__MAIN_TEXT__

Page 1

Letnik 6, {t. 30/ julij - avgust 2012 30.000 brezpla~nih izvodov


Philips razsvetljava za industrijo Prihranite energijo in zmanjšajte svoj ogljikov odtis, hkrati pa znižajte stroške obratovanja vašega podjetja.Vse to omogoča Philips LED industrijska razsvetljava, pri tem pa ne sklepa kompromisov pri kvaliteti svetlobe. Vi in Vaši zaposleni si zaslužite le najboljše.

Pacific LED performer

Za več informacij: razsvetljava@philips.com

GentleSpace LED Highbay

Maxos LED


4

UVODNIK

Rimski klub, Green New Deal in samoomejevanje Skupina politikov, znanstvenikov in ekonomistov imenovana tudi Rimski klub je neformalno zdru`enje ljudi, ki razmi{ljajo dale~ v bodo~nost. Njihova skupna skrb je prihodnost ~love{tva na planetu, odkrivanje problemov in predvidevanje bodo~ih dogodkov s pomo~jo {iroko zasnovanih analiz. Svoja razmi{ljanja v nekajletnih razmakih izdajo v knji`ni obliki. V izdaji iz leta 1972 pa `e najdemo njihovo ugotovitev, da obstoje~i ekonomski vzorci svet vodijo v ekolo{ko katastrofo. Vzroke so takrat pripisali iz~rpavanju energetskih in mineralnih virov ter nezadostnim virom za pridelavo hrane. Rezultat skupnega preudarka je tudi njihovo najnovej{e poro~ilo, staro komaj nekaj tednov in je napoved za prihodnjih 40 let. V njem so podali tudi domnevo, da ~love{tvo morda ne bo pre`ivelo na tem planetu, ~e bomo nadaljevali s svojim podivjanim potro{ni{tvom in zasledovanjem kratkoro~nih koristi. Ugotavljajo, da `ivimo na na~in, ki ga ne bo mo`no nadaljevati v naslednjih generacijah, brez da bi se odlo~ili za korenit preobrat. Mejo nosilnosti planeta smo `e prestopili, saj oddajamo dvakrat toliko toplogrednih plinov, kot jih lahko prevzamejo gozdovi in oceani. Nuno potrebujemo sistem vodenja, ki bo sposoben na~rtovanja za dalj{a obdobja, saj ne moremo pri~akovati, da bodo vlade brez pritiskov voljne namenjati ve~

Pi{e: Simon Tihec

sredstev za okoljsko primerne re{itve, ali da bi tr`no gospodarstvo samo od sebe za~elo delovati v dobro ~love{tva. Ugotavljajo {e, da se je prilagajanje ~love{tva omejitvam planeta `e za~elo, ~eprav je zaenkrat delovanje {e prepo~asno. Napovedujejo, da bodo sedanje vodilne ekonomije, med njimi ZDA, nazadovale, Brazilija, Rusija, Indija in Ju`na Afrika pa bodo vstopile med deset vodilnih. Kitajska bo postala zgodba o uspehu, predvsem zaradi svoje zmo`nosti hitrega ukrepanja. Rast prebivalstva bo 2042 dosegla svoj vrh predvsem zaradi zmanj{anja {tevila rojstev v razvitih dr`avah. Globalna rast BDP bo veliko manj{a kot smo pri~akovali in to zaradi manj{e rasti produktivnosti v zrelih ekonomijah. Koncentracija CO2 pa bo na `alost rasla naprej in lahko v letu 2080 spro`i samopospe{evalne klimatske spremembe. Zdru`eni Narodi od 2008 propagirajo svoj okoljski program »Green New Deal« ki naj u~inkovito omili trenutne krize in pospe{i »ozelenitev« vseh vej industrije. Eden od vzrokov je ugotovitev, da se je rast svetovnega gospodarstva do leta 2005 podvojila, pri ~emer smo izgubili 60% `ivalskih in rastlinskih vrst, 2,6 milijard ljudi pa pahnili v najve~jo rev{~ino. Ta program propagira tudi Obama v svoji volilni kampanji, saj hkrati prina{a razbremenitev okolja in delovna mesta. Zajema vse, od toplotne izolacije stavb, klimatsko nevtralnega prometa, prehoda na obnovljive vire ter sonaravnega kmetijstva in na~rtovanja mest. Predvideva {e ukinitev denarnih podpor za uporabo energije iz fosilnih virov, ta denar pa bo zato stekel v programe obnovljivih virov. Za doseganje teh ciljev bi potrebovali samo 1% bruto produkta posamezne dr`ave, kar pa bo mo`no dose~i samo s pove~anim pritiskom na politike. Strokovnjaki sicer trdijo, da s sedanjimi tehni~nimi re{itvami lahko odpravimo del problemov in zmanj{amo obremenitev planeta, hkrati pa je jasno, da to ne bo zadostovalo. Nujno je potrebno uvesti nov `ivljenjski stil vsakega od nas, ki ga lahko opi{emo z besedami uravnote`en, sonaraven, vzdr`en, usklajen z naravo ali trajnosten. Nova ~arobna in re{ilna beseda pa je samoomejevanje. Nov `ivljenjski stil pomeni ~im manj vo`enj z osebnim avtomobilom in ~im ve~ z javnim prevozom. Pomeni odpovedovanje letalskim potovanjem za ~isto zabavo in letenje samo, ko je nujno potrebno. Pomeni nakup hrane, ki zraste na bli`njih njivah, vrtovih in sadovnjakih ter odpovedovanje krompirju iz Maroka, vrtnicam iz Kenije in eksoti~nemu sadju iz ju`ne Amerike. Pomeni tudi vsaj en dan v tednu brez mesnih izdelkov, saj je intenzivna vzreja `ivine eden od ve~jih virov toplogrednih plinov. Pomeni tudi nakup kvalitetnih izdelkov in njihovo dolgotrajno uporabo, popravilo in ponovno uporabo. Pomeni {e, da se bo potrebno odpovedati tudi nakupu najnovej{ega dizajnerskega kavnega mlin~ka, pa tudi popolnoma »novega« avtomobila, s prekrasnimi zavornimi lu~mi, `ivahnimi okrasnimi obrobami in napadalno prednjo masko. Saj vem, to zadnje bo najte`je, {e te`je pa bo posledice svojih okolju neprijaznih odlo~itev razlo`iti otrokom in vnukom. •


5

Svetovni dan varstva okolja 2012

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 31. {tevilka revije izide septembra 2012. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Marjan Poto~an, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Lojze Bertoncelj, Marjeta Lutman Vide, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Mag. Michael WALTER, Bogdan Simerl, Toma` Dolenc, Simon Lukati, Gregor Deu, Tadej Gruden, Toma` Pust, Roman Macun, Marko Petkov{ek, Nu{ka Marn. Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji na `eljo naro~nikov ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERKUR MOJSTER, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Energetika, Obrtnem sejmu.

5. junija je svetovni dan varstva okolja. Glavna tema leto{njega svetovnega dneva varstva okolja je »Zeleno gospodarstvo«. Izku{nje finan~ne in ekonomske krize nakazujejo, da gospodarstvo ne more ve~ poslovati tako, kot je doslej. Novo, zeleno gospodarstvo je zato predlog za alternativni in bolj trajnostni na~in poslovanja. Program ZN za okolje opredeljuje zeleno gospodarstvo kot mo`nost za ve~jo blaginjo ljudi, hkrati pa kot mo`nost za bistveno zmanj{anje tveganja za okolje. To pomeni, da le zeleno gospodarstvo lahko z rastjo dohodkov in zaposlovanja poganja javne in zasebne nalo`be, ki zmanj{ujejo emisije ogljika in drugih onesna`eval, pove~ujejo energetsko u~inkovitost in u~inkovitost virov in prepre~ujejo izgubo biotske raznovrstnosti. V obdobju 2008–2009 so v Sloveniji najvi{je vrednosti izpustov CO2 nastale v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro, v predelovalnih dejavnostih ter v dejavnosti promet in skladi{~enje. V letu 2009 je pri izgorevanju goriv v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro nastalo 34,6 % vseh izpustov CO2 skupaj, v predelovalnih dejavnostih 13,2 %, v dejavnosti promet in skladi{~enje pa 20,4 %. Vrednosti izpustov CO2 so se v letu 2009 glede na leto 2008 najbolj zni`ale v predelovalnih dejavnostih, za 22,8 %. V dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro so se zmanj{ale za 4,6 %, v oddelku dejavnosti kopenski promet pa za 11,5 %.

Investicije za varstvo okolja nara{~ajo Za bolj{e razumevanje okoljskih te`av imamo nekaj posebnih ekonomskih kazalnikov; med temi so pomembni podatki o izdatkih za varstvo okolja, ki ka`ejo pripravljenost in zmo`nost za ohranjanje kakovosti okolja z izogibanjem {kodljivim vplivom na okolje ter s prepre~evanjem in zmanj{evanjem teh vplivov. Investicije za varstvo okolja so v letu 2010 zna{ale 408 milijonov EUR ali za 22 % ve~ kot v letu 2009. Teko~i izdatki za varstvo okolja so v letu 2010 zna{ali 422 milijonov EUR ali 5 % ve~ kot v letu 2009. Od 2001 do 2010 so se investicije pove~ale za ve~ kot 136 %, teko~i izdatki pa za ve~ kot 173 %. Kon~na analiza rezultatov je pokazala, da je bilo v prvih treh letih ve~ sredstev namenjenih za investicije za varstvo okolja, od leta 2004 pa se pove~uje dele` teko~ih izdatkov za varstvo okolja.

Gospodinjstva proizvedla manj komunalne odpadne vode Slovenija je bogata z vodnimi viri, vendar moramo to trditev sprejeti zelo previdno. Koli~ina letnih padavin je sicer precej velika, vendar so te ~ez leto neenakomerno razporejene, tako da se vsako leto v poletnih mesecih sre~ujemo s pomanjkanjem vode v podtalnici. Zaradi naravnih danosti in novega na~ina upravljanja voda se obmo~je Slovenije deli na dve vodni obmo~ji, na povodje Donave in na povodje Jadranskega morja. V Sloveniji se ve~ina vode, potrebne za javno oskrbo z vodo, na~rpa

s povodja Donave (v letu 2010 okrog 87 %).

Foto: www.cistilnenaprave-dezevnica.si

Gospodinjstva so v letu 2010 proizvedla za 6,4 % manj komunalne odpadne vode kot v letu 2009. V letu 2010 je bilo iz javne kanalizacije odvedenih 173,3 milijona m3 odpadnih voda, od tega 0,3 % iz kmetijstva, gozdarstva in ribi{tva, 8,6 % iz industrijskih dejavnosti, 5,2 % iz drugih dejavnosti, 34,3 % iz gospodinjstev, 51,7 % pa je bilo drugih odpadnih voda. Sistemi za ~i{~enje odpadnih voda so v dr`avah ~lanicah EU zelo razli~no razviti. V povpre~ju uporablja ~istilne naprave z vsaj sekundarnim ~i{~enjem nekaj manj kot 70 % prebivalcev EU. Najve~ prebivalcev jih uporablja z vsaj sekundarnim ~i{~enjem na Nizozemskem, ve~ kot 99 %. Ve~ kot 90 % prebivalcev pa v Nem~iji, Italiji in Avstriji, najmanj pa v Romuniji, le 17 %. V Sloveniji uporablja take naprave okoli 52 % prebivalcev (podatek za leto 2009), in po tem podatku sodi Slovenija med dr`ave z majhnim dele`em prebivalcev, ki uporabljajo ~istilne naprave. Velik dele` prebivalcev Slovenije namre~ {e vedno uporablja greznice. • Ve~ na www.stat.si Metka Pograjc

V 30. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Fibran str. 2 Philips str. 3 Armex armature str. 4 [trus instalacije str. 7 Ellatron str. 10 Energen str. 12 Sonnenkraft str. 13 HTZ Velenje str. 14 Pro-Solar str. 16 NIX str. 19 Henkel Slovenija

str. 20 Tovarna meril kovine str. 21 Tersus str. 22 Bio planet str. 23 Caleffi str. 25 KOOP str. 27 E-netsi str. 29 Grundfos str. 30 Inovateh str. 31 Butan plin str. 33 Merkur str. 35 KWB

str. 36 Rehau str. 37 Gorenje str. 38 Titan str. 41 Klimateh str. 42 Elektro energija str. 43 Ream str. 44 Knut str. 45 Biodom str. 46 Istrabenz plini str. 47 Dines str. 48 Zdru`enje pe~arjev

str. 50 Agni str. 51 Monotherm str. 55 Knauf Insulation str. 57 Velux str. 58 Ga{per - okna, vrata str. 59 Fibran str. 60 PVC Nagode str. 61 Kalcer str. 62 Caleffi str. 63 Xella porobeton SI str. 64 Atlas Trading


6

ENERGIJA V MESTIH

Evropski teden trajnostne energije 2012 V mestih tridesetih evropskih dr`av od leta 2005 poteka kampanja »Evropski teden trajnostne energije«, katere namen je opozoriti na pomen u~inkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Sodelujo~a mesta organizirajo ve~dnevne aktivnosti, ki po vsebini sovpadajo z namenom kampanje, katere pobudnica je Evropska komisija. Mestna ob~ina Ljubljana je letos sodelovala drugi~, in sicer s tremi zanimivimi dogodki. Prvi dogodek je bil okoljsko popotovanje za otroke Eko vrtca Vodmat – Klini~ni center, ki je po Ljubljani potekalo z mestnim avtobusom na stisnjen zemeljski plin, nato pa smo se z primestnim avtobusom odpeljali do muzeja v Bistri. Na delavnici so preizkusili, kako se lahko uporabi vetrna energija. Vo`njo od Ljubljane do Bistre je s prebiranjem zgodbic z okoljskimi sporo~ili popestrila pisateljica Alenka @umbar Klop~i~. Sledila je kro`na pot z avtobusom na stisnjen zemeljski plin za ljubitelje trajnostnega bivanja, na katero so bili povabljeni eko koordinatorji iz eko {ol, predstavniki MU MOL, javnih podjetij, TE-TOL, ^S, NVO, novinarji in vsi, ki so si `eleli ogledati primere dobrih praks s podro~ja URE in OVE. Vo`njo z avtobusi in povratek na za~etno postajo so obogatili energetski svetovalci z informativnimi predstavitvami energetsko svetovalne pisarne ENSVET. Tretji dogodek Evropskega tedna trajnostne energije je bila predstavitev {tudije »Trajnostna mestna infrastruktura – Ljubljana – pogled do leta 2050«.

