Page 88

88

SEN^ILA

Problem odpadne izolacije

T

oplotna izolacija stavb je postala zapoved {tevilka ena v vsej Evropi. Poraba polistirolnih plo{~ ni bila {e nikoli tako velika kot je danes. Na prvi pogled je postopek zelo enostaven, malo lepila, nekaj udarcev z dlanjo in plo{~a je vgrajena. Predelava odpadnega polistirola je trenutno re{ena na laboratorijski ravni

Zunanje mre`asto sen~ilo prepre~uje son~ni vro~ini vhod v prostor. Notranja sen~ila pa so namenjena predvsem temnenju in pove~evanju toplotne izolativnosti v zimskem ~asu.

Vendar se hudi~ skriva v podrobnostih. Izvedba in tesnost stikov med plo{~ami, na vogalih in okvirih oken ter vrat je izjemno pomembna, saj bo najmanj{a {pranja postala luknja, skozi katero bo stalno uhajala ob~utna koli~ina toplote.

Splo{no stanje in posledice je pojavilo tudi dvojno plisirano sen~ilo, ki se lahko odpre tako iz zgornje kot tudi spodnje strani, kar je posebnost pri sen~ilih. Poleg tega ima zelo dobre izolativne lastnosti. V prerezu nekoliko spominja na ~ebelje satje in o~itno je zopet narava dala recept za dobro re{itev, saj izbolj{a izolativnost stekla tudi za 21%. Izolativnost pozimi izbolj{ujejo tudi t.i. siesta sen~ila, saj ob uporabi ustvarijo nekak{en dodatni sloj zraka, ki je dober izolator. Med energijsko najuspe{nej{a sen~ila pa se zopet uvrstijo zunanje rolete, saj zadr`ijo omenjenih 95% son~ne toplote, kar lahko pomeni tudi 6°C ni`jo temperaturo poleti v prostoru, hkrati pa izbolj{uje izolativnost stekla do 15%. Poleg tega je roleta lahko gnana z elektromotorjem. Z nekoliko dodatne opreme se roleta spu{~a in dviga avtomatsko s pomo~jo senzorjev. Tak{en sistem nas bo poleti za{~itil proti vro~ini, pozimi pa prepu{~al toploto sonca v notranjost in pono~i zmanj{eval toplotne izgube. Kot vidite so sen~ila potreben in koristen element, ki je nekoliko poseben na stre{nih oknih. Poleg obi~ajnih funkcij pridobiva na zmanj{evanju stro{kov ogrevanja pozimi in uporabe klimatske naprave poleti, ~e jo sploh potrebujemo. Vsekakor pred odlo~itvijo preverite, kaj vam kateri proizvajalec ponuja, saj so sen~ila za stre{na okna prirejena vsaki izvedbi posebej. • Vojko Golmajer

Nedoslednost pri polaganju kakr{nekoli izolacije povzro~i izgubo toplote in podhladitev delov zidu, posledica pa je pojav plesni, kar velja za vse nestrokovno polo`ene toplotne za{~ite. Zaradi strupov v okolju in njihovega kombiniranega delovanja, so ljudje postali bolj ob~utljivi, zato hi{na plesen lahko pri mnogih povzro~i napade astme in druge posledice. ^rni sledovi na zidu pa so samo vidni del, v ometu se nahaja mre`a mikroskopskih nitk, ki so prava osnova in koreninski sistem za rast plesni. V predelih z ve~ de`ja pa se severne fasade spreminjajo v goji{~a alg, saj drobne rastlinice ljubijo vlago. Ĺ e posebej so jim v{e~ toplotno izolirane fasade, ki so trajno vla`ne, ~eprav na pogled tega ni videti. Industrija ponuja vodoodbojne in vodovpojne fasade, obojne pa so odli~na podlaga za alge. Dodatek algicidov v zaklju~ni sloj deluje samo do trenutka, ko jih de` izpere v odtoke in reke. Trenutno je edina trajna re{itev ogrevanje zunanjega sloja fasade, kar pa je neumnost, saj ho~emo energijo prihraniti, ne pa vlagati.

Problem ob razgradnji ni re{en Najkasneje ~ez 30 let se bo pojavil prvi mno`i~ni val obnove polistirolnih izolacij. Stare plo{~e bodo postale posebni odpadek, problem pa bodo re{evali na{i otroci in vnuki. Strokovnjaki in{tituta Fraunhofer so v laboratorijski velikosti na{li dve

Novi izra~uni energetske koristi ki jih prina{a posamezni ukrep na stavbi

re{itvi. Ena je mletje in dodajanje polistirola za polnilo v plasti~ne izdelke manj{e pomembnosti, obe{alnike ali cvetli~ne lonce. Druga je me{anje z novim topilom, pri ~emer spet pridobijo ~isto polistirolno raztopino. Za kilogram novega polistirola potrebujemo 5 kg nafte. ^e ga po drugem postopku recikliramo, spet zajamemo 90% vlo`ene energije, ~e pa ga se`gemo, dobimo nazaj samo 10% energije. Novi postopek pa smetarskih lobijev ne zanima, saj s prevzemanjem starega polistirola na posebne deponije `e danes zaslu`ijo 150 na tono. Zato velja, da je za sedaj problem odpadnega polistirola vseh vrst nere{en.

Kje se torej skrivajo prihranki Strokovnjaki nem{kega gradbenega instituta so se lotili celostne presoje stavb in ugotavljali, koliko prihrankov se skriva v posameznih ukrepih. Ugotovili so, da je toplotno izoliranje stavb sicer najenostavnej{i ukrep, ki pa, presenetljivo, ne prina{a najvi{jih prihrankov. Zato v kratkem lahko pri~akujemo pravo bitko med zakonodajalci, proizvajalci in razli~nimi lobiji, ko bodo posku{ali uveljaviti vsak svojo re{itev. • Tihec

Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo - št. 29  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine rabe energije - ka ko prihraniti in kje isk...

Revija Varčujem z energijo - št. 29  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine rabe energije - ka ko prihraniti in kje isk...

Advertisement