Prva postaja: TE-TOL Mateja Notar je predstavila laboratorij za goriva, ki je akreditiran za podro~je presku{anja premoga in ima status neodvisnega laboratorija. Svoje osnovno podro~je presku{anja so raz{irili tudi na podro~je trdnih biogoriv, kamor spada tudi lesna biomasa (lesni sekanci, peleti in briketi).

Darko Hrovatin je predstavil program Energetike Ljubljana za doseganje prihrankov energije pri kon~nih odjemalcih za leto 2012. Program nudi dodeljevanje nepovratnih finan~nih spodbud za izvedbo ukrepov u~inkovite rabe energije pri kon~nih odjemalcih iz sredstev, ki se zbirajo s pla~ilom dodatka za pove~anje energetske u~inkovitosti. Subvencija je v vi{ini do 20% investicije na voljo ob prvi priklju~itvi obstoje~e stavbe/stanovanja na sistem distribucije ZP ali ob obnovi kotlovnice. Ve~ informacij je na spletni strani http://www.jhl.si/energetika/ucinkovita-raba-energije . Parna lokomotiva, ki preva`a premog po tovarni{kem dvori{~u, je {e iz prej{njega tiso~letja. ^eprav je pobarvana kot igra~ka Mehanotehnike, je koristen delovni stroj.

Naslednja postaja: Pipanova pot Avtorji raziskovalnega projekta (Center za energetsko u~inkovitost Instituta »Jo`ef Stefan«) so analizirali razli~ne scenarije, po katerih lahko Ljubljana v naslednjih desetletjih bistveno zni`a koli~ino emisij toplogrednih plinov in porabo energije. Ugotavljali so, kaj doseganje teh scenarijev zahteva od MOL, pa tudi od javnega in zasebnega sektorja ter industrije. Analize ka`ejo, da Ljubljana lahko dose`e scenarij trajnostne odli~nosti, po katerem bi do leta 2050 emisije CO2 zni`ali kar za 80 odstotkov. [tudije so predstavili Nata{a Jazbin{ek Ser{en, koordinatorica projekta »Ljubljana, pametno mesto« in predstavnica MOL v skupini za izdelavo {tudije, Siemens, kot partner v projektu »Ljubljana, pametno mesto« in pri izdelavi {tudije Institut »Jo`ef Stefan«, Center za energetsko u~inkovitost. Dogodki v sklopu Evropskega tedna trajnostne energije so bili odli~no organizirani. Pomembno je, da vsi udele`enci informacije {irijo in vsak na svojem podro~ju poskrbijo da jih za svoje vzamejo tudi ob~ani.

Potekal je ogled pasivne stavbe z 22 stanovanji Javnega stanovanjskega sklada MOL. Bivalne enote so namenjene za~asnemu re{evanju stanovanjskih te`av najbolj ogro`enih skupin prebivalstva, s souporabo kopalnice, strani{~a in kuhinje. Njihova povr{ina je majhna, obratovalni in vzdr`evalni stro{ki so majhi. Objekt je grajen v pasivnem standardu, za ogrevanje pa na~rtujejo sistem ogrevanja z zemeljskim prenosnikom toplote s prezra~evanjem in vra~anjem energije. Elektri~na energija bo uporabljena za kuho in pripravo sanitarne vode in v manj{i meri za dogrevanje (po potrebi posameznika). Na strehi bo vgrajena son~na elektrarna mo~i 14 kWp za pokrivanje skupnih potreb po elektri~ni energiji. Stavbo sta pokazala Tonga Grgi~ iz MOL in arhitekt Miha De{man. na~rtujejo sistem ogrevanja z zemeljskim prenosnikom toplote s prezra~evanjem in vra~anjem energije. Elektri~na energija bo uporabljena za kuho in pripravo sanitarne vode in v manj{i meri za dogrevanje (po potrebi posameznika). Na strehi bo vgrajena son~na elektrarna mo~i 14 kWp za pokrivanje skupnih potreb po elektri~ni energiji. Stavbo sta pokazala Tonga Grgi~ iz MOL in arhitekt Miha De{man.

Tretja postaja: LPP

Odhod na kro`no trajnostno potovanje je bil iz Streli{ke ulice. Sodoben nizkopoden avtobus LPP na stisnjen zemeljski plin je tudi prijazen za osebe na invalidskih vozi~kih. V Ljubljani je sedaj `e 20 tovrstnih avtobusov, saj so okolju prijaznej{i.

Mag. Jurij Juren iz Energetike je predstavil prvo javno polnilnico na CNG (stisnjen zemeljski plin), nove avtobuse LPP in polnilnico osebnih avtomobilov na CNG. Zemeljski plin ima najmanj{e emisije CO2 med fosilnimi gorivi.


ENERGIJA V MESTIH Francisova turbina obratuje od leta 1911, elektro generatorji in elektro oprema pa so bili `e dvakrat posodobljeni.

Nakup 20 avtobusov na zemeljski plin, sta velik korak k izbolj{anju kakovosti zraka v Ljubljani. Kompresorska postaja stisne zemeljski plin iz omre`nega tlaka 10 bar na 250, hkrati pa ga osu{i in o~isti. Pri ceni 1.192 â‚Ź/kg je vo`nja z uporabo metana okolju prijaznej{a in skoraj za polovico cenej{a kot vo`nja na bencin.

Zadnja postaja: TMS V Tehni{kem muzeju Slovenije smo spoznali, kako se energija vode uporablja za pogon naprav. Franc Galle, lastnik veleposestva v Bistri, se je ob koncu 19. stoletja aktivno ukvarjal z mlevsko dejavnostjo, ki pa pred prvo svetovno vojno ni bila ve~ gospodarna. Zato je leta 1911 na tem mestu zgradil HE za proizvodnjo istosmernega toka z mo~jo 110 kW. Slu`ila je kot dodatni energetski vir parni `agi na veleposestvu, za razsvetljavo zgradb in za pogon manj{ih gospodinjskih naprav.

Za zagotavljanje delovanja HE so bile skozi leta izvedene {tevilne posodobitve. Predelava starega generatorja leta 1959 je omogo~ila proizvodnjo izmeni~nega toka, v letu 1991 pa je bil stari sinhroni generator nadome{~en z novim asinhronim, urejena je bila avtomatska regulacija, prenovljena originalna turbina, ter izvedena gradbena sanacija. Elektri~no energijo muzej uporablja za svoje potrebe, vi{ek pa odkupuje Elektro energija. V zadnjih letih elektrarna obratuje s povpre~no mo~jo med 20 in 25 kW. Komandne omare so se v zadnjih sto letih precej spremenile. Prvotna iz leta 1911, srednja iz 1959 in sedanja iz 1991. Naslednja bo verjetno velika kot mobilni telefon. • Matja` Valen~i~, energetski svotovalec

7


Bili smo razstavljavci z revijama VAR^UJEM Z ENERGIJO in Okoljsko Ogledalo Slovenije

Kot edino strokovno revijo so jo obiskovalci prejeli ob nakupu vstopnic

Sejemska {tevilka revije je nudila ve~ branja s sejemsko predstavitvijo in ponudbo razstavljavcev v celoti.

Zanimivosti s sejma Energetika 2012 Prilo`nost za ogled tako obse`ne ponudbe je vsake dve leti izjemna Predstavljamo zanimive novosti s sejma Energetike, ki je maja letos potekal na Celjskem sejmi{~u. Na enem mestu je na vsake dve leti na ogled lokalna, regijska in tudi svetovna bera pomembnih znamk s podro~ja ogrevanja, klimatizacije, hlajenja in sanitarne tehnike. Razen ogrevalne tehnike, klimatizacije in prezra~evanja je sejem privla~en za zainteresirano zasebno in poslovno javnost; Sejem pokriva ve~ bolj ali manj sorodnih panog in sicer tudi podro~je ekologije in predstavljanje konkretnih re{itev ravnanja z vodnimi viri, odpadki, recikliranjem ter u~inkovito rabo vode v industrijski ter komunalni energetiki. Poleg energetike so {e bile na sejmu zastopane druge panoge; vzdr`evanje v objektih, ter varjenje in rezanje v industriji. Letos je sejem zabele`il 21.000 obiskovalcev. Z vidika zadovoljstva razstavljavcev in obiskovalcev sejem ocenjujemo kot nadvse potrebnega za nadaljnji razvoj u~inkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v dr`avi. TITAN z UPONOR-jem, vodilnim proizvajalcem cevnih sistemov Program podjetja TITAN iz Kamnika obsega sistem ve~plastnih cevi UPONOR MLCP (original ALUMPLAST) za vodovod in ogrevanje, sistem UPONOR PE-Xa cevi za vodovod in ogrevanje, sistem ploskovnega ogrevanja/hlajenja, sistem predizoliranih cevovodov ter sistem specialnih re{itev. Kot novost so na sejmu izpostavili novo, t.i. RTM tehnologijo spajanja Uponor MLCP cevi, pri kateri ne potrebujete orodja za zatisnjenje. Ve~ na www.titan.si

Aktualen spremljajo~i program Na okrogli mizi Quo vadis, Slovenska energetika 27 let kasneje, so pod vodstvom prof. dr. Petra Novaka na prireditvi obravnavali 10 vpra{anj za naslednjih 10 let, ki so povezani s scenariji gospodarske rasti in ustreznih sistemov za zagotavljanje energije v Sloveniji. Na forumu Modro gospodarstvo ali kako zaslu`iti z u~inkovito rabo energije, ki ga je pripravila Energetika.NET. @e v ~asu poletja bi se naj sprejela nova EU direktiva o energetski u~inkovitosti, ki jo bodo pod drobnogled morala vzeti tudi slovenska podjetja, ~e bodo `elela zagotavljati konkuren~nost na trgu. Prilo`nost za ve~je uporabnike je tudi kogeneracija na zemeljski plin, ki omogo~a u~inkovito soproizvodnjo toplotne in elektri~ne energije. Trenutno jo uporabljajo v ve~stanovanjskih, javnih in poslovnih objektih, na trgu so re{itve za individualne hi{e in gospodinjstva, kar pa

tno ~rpalko geoTHERM VWL 101/3 S, z zalogovnikom ogrevalne vode allSTOR VPS 500/2 in podpostajo za pripravo sanitarne tople vode VPM W 20/25 (monta`a na zalogovnik). Ve~ na strani www.vaillant.si

Organiziran je bil tudi posvet so na temo ekologije in odpadkov, ki jih v Sloveniji {e vedno premalo recikliramo, odlo`imo preve~ kosovnih odpadkov in premalo kompostiramo. Zaskrbljujo~ je tudi podatek o nezadostni termi~ni obdelavi odpadkov. Re{itev prina{ajo Centri ponovne uporabe (USE – REUSE/Uporabi in ponovno uporabi), s katerimi lahko zasledujemo cilj EU, to je, da s ponovno uporabo naravnih virov zajezimo ropanje le-teh. Na sejmu tradicionalno potekajo {tevilne podelitve nagrad za energetsko u~inkovitost objektov, zasebnih stanovanjskih hi{ in tokrat tudi za poslovne oz. turisti~ne objekte ter sejemska priznanja razstavljavcem. •

obloge iz kamna so lojevec, pe{~enec, vulkanski kamen. Ve~ na : www.agni.si

Atlas na sejmu predstavlja toplotne ~rpalke Thermia Obiskovalci so pokazali najve~ zanimanja za novi model zrak/voda Thermia Atec. Je enostavna za vgradnjo in zagotavlja toploto za ogrevanje, toplo sanitarno vodo in hkrati poleti hlajenje, z najni`jimi mo`nimi stro{ki. Interesentom so bili predstavljeni vsi modeli, velikosti od 6 do 36 kW, ter nekaj referen~nih objektov, predvsem takih z radiatorskim ogrevanjem. Ve~ na www.atlas-trading.si

Posebnost sejemske hi{e Vaillant Obiskovalci sejma so lahko na razstavnem mestu podjetja Vaillant dobili ob~utek bivanja, kot da so doma. Razstavno mesto so uredili kot hi{o z urejeno okolico in zunanjo enoto T^, ter glavnimi bivalnimi prostori v hi{i, vklju~no s kotlovnico. Slika predstavlja kotlovnico s toplo-

naj bi se pri nas bolj uveljavilo v prihodnjih letih, razlagajo v GIZ DZP.

vode, ki se vgradijo v streho in jih je mo`no kombinirati s stre{nimi okni. Paneli so majhni in enostavni za transport ter za prenos do samega mesta vgradnje. V skladu z EUP direktivo dosegajo celo 96% izkoristek. Ker so vgrajeni v streho, ni potrebnih dodatnih konstrukcij, izgube pa so s tem manj{e. Steklo je kaljeno in odporno na to~o. Ve~ o njihovem programu na spletnem naslovu www.velux.com.

Izbolj{ana serija obto~nih ~rpalk podjetja Grundfos Podjetje Grundfos iz Ljubljane je predstavilo izbolj{ano serijo obto~nih ~rpalk Magna 3, ki prihajajo na trg v za~etku jeseni, v za~etku leta 2013 pa napovedujejo novo ALPHA 2 obto~no ~rpalko, s katerimi boste dosegali konkretno ni`jo porabo elektri~ne energije. ^rpalke `e nekaj ~asa dosegajo ni`ji nivo porabe energije od zahtevanega z EUP Direktivo. Danes je Grundfos najve~ji svetovni proizvajalec obto~nih ~rpalk, saj pokriva ve~ kot 50% svetovnega trga. Vabljeni k ogledu ponudbe na spletni strani: www.grundfos.si.

Rika kaminska pe~ na polena Fox II Rikatronic3 Rikatronic3 je inovativna nova serija regulacije za prostostoje~e kaminske pe~i Rika (mo~i od 4 do 8 kW) za samodejno uravnavanje optimalnega dovajanja zraka v kuri{~e. Zaradi ohranjanja `erjavice zmanj{a porabo polen in podalj{a interval za nalaganje, saj vas regulacija opomni preden je le-to ponovno potrebno. V primerjavi s pe~mi brez te regulacije, je tako omogo~eno zmanj{anje {kodljivih emisij do 90%. Mo`ne

Jo`ica EKART, Nata{a Vodu{ek

Posebni stre{ni kolektorji podjetja Velux Velux Slovenija iz Trzina predstavlja posebne solarne kolektorje za ogrevanje sanitarne

Thermomax son~ni kolektor 5. generacije Podjetje Ellatron predstavlja vakuumske heatpipe kolektorje za skoraj vse vremenske pogoje. Ti maksimalno izkori{~ajo son~no energijo, delujejo tudi v obla~nem vremenu in skoraj skozi vso sezono. Z njimi dosegate skoraj 100% prihranke poleti in 60% pozimi. Name{~eni so lahko na strehi, tleh, terasi, balkonu ali


DOGODKI steni, samo da ulovijo sonce. Omogo~ajo vam nepovratna sredstva do 25% investicije. Tako vam sanitarno vodo greje samo sonce, lahko pa so tudi podpora ogrevanju. Ve~ o njihovem programu na www.et-solar.si

Kotel na pelete KWB Easyfire Podjetje KWB iz @alca predstavlja nov kotel na pelete KWB Easyfire s preprostim in ~istim ogrevanjem razli~nih mo~i. Za dvigovanje temperature povratka ne potrebuje zunanje enote in kotlovske ~rpalke, kar za uporabnika pomeni zni`anje stro{kov investicije. Omogo~a namestitev v vsaki kurilnici in preprost vnos v priro~nih paketih. Novost so tudi novi paketi solarnih sistemov (pokon~ni in le`e~i plo{~ati kolektorji) s prednostjo visokega izkoristka – izvedba Multi Sun kot podpora ogrevanju; in Easy Sun za ogrevanje sanitarne vode. Za pravilno izrabo obnovljivih virov energije je mo`na kombinacija solar tako pri peletih kot sekancih. Ve~ o njihovem zanimivem programu najdete na: www.kwb.si.

son~ne energije v brezokvirnem designu predstavil novo serijo hranilnikov toplote, opremljenih z mehko poliestersko izolacijo, ki se popolnoma prilega hranilniku ter hidravli~ne module za pripravo sve`e sanitarne vode, ki so plod ve~letnega razvoja. Ve~ o njihovih novostih na www.sonnenkraft.si.

Seltron z nekaj novostmi Seltron iz Maribora je specializirano podjetje za ogrevanje in in{talacije `e od 1990 leta. Tokrat so na sejmu predstavili {e nove programe in sicer toplotno ~rpalko Optima za sanitarno vodo, invertersko toplotno ~rpalko zrak-voda za ogrevanje in prenovljene regulatorje ogrevanja, ki jih je mogo~e tudi daljinsko upravljati s pomo~jo ra~unalnika. Ve~ na www.seltron.si.

Centralni nadzorni sistem za ipad in u~inkovite trajnostne re{itve Podjetje Menerga iz Maribora je specializirano za trajnostne energetske re{itve. Njihova prednost so re{itve z minimalno porabo energije ob najvi{ji stopnji ugodja. Vzporedno vam z programom Andivi predstavljajo novost – centralni nadzorni sistem za uporabo z I PAD (Via) in energetsko var~en regulator, ki zmanj{a porabo energije za 15%. Je uporabniku prijazna aplikacija za centralni nadzorni sistem, s katero je mogo~e upravljati s celotno zgradbo. Oddaljeno si lahko nastavite temperaturo, upravljate z razsvetljavo, spustite `aluzije in podobno. Ve~ informacij na www.menerga.si.

Istrabenz plini s sevali Dru`ba Istrabenz plini iz Kopra, ki je na trgu s ponudbo plinov `e ve~ kot dvajset let, dopolnjuje program plinskih seval, nem{kega proizvajalca SCHWANK. Specialni cevni sevalni grelniki so odli~ni za ogrevanje dvoran, skladi{~, raznih servisnih delavnic. Posebaj so izpostavili tudi ponudbo infra sevalnih grelnikov, namenjeni za industrijsko ogrevanje in gretje zunanjih povr{in, kjer je potrebno bolj usmerjeno ogrevanje. Ve~ na www.istrabenzplini.si ali www.schwank-slo.com.

Novosti iz dru`be Veto VETO iz Ljubljane je `e dobro poznano podjetje po ogrevalnih sistemih De Dietrich; od toplotnih ~rpalk, prezra~evalnih sistemov, kotlov na pelete in polena in solarnih sistemov. Leto{nja novost je uplinjevalni kotel na polena LogWIN podjetja Windhager z mo~jo 13 – 50 kW, ki postavlja nov mejnik v razredu kurilnih naprav iz nerjave~ega jekla; z veliko zgorevalno komoro, velikim nalagalnim prostorom za drva in vise~o posodo za pepel. Je var~en in okolju prijazen, ter zagotavlja dolgotrajno u~inkovito in ~isto izgorevanje. Leto{nja posebnost je tudi inverterska toplotna ~rpalka zrak – voda, kompatibilna z ostalimi napravami za izkori{~anje virov obnovljive energije. Ve~ na www.veto.si.

9

program, program KOVINE; hidromonta`ne ~rpalne sete, HERZ regulacijsko tehniko; toplotne podpostaje in regulator volumenskega pretoka, ter HERZ BIOMASA program, s celovitim spektrom kotlov na biomaso od 4 do 1.000 kW. Ve~ na www.herz.si.

Predstavitev gorilnika Fenix Podjetje Inovateh iz Cerknice je specializirano za sisteme za predelavo obstoje~ih kotlov na ogrevanje s peleti. Paradni produkt je vrhunski zra~no hlajeni gorilnik Fenix z razponom mo~i med 10 in 25 kW, skupaj s pripadajo~o opremo. Gre za enostavno monta`o na obstoje~e kotle na trda goriva ter tudi kotle na kurilno olje. Poleg tega podjetje predstavlja najnovej{i 50 kW gorilnik, namenjen za ogrevanje ve~jih stanovanjskih objektov in delovnih prostorov ter najnovej{o regulacijsko elektroniko, ki se bo serijsko vgrajevala v gorilnike Fenix v drugi polovici leto{njega leta. Ve~ informacij boste prejeli na njihovem razstavnem prostoru in portalu http://www.inovateh.si/.

Predstavitev balkonskega kolektorja

Ream z novostmi Podjetje Ream iz Trzina zastopa uveljavljeno znamko Mitsubishi Electric z izjemno var~nimi napravami za hlajenje in ogrevanje, med katerimi so bolj poznane toplotne ~rpalke Ecodan, klimatske naprave za hlajenje in ogrevanje, toplotne izmenjevalci in su{ilci zraka in su{ilci za sanitarije ter VFR sistemi. V svojem programu imajo tudi Thermoscreens zra~ne zavese. ^e `elite postati njihov zadovoljen uporabnik ali vas zanima ve~, jih obi{~ite na www.ream.si.

Danfoss z novimi termostatskimi glavami Med novostmi Danfossa ka`e omeniti nove elektronske termostatske glave, ki jih je mogo~e upravljati z enega mesta ali vsako posebej. Za centralno upravljanje so razvili poseben t.i. Danfoss link sistem, ki z enega mesta nadzira radiatorsko, toplovodno in elektri~no talno ogrevanje. Na ogled so tudi novi ventili za enocevne sisteme centralnega radiatorskega ogrevanja, ventili za omejevanje pretoka z regulacijo diferen~nega tlaka in {e vrsta zanimivih izdelkov s katerimi lahko prihranimo pri energiji in poenostavimo upravljanje celotnega ogrevalnega sistema. Ve~ na www.ogrevanje.danfoss.com.

Zanimiva novost podjetja BIO PLANET iz Ljubljane je balkonski kolektor, ki se razlikuje od ostalih Heat Pipe kolektorjev po tem, da ne potrebuje naklonskega kota. Pri novem GreenLand Systems kolektorju lahko uporabimo 2m dolge vakuumske cevi, premera 100 mm in s tem ohranimo velik absorber na eni cevi, ki bistveno povi{a izstopno temperaturo solarne teko~ine iz kolektorja, {e zlasti ob meglenem vremenu. Kolektorju so hkrati pove~ali debelino stekla, da je s tem {e odpornej{i na udarce. S tem so uspeli ohraniti u~inkovitost normalnega Heat Pipe kolektorja tudi pri balkonskem kolektorju, ki ga lahko uporabimo kot nadstre{ek na terasi ali balkonu. Ve~ na www.bioplanet.si.

Systemair s hi{nim prezra~evanjem Systemair iz Maribora je predstavil program centralnih in lokalnih prezra~evalnih naprav, hi{nih ventilatorjev, elementov za distribucijo zraka, elementov kanalskega razvoda, toplotnih ~rpalk, konvektorjev in toplotnih seval. Ve~ o njihovem {irokem programu in specializiranih re{itvah najdete na www.systemair.si.

Sonnenkraft s prepri~ljivimi detajli Sonnenkraft GmbH iz Avstrije je poleg lanskoletne novosti - nadstre{nega sprejemnika

Eurotherm s kombiniranim kotlom Podjetje Eurotherm iz Maribora je na sejmu Energetike predstavljalo zanimivo novost. Gre za kombinirani kotel za ogrevanje na pelete in drva, EK-25 z gorilnikom Eragon. Zanj obstaja tudi mo`nost pridobitve EKO sklada, ker izkoristki presegajo 90%. Prednost te ogrevalne naprave je, da gorilnika pri zamenjavi energenta ni potrebno odstraniti, saj pomaga pri v`igu drv in dovaja zrak namesto regulatorja vleka. Ve~ o ponudbi na info@eurotherm.si.

Toplotna postaja Giaflex

Herz z novostmi s {tirimi blagovnimi znamkami HERZ Iz Šmartnega pri Litiji, ~lan mednarodne skupine HERZ, je na sejmu predstavil novosti {tirih blagovnih znamk; UNITAS

Stenska kompaktna toplotna postaja Giaflex S, nazivne mo~i 50 kW je primerna za razli~ne sisteme daljinskega ogrevanja. Vklju~uje izmenjevalnik toplote, primarni regulacijski ventil z omejitvijo pretoka, kalorimeter. Vklju~ena je tudi regulacija s tipali ki omogo~a vodenje vremensko vodenje temperature. Postaja je v kompaktnem izoliranem ohi{ju. Ve~ na http www.gia.si


10

KOGENERACIJA

Mikro soproizvodnja toplote in elektri~ne energije

S

oproizvodnja elektri~ne in toplotne energije (SPTE) je naju~inkovitej{i proces so~asnega pretvarjanja energije goriva v toploto in elektri~no energijo. So~asna izraba goriva za pridobivanje toplotne in elektri~ne energije omogo~a velike prihranke primarne energije in zmanj{anje stro{kov energetske oskrbe. O mikro soproizvodnji govorimo v primeru manj{ih enot, do 50 kW elektri~ne mo~i. Najmanj{e enote, ki `e delujejo v Sloveniji, so mo~i 5,5 kW elektri~ne mo~i, in sicer proizvajalca Senertec. Omenjena enota ima izhodne toplotne mo~i okoli 12,5 kW in deluje na zemeljski plin, UNP ter kurilno olje ter so primerni za pokrivanje potreb po toplotni in elektri~ni energiji za ve~je enodru`inske hi{e, hi{e z bazeni, hotele, apartmaje, poslovne objekte oz. vse objekte z ve~jo potrebo po toploti. O soproizvodnji razmi{ljamo, kadar `elimo pove~ati energetsko u~inkovitost objekta, zni`ati stro{ke za energijo in pove~ati svojo ekolo{ko ozave{~enost. V nadaljevanju pa na kratko predstavljamo dva primera iz prakse.

Primer iz prakse kogeneracija v O[ Stra`i{~e Osnovna {ola Stra`i{~e je primer vklju~itve naprave SPTE proizvajalca Senertec, DACHS 5,5 kW elektri~ne in

12,5 kW toplotne mo~i na zemeljski plin po principu javno zasebnega partnerstva. Podjetje Energen je v letu 2011 dogradilo napravo SPTE k obstoje~im plinskim kotlom, ki so relativno novi. SPTE naprava obratuje 4.000 ur na leto kot dopolnitev obstoje~im kotlom, proizvedena elektri~na energije se porablja v celoti v objektu.

Primer iz prakse kogeneracija v gosti{~u ^ad Gostilna ^ad je primer vklju~itve naprave SPTE proizvajalca Senertec, DACHS 5,5 kW elektri~ne in 12,5 kW toplotne mo~i na uteko~injen naftni plin oz. UNP. Kotlovnica je bila zastarana in potrebna prenove. V letu 2011 je podjetje Energen izvedlo posodobitev celotne kotlovnice, kjer se je vgradil visoko u~inkovit kondenzacijski kotel, naprava SPTE, razdelitev na ve~ ogrevalnih vej ter ustrezno regulacijo ogrevanja. SPTE naprava obratuje 4.000 ur na leto in proizvedena elektri~na energije se porablja v objektu. S posodobitvijo in napravo SPTE so se zni`ali stro{ke energije do 30%. Za tovrstno re{itev so se odlo~ile {tevilne stranke, posamezne primere si lahko ogledate na spletni strani www.energen.si, ali pokli~ite na 059 966 587 •

Tehni~ni podatki Senertec - Dachs Elektri~na mo~

5,5 kW

Toplotna mo~

12,5 kW

Nazivna mo~ Vrste goriva

20,5 kW zemeljski plin, UNP, ELKO, biodizel


ZANIMIVOSTI

30.000 evrov za samozadostno hi{ico

S

kupina {tudentov je pod vodstvom Sa{a Medveda s fakultete za strojni{tvo v Ljubljani zasnovala in razvila projekt samozadostne bivalne celice. Postavili so jo v parku v Trnovem.

11

“Celica je sestavljena iz petih enot in vsaka od teh enot je namenjena funkciji bivanja ali oskrbe. Rast enot je mogo~a,” je pojasnil Medved. Foto: MMC RTV SLO/Ana Mavsar

zato je strani{~e posebej oblikovano. Pitne vode v celici {e ni, saj {e nimajo ~istilne naprave. “Vsi kriteriji bivalnega ugodja so zagotovljeni, razen kvadratura,” je dejal Medved. Med projektom so razvili tudi “centralni nadzorni sistem druge generacije”. Sistem ne ka`e samo {tevilk, ampak obve{~a tudi o uporabi. Uporabnik je vedno obve{~en, kako ravna s toploto, vodo in elektri~no energijo. Indikatorji pa so pogojeni z vremenom. ^e program zazna, npr. da bo v prihodnjih treh dneh v enem dnevu de`evalo, uporabniku dovoli, da porabi ve~ vode.

Gre za skupni projekt {tudentov Fakultete za strojni{tvo, Fakultete za arhitekturo in Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani ter ve~ kot dvajsetih industrijskih partnerjev.

V celici tudi nova tehnologija “Na{a ideja je bila, da gradimo stanovanjske enote, ki bi bile cenovno sprejemljive in energijsko u~inkovite in nevtralne do okolja. Namen te celice pa je demonstracija novih tehnologij za splo{no javnost, tukaj se bo izvajal del eksperimentov in pedago{ki proces,” je ob predstavitvi projekta javnosti dejal Medved.

ki bi se lahko tudi podalj{ali, in bili primerni za bivanje dveh oseb,” je zatrdil. Velikost, ki bi bila za dva, bi po izra~unih sodelujo~ih v projektu stala 30.000 evrov 15.000 evrov konstrukcija in 15.000 evrov tehnologija za oskrbo s toploto in energijo.

“Kako uspe{ni bomo ~ez zimo, bomo {e videli”

Celica, kot jo imenujejo, je velika 10 kvadratnih metrov. Spalnica je v podstre{ju, mansardi. Hi{ica ni priklju~ena na noben javni komunalni sistem. Sanitarno vodo pridobivajo s sistemom za zbiranje de`evnice, urin in odpadna voda sta speljana v rastlinsko ~istilno napravo, blato pa se kompostira,

“Osnovna ideja je, da naredimo stavbe na teko~em traku. To naj bi pocenilo gradnjo in optimiralo sistem. Ta stavba ima pet enot, ki smo jih izdelali na poligonu v Gameljnah. To, kar rabimo v stavbah, elektri~no energijo in toploto, tukaj zagotavljamo v celoti. Kako uspe{ni bomo ~ez zimo, bomo {e videli,” je povedal. Dovoljenje za postavitev in uporabo imajo eno leto, tako bodo lahko delovanje spremljali v vseh letnih ~asih. “Presene~enja pozimi niso izklju~ena, a izra~uni ka`ejo, da je tudi v hudi zimi vreme dovolj son~no, da imamo zadosti energije za delovanje,” je zatrdil. Pojasnil je, da je stavba grajena modularno, ima sanitarni in bivalni del. “Predvideno je, da se ta energetski del za eno ~etrtino pove~a, pri ~emer dobimo zadosti energije za dve stanovanjski enoti na obeh straneh,

Celica ni priklju~ena na noben javni komunalni sistem

Za tehnolo{ko delovanje celice so kombinirali sisteme, ki so na voljo na trgu, poleg tega pa vklju~uje elemente, ki so jih v okviru seminarjev in diplomskih nalog izdelali {tudentje in so malo bolj posebni, npr. solarni radiator. “Posku{ali smo predstaviti tudi malo nove tehnologije,” je pojasnil Sa{o Medved s strojne fakultete. “Vse tehnologije so povezane na krmilnik, ki generira spletne strani in prek brez`i~nega omre`ja lahko vsi na telefonih ali tablicah pogledate, kak{no je trenutno stanje zaloge energije in kak{ni so bivalni pogoji. To {e ni na spletu, a prek brez`i~ne povezave si bo to lahko vsak pogledal,” je pojasnil. • Vir MMC RTV SLO

Podjetje JUB pomemben partner projekta izgradnje energijsko samozadostne celice Tako se JUB se `e vrsto let intenzivno vklju~uje v razvoj in ekolo{ko delovanje skupnosti, v leto{njem letu pa podjetje aktivno sodeluje tudi pri projektu izgradnje energijsko samozadostne celice. Projekt izgradnje energijsko samozadostne celice je projekt IDES-EDU (oblikovanje magistrskega {tudijskega programa na podro~ju na~rtovanja in gradnje skoraj ni~ energijskih stavb) in del programa »Inteligentna energija za Evropo«, katerega nosilka je Fakulteta za strojni{tvo Univerze v Ljubljani, pri izvedbi pa so sodelovali razli~ni partnerji iz gospodarstva, med katerimi je tudi JUB. V podjetju JUB so zaradi svoje zavezanosti k odgovornem ravnanju z okoljem in usmerjenostjo v trajnostno gradnjo projekt z veseljem podprli, saj so gradnje t.i. skoraj ni~ energijskih stavb zaradi evropske Direktive o energijski u~inkovitosti stavb predvidene tudi v bli`nji prihodnosti. Pri izgradnji energijsko samozadostne celice je JUB izvedel zaklju~ne obdelave ve~ine notranjih in zunanjih povr{in, pri tem pa so v notranjosti uporabili debeloslojno izravnalno maso JUBOGLET, novo notranjo barvo JUPOL Strong in premaz za les JUBIN Decor, v kopalnici pa cementni hidroizolacijski masi HIDROSOL ter HIDROSOL elastik. Na zunanjih povr{inah so izvedli JUBIZOL fasadni sistem, kjer je za zaklju~ni sloj uporabljen UNIXIL Cool; gre za poseben omet, ki vsebuje IR selektivne pigmente za zmanj{anje pregrevanja stavbe v poletnem ~asu in s tem zmanj{ano porabo energije za hlajenje.


12

SON^NA ENERGIJA

Deset najve~jih v fotovoltaiki

I

ndustrija fotovoltaike `e od nastanka do`ivlja vzpone in padce. Trgovci s silicijevimi plo{~icami in sestavljavci modulov so v zadnjem ~asu vsi pove~ali svoje zmogljivosti, kljub temu, da so se kazalci na trgu pri~eli obra~ati navzdol. Nato se je izkazalo, da so proizvodne zmogljivosti prevelike, kar je povzro~ilo velik padec cen proizvodov in zelo slabo vplivalo na pla~ilno sposobnost proizvajalcev. Ti dogodki so dodobra pretresli vso solarno panogo, pri ~emer je izginilo tudi nekaj velikih proizvajalcev, med njimi tudi ameri{ki velikan Solyndra.

Slabe in dobre novice Cena plo{~ic iz kristalnega silicija se {e

Podatki o desetih najve~jih svetovnih proizvajalcih fotovoltaike za leto 2011

vedno nahaja na rekordno nizki ravni, pri ~emer vodilni iztr`ijo 0,90 $/ W modula, manj znane firme pa {e veliko manj. Evropski proizvajalci se kr~evito borijo in posku{ajo prilagoditi novi finan~ni klimi, pri ~emer so dodatno prizadeti zaradi zmanj{anih subvencij evropskih vlad. Svetla to~ka na tem podro~ju so japonski proizvajalci, med njimi Solar Frontier, ki se nahajajo med 25 najve~jimi na svetu. Japonci in Korejci so dodatno motivirani za pove~anje dele`a son~ne elektrike v svoji energetski me{anici, predvsem zaradi jedrske

Silicijeve celice so sestavljene iz rezin silicija in lepilnih plasti

nesre~e v Fuku{imi in splo{ne kampanje proti jedrski energiji. V 2011 sta bila vodilna proizvajalca modulov v svetovnem merilu First Solar in Suntech, vsak z 2 GW izdelanih modulov. Nova na lestvici najve~jih sta japonski Sharp in ju`nokorejski Hanwha, pri ~emer analitiki napovedujejo, da se bo tr`ni dele` obeh omenjenih firm v kratkem {e krepko pove~al. • Simon Tihec


/^TA NZ'/:A / ^ONA ... WO^TAs/Ts ^ONN/, >KTZAZN ͞NA K>:h͟ (instalirali smo jih preko ϲ͕ϱ MWp). ... />AsA WZO:KTN /N O^TA> OKhDNTA/:. ... OAsA ZA>/N/, KODWONNT A ^ONN >KTZAZN (PV moduli, razsmerniki, podkonstrukcija, komunikacijska in merilna oprema, ...). … sZsAN: ^ONN/, >KTZAZN. … ^sTh:DO WZ/ &/NAN/ZAN: ^ONN/, >KTZAZN. … A'OTAs>:ADO 'AZAN/: NA >OsAN: ^ONN/, >KTZAZN.

KONTAKT: HTZ Velenje, I. P., d.o.o., WĂƌƟnjĂŶƐŬĂĐĞƐƚĂϳϴ͕ϯϯϮϬsĞůĞŶũĞ͕ ƚĞů͗нϯϴϲϯϴϵϵϲϱϮϴ͕ĞͲƉŽƓƚĂ͗ŵĂƌũĂŶ͘ůĂŵƉƌĞƚΛƌůǀ͘Ɛŝ

www.sonelex.si


14

SON^NA ENERGIJA

Fotovoltaika – tehnologija prihodnosti Glede na na~in na{ega `ivljenja in globalne spremembe v svetu, se potrebe po energiji iz dneva v dan pove~ujejo, zaloge fosilnih goriv pa zmanj{ujejo, medtem pa se onesna`evanje okolja pove~uje. Pove~anje dele`a obnovljivih virov je eden od najpomembnej{ih ukrepov tako EU kot celega sveta. Son~na energija je trajen vir energije, ki ga narava izkori{~a od samih za~etkov. Njegov energijski potencial je neiz~rpen in na dosegu `e milijone let. Zaradi tega je fotovoltaika tehnologija prihodnosti, ki je krenila z dolgimi koraki.

Poslovna mre`a PRO-SOLAR Podjetje PRO-SOLAR d.o.o. je zastopnik in preferen~ni partner nem{kega proizvajalca inovativnih tankoslojnih mikromorfnih modulov INVENTUX Solar Tehnologies AG iz Berlina. Son~ne elektrarne, ki jih na~rtuje in postavlja podjetje PRO-SOLAR d.o.o., so 100 % proizvedene v Evropi. Problematika ga{enja objektov na katerih so name{~ene son~ne elektrarne - projekt brez napetostne cone Podjetje PRO-SOLAR je za~elo zase in za trg, prav s ciljem zagotoviti maksimal-

Mikromorfni moduli INVENTUX so prvi EKO moduli na slovenskem tr`i{~u, ki imajo vrsto prednosti od trenutno najbolj pogostih modulov: • ker tankoslojni moduli INVENTUX ne vsebujejo nikakr{nih {kodljivih snovi, ne potrebujejo posebne recikla`ne zasnove po izteku `ivljenjske dobe; • delujejo `e pri difuzni svetlobi; • odli~no delovanje modulov med razli~nimi nakloni streh in orientacijami; • delovanje modulov tudi ob delnem sen~enju. Neob~utljivost na sneg, listje in ostale podobne neprijetnosti; • zanemarljiv negativni temperaturni koeficient modulov; • brez toksi~nih opore~nih materialov (kadmij, telur, `ivo srebro‌) - ECO moduli; • mikromorfni moduli INVENTUX so od za~etka do konca izdelani v vakuumu. Prav to je eden izmed glavnih razlogov za zanemarljivo degradacijo, ki zna{a le 3 do 5% v 20-tih letih; • solarne naprave so dolgoro~ne nalo`be, zato je pomembno, da solarni moduli zagotavljajo trajnost in kakovost. Tankoslojni solarni moduli INVENTUX so zasnovani za trajnost.

Elementi fotovoltai~ne naprave - breznapetostna cona

no trenutno mogo~o po`arno varnost projektirati in montirati `e vse son~ne elektrarne po sistemu Âťbrez napetostne coneÂŤ, kar pomeni, da jih opremijo z ustreznim stikalom v sili, ki izklopi napetost, tako z dovoda kot tudi TIK POD MODULI NA STREHI, tako, da je mo`no dose~i brez napetostno stanje med moduli in elektri~nim dovodom do zgradbe. S tem bo mo`no la`je pogasiti po`ar, ki bi nastal v prostoru. @elijo dose~i tudi namestitev karakteristi~nih tabel za la`je prepoznavanje tipa son~ne elektrarne (mikromorfni moduli). Kot je `e navedeno, mikromorfni moduli ne vsebujejo zdravju in okolju {kodljivih snovi, kot so npr. kadmij, svinec in `ivo srebro, kar pomeni, da ob morebitnem po`aru ni nevarnosti zastrupitve za osebe (gasilci) vklju~ene v ga{enje po`ara. @elijo poudariti, da mikromorfni moduli niso sestavljeni iz plasti razno raznih gorljivih folij. Vsebujejo

Shema odklopnika

samo plin silan, ki pa je prakti~no negorljiv. Utopi~no je razmi{ljanje, da lahko {e kdo zaustavi razvoj fotovoltaike. Tudi zaradi tega je brezplodno tro{iti energijo za negiranje ne~esa, kar je dejstvo. ^im prej je potrebno locirati in fokusirati dolo~eno problematiko, ki se pojavlja s tem razvojem in poiskati najbolj{o re{itev za omilitev tega. • Bogdan SIMERL

621ÂŹ1$(/(.75$51$

2%(5ÂŹN:S=$*25-( =*5$-(1$-81,-k326,67(08%5(=1$3(72671(&21(l

0,=1$026621&(0

PRO-SOLAR d.o.o. Podvine 36 1410 Zagorje ob Savi Slovenija

info@pro-solar.si marketing@pro-solar.si 03 56 605 65 051 247 011

www.pro-solar.si


SON^NA ENERGIJA

Svetla prihodnost za son~no energijo iz vesolja

Nov korak za organske son~ne celice

Son~na energija, zbrana v vesolju, bi kmalu lahko postala novi obnovljivi vir prihodnosti. Zahvala za to gre in`enirjem z Univerze Strathclyde v Glasgowu, ki so izvedli izredno inovativno raziskavo. Testirali so namre~ opremo v vesolju, ki bi lahko bila platforma za son~ne kolektorje, ki bi zbirali son~no energijo v vesolju ter jo s pomo~jo mikrovalov in laserjev oddajali nazaj na Zemljo. To edinstveno odkritje bi pomenilo zanesljiv vir energije za oddaljena obmo~ja na Zemlji, ki jih je te`ko dose~i z obi~ajnimi napravami. Na obmo~jih, kot je denimo pu{~ava Sahara, se lahko pridobiva kakovostna son~na energija, vendar se pojavi te`ava, kako prena{ati to energijo na obmo~ja, kjer se lahko izkori{~a. Vodja raziskave, dr. Massimiliano Vasile pravi, da posku{ajo odpraviti to oviro. Z mikrovalovi ali laserji bi energijo oddajali neposredno

Povezani z mo~jo narave, lo~eni s ~love{ko silo – ekscitoni namre~. Med pozitivnim in negativnim nabojem je mo~na naravna privla~nost, ki jo ustvarja foton, ko zadane son~no celico, a za doseganje energije morata biti naboja lo~ena. Povezana naboja sta znana pod imenom eksciton. Ko sta dve elektri~no nabiti obmo~ji ekscitona (elektron in elektronska vrzel) mo~no povezani, se je zelo te`ko vme{ati med njiju. Vendar ~e ju `e »predhodno lo~imo« oziroma polariziramo, obstaja manj mo`nosti, da se bosta obmo~ji sploh povezali. Na ta na~in postaneta u~inkovita nosilca elektri~nega naboja.

Dr. Massimiliano Vasile s testnim modelom satelita, (Vir: Univerza Strathclyde, Glasgow)

na obmo~ja, ki jih je sicer te`ko dose~i. Za za~etek bi zadostovali manj{i sateliti za vasi, cilj raziskave pa je v prihodnosti oblikovati veliko strukturo, ki bi bila sposobna dovajati energijo tudi v velika mesta. Prednost je, da lahko son~no energijo iz vesolja pridobivamo ne glede na del dneva ali vremenske pogoje. • Vir: ScienceDaily

15

je s sodelavci izvedla eksperiment, s katerim je bilo ugotovljeno, da bolj polarizirani ekscitoni proizvedejo bolj u~inkovite polimerne son~ne celice. Chenova je mnenja, da se z nadaljnjimi raziskavami na podro~ju organske fotovoltaike lahko izbolj{a u~inkovitost son~nih celic in s tem dvigne konkuren~nost son~ne energije v primerjavi s tradicionalnimi viri energije. •

Znanstveniki so s polariziranjem uspeli narediti organske son~ne celice bolj u~inkovite. Lin Chen z ameri{kega oddelka za energijo (angl. U.S. Department of Energy, DOE)

Vir: ScienceDaily

CENTER

varčnega ogrevanja

solarni sistemi

toplotne črpalke

Brezplačno do tople sanitarne vode.

ƒ

ƒ

Zakaj za pripravo tople sanitarne vode izbrati toplotno črpalko?

Povprečna 4 članska družina v toplem delu leta uporabi tuš najmanj 8 do 12 krat dnevno. Solarni sistem lahko v tem obdobju skoraj 100 % brezplačno pokrije potrebe po topli sanitarni vodi. Država za sistem nudi nepovratna finančna sredstva ali kredit.

Solarni sistem PROSUN CLASIC, izbira lastnikov individualnih hiš!

ƒ ƒ ƒ Podražitve fosilnih goriv so realnost!

Ko pomislite na ogrevanje, pomislite na Seltron! SELTRON d.o.o., Tržaška cesta 85 A, 2000 Maribor

Razmerje med vloženo električno energijo in brezplačno energijo iz okolice je 30 % proti 70 %. Dovolj tople sanitarne vode skozi vse leto. Država nudi nepovratna finančna sredstva ali kredit.

Toplotna črpalka OPTIMA4"/, poceni in ekološko prijaznB pripravB tople sanitarne vode.

i

T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si


16

SON^NA ENERGIJA

Kljub vidnim rezultatom smo dale~ od evropskega povpre~ja

D

o konca minulega leta je bilo v Sloveniji instaliranih v povpre~ju za 44,1 vatov zmogljivosti son~nih elektrarn na prebivalca. Isto~asno je bilo v vsej Evropski uniji (EU27) instaliranih v povpre~ju kar 102,2 watta zmogljivosti son~nih elektrarn na prebivalca. Kljub temu, da so rezultati fotovoltai~ne industrije oziroma {irjenje pridobivanja elektri~ne energije iz sonca vidni na marsikaterem podro~ju, smo v primerjavi z evropskim povpre~jem v velikem zaostanku. Podporna shema proizvodnji elektri~ne energije iz obnovljivih virov energije, ki je bila v Sloveniji uvedena po vzoru energetsko razvitih dr`av, je najve~ji razvoj povzro~ila ravno pri son~nih elektrarnah. Ob primerjavi razvoja in {irjenja pridobivanja elektri~ne energije s pomo~jo son~nih elektrarn med evropskimi dr`avami v Zdru`enju slovenske fotovoltai~ne industrije opa`amo, da marsikje mnogo odlo~neje

podpirajo postavitev son~nih elektrarn. Gledano po vatih zmogljivosti son~nih elektrarn na prebivalca konec minulega leta, sta v Evropi vodilni dr`avi Nem~ija (304,3 W/prebivalca) in Italija (210,5 W/prebivalca). Med razvite fotovoltai~ne trge pa pri{tevamo tudi ^e{ko (186 W/prebivalca), Belgijo (165,5 W/prebivalca), Španijo (91,3 W/prebivalca), Slova{ko (89,8 W/prebivalca), Luksemburg (59,9 W/prebivalca) in Gr~ijo (55,8 W/prebivalca). Podpirati razvoj pridobivanja elektri~ne energije iz obnovljivih virov energije ne pomeni nujno le finan~no udele`bo. V ve~ini navedenih dr`av so zavidljivi obsega pridobivanja elektri~ne energije iz sonca dosegli s pomo~jo odstranjevanja administrativnih ovir. Nerazumljivo dolgi ~akalni roki za prejem {tevilnih dovoljenj, kot tudi nesorazmerno velika pla~ila za njihovo pridobitev, izni~ijo marsikatere napore, da v Sloveniji dohitimo evropsko povpre~je. Še ve~, stro{ki administracije in priklju~evanja son~ne elektrarne velikosti, ki je primerna za stanovanjske hi{e, dosegajo in `e tudi presegajo 30 odstotkov celotne investicije v tovrstno son~no elektrarno. • Matej Gu{tin

Vse na enem mestu: dobava, monta`a in servis Hitro, ugodno in kakovostno V ~asu, ko je pla~ilo energije pomemben del dru`inskega in poslovnega prora~una, je odlo~itev za nakup in monta`o toplotne ~rpalke prava odlo~itev. Toplotna ~rpalka je tudi pravilna ekolo{ka usmeritev, saj se uvr{~a med obnovljive vire energije, zato je mo`na pridobitev SUBVENCIJE EKO SKLADA. Toplotna ~rpalka iz okolja vsrkava toploto, proces zgo{~evanja povzro~i povi{anje temperature in to sistem uporabi za ogrevanje.

Vendar Estia je {e ve~, saj lahko z vgradnjo ventilatorskih konvektorjev te iste prostore v poletni vro~ini tudi hladite. Tako Estia poskrbi za na{e ugodje v vseh letnih ~asih. Toplotne ~rpalke Estia odli~no delujejo v novogradnjah, v obnovljenih obstoje~ih stavbah, v kombinaciji z obstoje~im ogrevalnim

sistemom, odli~no se dopolnjujejo s solarnim sistemom. Vgradnja je enostavna in v prostor ne posega agresivno, upravljamo pa jo lahko iz naslonja~a. Nikar predolgo ne odla{ajte z odlo~itvijo; pokli~ite nas in si priskrbite svojo toplotno ~rpalko. •

Oglasno sporočilo.


OGREVANJE

17

Katero ogrevanje je primerno

P

oleg na~ina gradnje in stopnje var~nosti hi{e je za kvaliteto bivanja in doseganje visokih prihrankov pomembna tudi odlo~itev za sistem ogrevanja. To velja zlasti za obstoje~e stavbe, ki jih z dodajanjem toplotne izolacije in nadziranega prezra~evanja spreminjamo v objekte, ki imajo zelo nizko porabo energije. Pove~ano {tevilo mo`nosti Zaradi tega se strmo pove~a {tevilo mo`nosti za ogrevanje, saj se mo`nosti od obi~ajnih radiatorjev raz{irijo na ogrevanje, podprto s soncem, toplozra~no ogrevanje z vra~anjem toplote ali ogrevanje s toplotno ~rpalko. Pri tem je mo`no obstoje~e radiatorsko ogrevanje predelati na nizkotemperaturno ali preiti na eno od nizkotemperaturnih ploskovnih ogrevanj, talno, stensko ali stropno. Pri tem je potrebno poudariti da je energetsko koristno vgrajevanje prezra~evanja z vra~anjem toplote ali ploskovnega ogrevanja predvsem v energijsko u~inkovite novogradnje ali zelo dobro predelane stare stavbe.

Pomo~ pri odlo~anju med raznimi sistemi ogrevanja za razli~no energijsko u~inkovite stavbe

Visokotemperaturne T^ so pogojno primerne za vgradnjo v stavbe z radiatorskim ogrevanjem

Vgradnja visokotemperaturne T^ ^e starej{e stavbe skrbno izoliramo ter vgradimo sodobna vrata in okna, jih bo mo`no u~inkovito ogrevati z visokotemperaturnimi toplotnimi ~rpalkami. To pomeni, da obstoje~i radiatorski sistem ogrevanja ostane tak{en kot je, saj bo temperatura predtoka med 55 do 75°C zadostovala za ugodno bivanje tudi v hladnej{em delu leta. Nekateri se odlo~ajo za vgradnjo visokotemperaturnih ~rpalk v slabo izolirane stavbe, s ~imer pa ne morejo dose~i ob~utnih energetskih koristi, zato je izolacija stavbe vedno pogoj za ogrevanje s toplotnimi stroji.

Visokotemperaturne toplotne ~rpalke delujejo popolnoma enako kot nizkotemperaturne, toploto pa zajemajo iz zraka, zemlje ali vode. Da bi dosegli vi{je temperature uporabijo druga~no hladivo, v najnovej{ih izdelkih pa uporabljajo okolju prijazen CO2. Proizvajaci trdijo, da zaradi tega te ~rpalke porabijo manj pogonske energije kot tiste z hladivi iz ogljikovodikov, ki jih obi~ajno najdemo v teh toplotnih strojih. Visokotemperaturni sistemi imajo prednost tudi pri pripravi sanitarne vode, saj lahko brez ob~asnega elektri~nega protilegionelnega dogrevanja, v grelniki dosegajo tako visoke temperature, da je rast teh mikroorganizmov onemogo~ena. • Tihec


18

VZDR@EVANJE

Okolju in uporabniku prijazna lepila

Z

aradi vrste razli~nih materialov, ki se pojavljajo v sodobnih tehnologijah in razli~nih zahtev (trdnost, trajnost, elasti~nost, hitrost strjevanja), obstaja na trgu zelo {iroka paleta lepil. Avtor: mag. Marjan Poto~an

Nobeno lepilo ni univerzalno, kar natan~neje pomeni, da nobeno lepilo ni primerno za izpolnitev vseh zahtev. Ker so lepila dejansko kemikalije, slednje pomeni da so lahko bolj ali manj nevarna oziroma primerna za samega uporabnika, ter mesto kjer se uporabljajo.

Podjetje Henkel, je v zadnjih letih namenilo precej energije v razvoj novih lepil, ki so uporabniku in mestu uporabe prijaznej{a in primernej{a za uporabo. Za tovrstna lepila se uporablja tudi izraz »zelena lepila«, saj v varnostnih listih teh lepila ni nobene oznake za nevarnost tako v teko~em, kot tudi

kasneje v strjenem stanju. Lepila so iz skupine anaerobnih lepil. Lastnosti anaerobnih lepil so podane v nekaj besedah na kratko. Anaerobna lepila, se strjujejo ob odvzemu kisika ter so~asni prisotnosti kovine oziroma kovinskih ionov v zlepnem spoju, ali ob stiku z aktivatorjem. Zlepni spoj zahteva maksimalno zra~nost 0,5 mm. Zaradi omenjenih dejstev delovanja anaerobnih lepil, se le ta uporabljajo predvsem za lepljenje kovin, na mestih varovanja vija~nih zvez proti odvitju, lepljenje valjastih spojev ter tesnjenje prirobnic. Anaerobna lepila so tudi zelo dobro odporna na naftne derivate. Lepila iz skupine zelenih izdelkov so slede~a: Loctite 2400 in Loctite 2700, Loctite 5400 in Loctite 6300. Prva dva izdelka sta namenjena za lepljenje oziroma varovanje vija~nih spojev, za raztavljive (L.2400) in neraztavljive (L.2700) vija~ne zveze. Loctite 5400 je namenjen za tesnjenje cevnih navojev in instalacij. Zadnji tip lepila L.6300 je namenjen za uporabo pri lepljenju in/ali utrjevanju valjastih delov kot so le`aji, pu{e,… Ker so lepila izdelana na osnovi »zelene« tehnologije, so primerna za uporabo v `ivilski industriji, predelavi `ivil in hrane, kjer se lahko ob~asno pojavlja nepredviden oziroma naklju~en stik med hrano in strjenim lepilom. Potrebno je omeniti, da so lastnosti »zelenih« lepil povsem enake in primerljive z lastnostmi do sedaj `e razvitih lepil, ki so izdelani za enake namene uporabe. Je pa uporaba »zelenih« lepil primernej{a, saj so za rokovanje in delo manj nevarna. •

Termi~no aktivirane betonske konstrukcije Ve~namenski objekt AB Pesnica (Mercator Pesnica) je ena izmed petih zgradb v Sloveniji, ki so za nizko porabo energije pridobili certifikat Evropske Komisije GreenBuilding. Objekt potro{i 25% manj energije, kot je zahtevano po najstro`jem nacionalnem energetskem predpisu. Upo{tevani so bili okoljski kriteriji, zmanj{evanje rabe primarne energije, obnovljivi viri energije, optimizacija regulacije, analiza stro{kov `ivljenjskega cikla LCCA, kompromis med rabo energije oz. varovanjem okolja in udobjem uporabnika. Stavba investitorju prihrani ve~ kot 64% energije – podobno se zmanj{ajo stro{ki obratovanja, ter reducira ogljikova sled. Zgradba ima vgrajene visoko u~inkovite energetsko var~ne naprave za klimatizacijo,

prezra~evanje in ogrevanje, ki imajo stopnje rekuperacije med 75% in 80% ter regeneracije nad 90%. Klimatske naprave z rekuperativnim vra~anjem energije koristijo indirketno adiabatsko hlajenje z u~inkom nad 90%; tako je znatno zmanj{ana poraba za hlajenje objekta. Klimatska naprava z regenerativnim vra~anjem energije za podro~je trgovskega centra pa ima vgrajen integriran reverzibilni hladilni agregat, kar omogo~a skoraj popolno neodvisnost od dodatnih zunanjih izvorov energije. Objekt je v osnovi ogrevan z geotermalno energijo (geosonde), ter je opremljen s sistemom enovite digitalne regulacije, ki poskrbi da vsi sklopi energetike (klimatske naprave, toplotna in hladilna postaja) delu-

jejo kot sinhronizirana celota. Na ta na~in se dodatno zmanj{a poraba energije za okoli 30%. Zelena energija je cenovno primerljiva klasi~ni. Niti raba obnovljivih virov energije z geosondami, niti aktiviranje betonskega jedra nista pove~ala investicije. Še lep{e pa je, da so stro{ki za energijsko oskrbo objekta (ogrevanje, hlajenje in prezra~evanje) letno le med 0,40 in 0,60 €/m2, pri standardni gradnji pa tovrstni stro{ki dosegajo 1,8 do 2,5 €/m2. • Matja` Valen~i~


Novi, varni in zdravju prijazni anaerobni izdelki: Loctite® 6300 spajanje cilindričnih delov Loctite® 5800 tesnilno sredstvo Loctite® 5400 sredstvo za tesnjenje navojev Loctite® 2400 & 2700 sredstvo za varovanje navojnih zvez Izdelki potrjujejo Henklovo vodilno vlogo na področju združevanja tehnologije s trajnostnim razvojem. Izdelki so varni in zdravju prijazni. Imajo “beli” varnostni list brez oznak nevarnosti in opozorilnih stavkov! Za več informacij obiščite: www.loctitesolutions.com

Brez tveganja...

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor

tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275

www.loctite.si


V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev. Rubriko pripravlja Simon Tihec. Dalibor: Spo{tovani. Prosim za nasvet. Podstre{je nimam izolirano in ne bo pohodno. Nabavil sem `e izolacijo, stekleno volno, debeline 10 cm, volno bom polo`il v dveh slojih (skupaj 20 cm). Kaj pa med volno in betonsko plo{~o, lahko dam navadno PVC folijo (npr. gradbeno folijo). Predstavlja to kak{no te`avo pri dihanju, vdoru vlage, zraka iz spodnjega nadstropje na podstre{je? Odgovor: Predlagana izvedba je primerna, vendar ne najbolj{a. Na AB plo{~o je potrebno vgraditi PE gradbeno folijo (PVC ni dobra, ker s~asoma razpade), spoje folije je potrebno prekriti. Na folijo se polo`i toplotno izolacijo v ve~ slojih tako, da so stiki izolacije zamaknjeni. Sedaj imate proti podstrehi neizolirano AB plo{~o. Ocenjujem, da je najni`ja zimska temperatura stropa pozimi 7°C, na stropu nastaja kondenzat in plesen. Po vgradnji 20 cm TI na zgornjo stran plo{~e se bo najni`ja temperatura stropa dvignila na 18.2 °C, kondezat ne bo nastajal, pogojev za nastanek nove plesni ne bo, toplotne izgube se bodo zmanj{ale, kakovost bivanja bo bolj{a. Svetujem, da na AB plo{~o polo`ite malo ve~ toplotne izolacije, 25 cm TI, temperatura stropa se bo dvignila na 19.2°C. Plesen, ki je sedaj v bivalnih prostorih,

odstranite in stenske povr{ine pobarvajte z za{~itno barvo. Tako boste odstranili staro plesen, zaradi vi{je temperature sten pa pri pravilni rabi stanovanja ne bo nastajala nova plesen, odpravljeni bodo vzroki zdravstvenih te`av. Vendar pa plesen vseeno lahko nastaja, ~e je v bivalnih prostorih previsoka vlaga. Obvezno je intenzivno kratkotrajno prezra~evanje vseh prostorov, ve~krat dnevno. Sebastijan: Pozdravljeni! Zanimajo me minimalni pogoji pri graditvi monta`nih objektov za faktor U oz. toplotne prevodnosti zahteve. Prosim za nasvet ali link kje ta zakon pi{e, ker je od lani baje nov zakon. Odgovor: Pravilnik o u~inkoviti rabi energije v stavbah je dosegljiv na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201052&stevilka=2856, podrobnosti pa so navedene v Tehni~ni smernici TSG-01-004_2010, ki je tudi dosegljiva na spletu. Projekt za gradbeno dovoljenje vam mora narediti arhitekt, pred pri~etkom gradnje potrebujete projekt za izvedbo, ki ga naredijo projektanti, med gradnjo pa mora dela spremljati gradbeni nadzornik. Vsi

sodelujo~i morajo poznati in upo{tevati gradbeno zakonodajo. Maksimalne vrednosti toplotne prehodnosti elementov zunanjih povr{in stavbe so dolo~ene, te dolo~ajo minimalne vrednosti topotne za{~ite. Poleg tega je potrebno upo{tevati faktor oblike, toplotne mostove, dele` zasteklitve in druge parametre. Zakonodaja ne lo~i med monta`nimi in nemonta`nimi objekti. Upo{tevajte, da je najkasneje od leta 2020 dalje dovoljeno graditi samo skoraj ni~energijske stavbe, zato vam svetujem, da se ne obremenjujete s faktorjem toplotne prehodnosti posameznih elementov. Stavbe vplivajo na porabo energije vrsto let. Zaradi dolgega ~asovnega obdobja med prenovami bi morale nove stavbe izpolnjevati ve~ kot minimalne zahteve glede energijske u~inkovitosti. Izgovorov, da ni zakonskih podlog, ne more biti. Razvr{~anje stavb v razrede energetske u~inkovitosti dolo~a porabo toplote za ogrevanje, zado{~a, da investitor v projektni nalogi zapi{e zahtevo po energetski u~inkovitosti stavbe razreda A1. Nasvete o energijsko u~inkoviti gradnji lahko dobite v energetsko svetovalni pisarni ENSVET www.ensvet.si, ki je v va{i bli`ini.

VODILNI PROIZVAJALEC V EVROPI V PROGRAMU MERIL ZA GRADBENIŠTVO

TOVARNA MERIL KOVINE, d. d. Pameče 153, 2380 Slovenj Gradec Tel. 02 88 46 300 Tel. 02 88 46 314 E-pošta: info@tm-kovine.si www.tm-kovine.si

           

VODNE TEHTNICE – LIBELE ZIDARSKE LETVE IN PROFILI MERILNI KOTNIKI KOVINSKA RAVNILA DOLŽINSKA MERILA LASERSKI PROGRAM GOZDARSKE PREMERKE SVINČNICE IZDELKI ZA MARKIRANJE OGLASNI IZDELKI ROČNA ORODJA ZA IZRAVNAVE DRUGA MERILNA ORODJA

UMERITE SI ŽIVLJENJE S KAKOVOSTNIMI MERILI


Tomaz : Ali lahko na stari estrih na podstre{ju sestave 5cm kamene volne, PE folije, 4 cm betona dodam lahko {e izolacijo 10 cm kamene volne in pohodno plast OSB plo{~o? Hvala.

Odgovor: Vsekakor je tak{en obstoje~ mokri cementi estrih s 5 cm toplotno izolacijo smiselno nadgraditi z dodatno toplotno izolacijo, v kolikor gre za stropno plo{~o proti neogrevanemu podstre{ju. V ta namen obstajajo direktne pohodne plo{~e mineralne kamene volne oznake DF, ki se enostavno preko obstoje~ega estriha direktno polo`ijo in so namenjene direktni pohodnosti in odlaganju kak{nih odve~nih stvari. Gre za suhomonta`ni postopek vgradnje, priporo~ljiva debelina toplotne izolacije glede na obstoje~e je {e vsaj 20 cm. Priporo~a se za{~ita toplotne izolacije iz vrhnje strani s kak{nimi lesno vezanimi OSB ali LSB plo{~ami. V tak{nih primerih je na notranji topli strani izolacije obvezna vgradnja dodatne parne ovire, npr. Knauf Insulation LDS 2 Silk z obveznimi lepljenimi stiki na preklopih folije ( lepilni trak KI LDS Soliplan ). Anton: Ogrevam s kurilnim oljem. Hi{o imam obrnjeno tako, da lahko kolektorje pritrdim na balkon, ki je obrnjen proti jugu. Kolebam med toplotno ~rpalko in solarnim sistemom tako za ogrevanje sanitarne vode kot pozimi ogrevanje prostorov. Rad bi, da si ogledate lokacijo in mi svetujete. V pri~akovanju va{ega odgovora se vam `e vnaprej zahvaljujem. Odgovor: Za ogrevanje sanitarne vode ima prednost son~na energija. Za 4 ~lansko dru`ino potrebujete 6 m2 plo{~atih sprejemnikov son~ne energije, ki so obrnjeni proti jugu in 300 l bojler. Vgradnja sprejemnikov son~ne energije na balkon je ustrezna. Investicija v solarni sistem se povrne pribli`no v 4 letih. Toplotna ~rpalka za ogrevanje sanitarne vode je primerna za stavbe, na katerih ni mo`nosti rabe son~ne energije. Matja`: Ali mogo~e veste, ali obstaja kak{en program za izris solarnih panelov na tlorise objektov/streh?

Odgovor: Za izris sprejemnikov son~ne energije (SSE) lahko uporabite poljuben CAD program. Informativno dimenzioniranje toplovodnih son~nih sistemov lahko naredite z enostavnimi programskimi orodji posameznih proizvajalcev, ki so na voljo na spletu. Ocene primernosti najpogosteje naredim s programom proizvajalca Sonnenkraft http:// www.sonnenkraft.at/privathaeuser/service---support/solarrechner/. Za izdelavo tehni~ne dokumentacije tako enostavno orodje ne zado{~a. Marta: Gradimo monta`no hi{o. Ker smo se odlo~ili, da ne bomo imeli prezra~evanja z rekuperacijo, zanima me, ~e je sploh potrebna RAL monta`a oken. Ali ne bo hi{a preve~ zaprta brez prezra~evanja. Imeli bomo samo klasi~ne zra~nike v kopalnici, shrambi in napo v kuhinji.

Odgovor: Poznamo lastnika, ki rekuperacije ni vgradil, okna ima vgrajena po RAL-u, pa zadeve z odve~no vlago in slabim zrakom dobro re{uje z naravnim prezra~evanjem - z odpiranjem oken. Vendar je zelo dosleden, vsa dru`ina to opravi vsak dan ob isti uri. Sploh pozimi v kratkem 5 minutnem ~asu zamenjajo zrak cele hi{e z navzkri`nim odpiranjem oken. Sicer pa pri prezra~evanju ne gre toliko za plesen in zatohlost prostorov kot za vedno kvaliteten zrak, zdravo okolje, idealno po~utje. Tega z nobenim zra~enjem ne moremo dose~i enako dobro kot da se zrak preprosto v prostorih cele hi{e stalno in v vedno enakem ~asovnem zaporedju zamenjuje. Ve~ odgovorov na vpra{anja najdete na spletni strani www.varcevanje-energije. si/strokovni-nasveti/index.php Na vpra{anja sta odgovarjala Matja` Valen~i~, energetski svetovalec in Toma` Dolenc, tehni~na podpora tr`enju Knaufinsualtion


22

Pri Philipsu so izdelali LED-sijalko, ki sveti dvajset let Nizozemsko podjetje Philips je na ameri{kem trgu predstavilo svojo nagrajeno LED-sijalko, ki sveti celih dvajset let. Trenutna cena za desetvatno sijalko zna{a 50 ameri{kih dolarjev, a naj bi jo `e naslednje leto prepolovili.

Ve~ let trajajo~i razvoj @arnico, ki oddaja mehko, naravno svetlobo so strokovnjaki razvijali vrsto let, lani pa so

zanjo prejeli nagrado ameri{kega ministrstva za energijo za razvoj alternativnega vira svetlobe.

Var~nost V razpisu je bilo sicer navedeno, da mora biti v letu dni od za~etka prodaje cena `arnice ni`ja od 22 dolarjev. A tudi to je veliko ve~, kot stane var~na sijalka, ki deluje do 10.000 ur. A pri Philipsu so prepri~ani, da je nji-

hova `arnica kljub temu bolj{a. Pravijo, da potro{nik, ki `arnico uporablja {tiri ure na dan, v letu dni pri stro{kih elektri~ne energije prihrani 8 dolarjev, v vsem njenem `ivljenjskem ciklusu pa kar 160 dolarjev. Poleg tega naj bi bila tudi veliko manj strupena za okolje, saj ne vsebuje `ivega srebra. Nagrajena `arnica bi lahko spremenila dojemanje, da so sijalke potro{na roba. Gre za

trajen izdelek, ki je povrh vsega {e prijazen do okolja. • UR

Sedaj na voljo Heat Pipe kolektorji vgrajeni s poljubnim naklonom @e vrsto let stanovalci individualnih hi{ lahko ogrevajo sanitarno vodo in prostore z vakuumskimi kolektorji GreenLand Systems, ki so naju~inkovitej{imi v svojem razredu. Za namestitev takih kolektorjev je potrebna zadostna povr{ina strehe, ki jo imajo individualne hi{e obi~ajno na pretek. Tisti, ki pa stanujete v stolpnicah ali drugih ve~stanovanjskih stavbah, na streho lastnih kolektorjev, praviloma nimate mo`nosti namestiti. Prav tako je mnogo individualnih hi{, pri katerih zaradi neugodne orientacije strehe te`ko instaliramo vakuumske kolektorje z idealnim naklonom. Zaradi teh razlogov smo se v GreenLand Systems Avstralija in njihovem h~erinskem podjetju Bio Planet odlo~ili ponuditi slovenskemu trgu vakuumske Heat Pipe kolektorje, ki zaradi svoje zasnove omogo~ajo u~inkovito delovanje tudi pri vodoravno polo`enih vakuumskih ceveh. Vsi ostali Heat

Pipe kolektorji za svoje delovanje potrebujejo naklonski kot. Za instalacije na balkonske ograje tako do sedaj ni bilo u~inkovitega Heat Pipe kolektorja, kajti s kraj{anjem vakuumskih cevi in s tem zmanj{evanjem povr{ine absorberja na eni cevi bi bistveno zmanj{ali u~inkovitost kolektorja, {e zlasti v slabih vremenskih razmerah. Pri novem GreenLand Systems kolektorju, pa lahko uporabimo 2m dolge vakuumske cevi, premera 100mm in s tem ohranimo zelo velik absorber v eni cevi. Velik absorber pa bistveno povi{a izstopno temperaturo solarne teko~ine iz kolektorja {e zlasti takrat, ko nam sonce zakrivajo oblaki ali imamo megleno vreme. Kolektorju smo pove~ali debelino stekla, tako da je kolektor {e odpornej{i na udarce. Tako smo uspeli ohraniti u~inkovitost normalnega Heat Pipe kolektorja tudi pri

Sistem za dogrevanje hi{e in segrevanje sanitarne vode

tem balkonskem kolektorju, ki ga lahko uporabimo tudi kot nadstre{ek na terasi, balkonu, itd. S kolektorji GreenLand Systems lahko segrevamo zgolj sanitarno vodo izven kurilne sezone ali pa se odlo~imo za vgradnjo ve~jega kolektorja s katerim lahko tudi u~inkovito dogrevamo stanovanje ve~ji del zime. Za vse dodatne informacije ali brezpla~no svetovanje, smo vam na voljo na telefonski {tevilki 01 5240 320 • RS, Bio Planet


PRIHODNOST, V KATERO VERJAMEMO

SESTAVNI DELI ZA SOLARNE NAPRAVE ‡ Cirkulacijska grupa za solarne sisteme, za povezavo na dovod in povratek. ‡ 2G]UDþHYDOQLORQþHN]DVRODUQHVLVWHPH]DSRUQLYHQWLOY kompletu s tesnilom. ‡ 9DUQRVWQLYHQWLO]DVRODUQHVLVWHPH ‡ 7HUPRVWDWVNLPHãDOQLYHQWLO]]DPHQOMLYLPYORåNRP

XXXDBMFGmTJ


24

EKOLOGIJA

Re{evanje planeta s kompostiranjem Najpomembnej{e je zra~enje

Z

nanstveniki trdijo, da prilo`nost za re{itev svetovne klime le`i pod na{imi nogami. Humus je sposoben vi{ke CO2 sprejeti in spremeniti v nove rastline, ki bodo spet prevzele nove vi{ke. Humus pa ni ni~ drugega, kot zrel kompost, pome{an z zemljo. O~itno smo v sodobni pridelavi hrane spregledali pomemben klimatski faktor, in to je delovanje drobnih bitij, ki prebivajo v `ivi prsti. Da bi nastal humusni sloj debeline 1 mm, potrebuje narava 100 let, v primorskih sadovnjakih in vinogradih pa je pred nekaj tedni veter odnesel humusno plast v dveh urah, ostala sta samo mrtva prst in kamenje. V Sloveniji zaradi po~asi napredujo~e in neopazne erozije vsako leto v reke odplakne za Ĺ marno goro rodovitne prsti, zato je kompostiranje tako pomembno. Zaradi sodobnih na~inov obdelave in gnojenja z umetnimi gnojili se `iva rodovitna prst, spreminja v mrtev mineralen prah.

Sre~ni del predelave odpadkov V sistemu odvoza odpadkov se je pojavila tudi predelava biolo{kih odpadkov, ki jih v kompostarnah spreminjajo v kompost. Osnovni in prvotni namen je bila njegova prodaja, ki je danes v resnici pomemben del dobi~kov teh podjetij. Izkazalo pa se je, da je ravno ta del dejavnosti, dolgoro~no okolju najbolj prijazen in po resni~nih koristih za planet krepko presega vse druge u~inke recikliranja. S kompostiranjem in vra~anjem biolo{kih sestavin na polja in vrtove, razviti del

~love{tva nehote vstopa nazaj v naravni krog planeta in za~enja popravljati napake, ki jih je pridelovalcem hrane vsilil sodobni protinaravni sistem kmetovanja, ki temelji na nafti.

Potrebujem kompostnik Metanje kuhinjskih odpadkov na kup ali v izkopano jamo, kot so to po~eli v~asih, ne omogo~a hitrega razpada in spreminjanja v hranljivo snov. Biolo{ki odpadki pri~nejo gniti, tega pa se moramo pri kompostiranju nujno izogniti. Zato potrebujemo sodoben kompostnik, ki zasede razmeroma malo prostora, ima veliko odprtino za polnjenje s pokrovom, ter je izdelan iz materiala, neob~utljivega na vreme, povi{ano temperaturo in fermentacijske vplive. Postavljanje mora biti enostavno, brez uporabe orodja, konstrukcija pa mora biti stabilna in dovolj trdna, da se ne deformira in zato onemogo~a odpiranje vratc in pokrovov. Vratca za odvzem komposta se morajo brez te`av odpirati, bolj{i modeli pa so zaprti tudi s spodnje strani, da onemogo~ijo vstop glodalcem.

V najsodobnej{ih kompostarnah odpadke ves ~as premetavajo, po potrebi vla`ijo, najpomembnej{i del pa je prezra~evanje. Zrak omogo~a pospe{eno delovanje mikroorganizmov, kompost se pri tem samodejno ogreje do 80°C, in v kratkem ~asu postane uporaben. Zato imajo dobri stabilni kompostniki ravno prav{njo koli~ino re`, ki omogo~ajo zra~enje, pri ~emer pa vsebine ne podhladijo ali preve~ osu{ijo. Najbolj{e razmere omogo~a {e poseben pokrov, ki ima letno in zimsko nastavitev, s katero prepre~imo podhlajevanje ali pregrevanje. Za predelavo manj{ih koli~in odpadkov so primerni hitri kompostniki, manj{e velikosti in z dodatnimi prezra~evalnimi kanali.

Postavljanje in polnjenje V vrtu najdemo polsen~no lego, zemljo pod njim prej zrahljamo, pred glodalci pa ga lahko za{~itimo {e s talno mre`o, ki je obi~ajno dodatna oprema. Dno prekrijemo z zdrobljenimi vejami, s ~imer omogo~imo {e bolj{i vstop zraka. Mokre kuhinjske odpadke v plasteh me{amo z bolj suhimi, ve~je kose pa z bolj drobnimi. V ~asu velikih vro~in ga ob~asno dodatno navla`imo, odlagamo pa odpadke od sadja in zelenjave, kavno in ~ajno usedlino, jaj~ne lupine, lon~nice, rezano cvetje, rabljeno zemljo za rastline ter poko{eno travo in listje. V kompostnik ne odlagamo mesa, rib, ostankov hrane, kruha, klobas, sirove skorje, kosti, bolnih delov rastlin, pepela od premoga in `ara, cigaret, vsebine vre~ke sesalnika in smeti ter zdravil in orehovih lupin. • Simon Tihec

Zbirko podrobnej{ih nasvetov in seznam sodobnih tipov kompostnikov za vsakogar najdemo na www.cistilnenaprave-dezevnica.si. Kompostiranje je samo drugo ime za naravno kro`enje snovi, ki ga narava po~asi in samodejno opravlja `e milijone let, humus, ki pri tem nastane pa je najbolj{e in najbolj naravno gnojilo, ki ga z ni~emer ne moremo nadomestiti.

Dobro izbran polo`aj omogo~a hitro kompostiranje brez neprijetnih vonjev

Sodobni kompostniki omogo~ajo u~inkovito delovanje na majhnem prostoru


Elektri~ni sistemi ogrevanja Za vas, ki niste pripravljeni investirati v ogrevalne sisteme celega premo`enja Stenski radiatorji predstavljajo obvezni del bivalnih ali poslovnih prostorov, vendar klasi~ni radiatorji s svojim videzom in obliko ne navdu{ujejo arhitektov, ki skrbijo za interier. Novost na tem podro~ju so elektri~ni radiatorji Climastar, ki so zelo privla~ni po obliki in tehnolo{ko zelo izpopolnjeni.

Elektri~ni stenski radiatorji onvektorski radiatorji so ena najvar~nej{ih oblik elektri~nega ogrevanja. Zaradi zelo enostavnega upravljanja in monta`e ter prakti~no nobene zahteve po vzdr`evanju, so ti radiatorji postali zelo priljubljeni. V programu stenskih radiatorjev predstavljajo razred zase radiatorji {panskega proizvajalca Climastar, privla~ni po obliki in tehnolo{ko izpopolnjeni. V osnovi gre za konvektorje, ki imajo ~elno stran prekrito s plo{~o, imenovano DualKherr. Narejena je po posebnem postopku iz me{anice termomineralov. Specifi~na lastnost plo{~e Dual-Kherr je zmo`nost akumuliranja velike koli~ine toplote v ~asu delovanja konvektorja. Še dolgo po izklopu radiatorja toploto s sevanjem enakomerno oddaja v prostor, kar daje zelo prijeten ob~utek toplote. U~inkovitost in ekonomi~nost zagotavljajo z na~inom kombiniranega sistema gretja – konvekcijo, akumulacijo in sevanjem toplote, kot tudi z zelo natan~nim krmiljenjem preko elektronsko nadzorovanega termostatskega

Adaptirana hi{a 130m2 v celoti ogrevana z elektri~nimi stenskimi radiatoriji - investicija za celotno hi{o je zna{ala nekaj ve~ kot 2000 â‚Ź

programatorja. S takim na~inom ogrevanja so Climastar radiatorji za pribli`no 25 odstotkov bolj u~inkoviti (porabijo manj energije), kot ~e bi ogrevali samo konvektorsko. S ponosom poudarjamo, da so radiatorji Climastar uvr{~eni v razred var~nih in okolju prijaznih ogrevalnih sistemov. Razen po tehni~ni, so Climastar radiatorji razred zase tudi z vidika estetike in dizajna; ~elne plo{~e Dual-Kherr, ki imajo videz marmorja, granita ali skrilavca, so lahko gladke, ~esane ali kot lomljeni kamen in zadovoljijo tudi najbolj zahtevne okuse.

Elektri~no talno ogrevanje V dobro izoliranih stavbah lahko zadostuje kot osnovni na~in ogrevanja, sicer pa kot dodatno ogrevanje ter za ogrevanje povr{in, kjer `elimo ugodje toplih tal. Grelne kable na~eloma polagamo na

Priprava grelnih kablov in polo`ena keramika

estrih, preko njih pa polo`imo keramiko, granitne plo{~e, laminat, PVC obloge ali parket. Grelni kabli so pritrjeni na nosilno mre`o iz steklenih vlaken, kar omogo~a enostavno polaganje in pri tem zmanj{a mo`nost napak. Posebne izvedbe grelnih kablov lahko uporabimo za ogrevanje zunanjih povr{in in sicer za taljenje snega in ledu na dovozih oziroma klan~inah. Grelne folije so namenjene za namestitev pod laminatni pod, saj so debele samo 0,2 mm. • Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.


26

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Pi{e: Simon Tihec

Vlo`ki za sode in vedra

Klimatska okenska kljuka

Izdelani iz odporne tanke plastike LDPE ali PP ter ustrezajo ameri{kim prehrambenim standardom FDA. Najve~ji slu`ijo za oblaganje ve~jih posod, imajo harmonikast podalj{ek, za prilagoditev vi{ini soda. Antistati~ni vlo`ki so obarvani roza izdelani iz PP in zdr`ijo temperature do 150°C. Iz enakih materialov so izdelani {e vlo`ki za vedra, namenjeni me{anju, ~rpanju in shranjevanju teko~in, past ali prahov, kemikalij, barv, lepil, maziv ali hrane. Imajo oja~an rob, ki prepre~i vdiranje teko~ine med vlo`ek in vedro. Tretji izdelek so sita za vedra, s katerimi med nalivanjem prestre`emo prevelike delce in so izdelani iz polietilena visoke molekularne gostote. Cene: sito 10 €, vlo`ek za sod 12 €, vlo`ek za vedro 2,5 €, z uporabo lahko zmanj{amo koli~ino ~istil in zavr`ene plastike, www.usplastic.com •

Lahko jo namestimo na vse vrste oken z nagibno – vrtilnim mehanizmom ter samo na eno okno v prostoru. To okno mora imeti mo`nost da krilo odpremo popolnoma, za kot 90°, s ~imer omogo~imo hitro in popolno zra~enje. Proizvajalec trdi, da z njo lahko izbolj{amo bivalno klimo, prepre~imo plesnenje ter prihranimo do 15% energije. Napravica shranjuje vse meritve, ki jih lahko nato natisnemo. Namen je tudi kontrola obna{anja stanovalcev s strani lastnika stanovanja, in to za ve~ mesecev nazaj . Deluje tako, da meri temperaturo in vlago v zraku ter nato zvo~no in svetlobno signalizira stanovalcu, kdaj in za koliko ~asa naj na ste`aj odpre okno. Izberemo lahko med higienskim ali protiplesenskim na~inom zra~enja, stalen prikaz temperature zraka pa uporabniku tudi pove, kdaj je prostor podhlajen, www. klimagriff.de •

Dozimeter za hrup

Ro~na tra~na `aga

^istilni odtok Drainfix

Nemci so izra~unali, da je porast hrupa v okolju tako velik, da bo {tevilo smrti zaradi tega vi{je kot v prometu. Pri tem upo{tevajo tudi posredne vplive, na primer zaradi stalne izpostavljenosti povi{an krvni tlak in s tem povezane posledice. Izpostavljene osebe nosijo dozimeter na rami ali pritrjenega ob strani na za{~itno ~elado, meritev pa se izvaja neprekinjeno, ves delovni ~as. Posnete podatke obdelamo v posebnem programu, nato pa lahko izberemo primerno za{~itno opremo. Naprava meri vse zvoke isto~asno, mikrofonski del pa je za{~iten pred vlago, prahom, tudi vpliv vetra ali gibajo~ega zraka v proizvodnji je izklju~en iz meritev. Naprava tehta samo 70 gramov, brez polnjenja lahko meri neprekinjeno 28 ur, upravljanje samo z dvema tipkama, obmo~je od 2 do 90 dB, www.casellameasurement.com •

Strojno in razmeroma varno rezanje razli~nih materialov v razli~nih polo`ajih telesa in to z eno roko, je mo`no samo z novim orodjem, kompaktno tra~no `ago. Izdelujejo obi~ajno in baterijsko izvedbo, pri ~emer sta obe zelo lahki, saj orodje tehta samo 3 kilograme. Je trenutno edino tak{no orodje v svetu s popolnoma skritim rezilom izven rezalnega obmo~ja, zaradi ~esar je delo z eno roko omogo~eno v skladu z varnostnimi predpisi. Mo`no je delo nad glavo in v vseh drugih legah. S tem orodjem lahko prere`emo 3/4 colsko jekleno cev v samo treh sekundah, baterijska izvedba pa omogo~a 150 podobnih rezov z enim polnjenjem, pri ~emer je rezalno obmo~je {e osvetljeno z LED svetilom. S pritiskom na stikalo spreminjamo hitrost `age, izdelek 2429-20 M12™ Sub-Compact Band Saw, www.milwaukeetool.com. •

Predstavili smo `e razli~ne izvedbe odto~nih sistemov, ki vodo tudi filtrirajo, vendar nobene v tako kompaktni izvedbi. Odto~ni `leb je primeren za vgradnjo ob parkiri{~a, dvori{~a ali ceste z veliko prometa. Iztekajo~a voda pronica skozi filter v substrat, pri tem se o~isti in vstopi v o`jo drena`no cev, to o~i{~eno vodo pa lahko uporabljamo za namakanje in druge namene. Vi{ek meteorne vode pri tem izte~e v obi~ajno kanalizacijo. Pomembno je, da imajo materiali v `lebu mo`nost, da se ob~asno osu{ijo, saj se s tem pove~a njihova u~inkovitost. Ta sistem je sposoben iz de`evnice odstraniti razli~ne polutante in te`ke kovine, vsi materiali pa so odporni na zmrzal in sol ter prenesejo obi~ajne cestne obremenitve, izdelek Drainfix clean, www.hauraton.com •


NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Solar Bag za ~i{~enje vode Za zrakom je voda drugi element, brez katerega ne moremo pre`iveti. V izjemnih razmerah lahko pomanjkanje pitne vode re{ujemo s filtrirnimi pripomo~ki. Najnovej{a vre~ka je kombinacija ultravijoli~nega obsevalnika in mikrofiltrnega vlo`ka. ^e polno vre~ko vode v son~nem vremenu za 3, ali v obla~nem za 6 ur polo`imo na prosto, bomo opore~no vodo lahko pili. Vre~ka in vgrajeni vlo`ek iz vode izlo~ita bakterije, viruse, petrokemikalije, pesticide, herbicide, te`ke kovine in farmacevtske dodatke, lahko jo uporabimo do 500 krat. Med hojo lahko visi na nahrbtniku, primerna za popotnike, tretji svet in vojsko, SolarBag 3L, www.puralytics.com •

Prezra~evalna mre`ica Toplej{a klima omogo~a prihod in bivanje insektom, na katere nismo navajeni, njihovi piki pa poleg neprijetnosti vedno pogosteje prina{ajo tudi nevarne bolezni. Ta sodobna drsna balkonska vrata imajo zato vgrajeno re{etko iz eloksiranega aluminija, ki omogo~a prezra~evanje in prepre~uje vstop insektom vseh vrst, saj se v re{etkastem okrovu nahaja {e gosta mre`ica. Pri tem je vratno krilo blokirano v delno odprtem polo`aju in onemogo~a vstop in vlom, v zaprtem polo`aju pa se re{etka potopi v vratni okvir, kar omogo~a popolno zapiranje vrat. Okvir vrat je na tem robu dodatno oja~an, vrata pa so lahko opremljena {e z motornim pogonom za olaj{ano rokovanje in zavoro za prepre~evanje po{kodb ob nehotenem zapiranju, proizvajalec G-U, www.g-u.com •

Data Logger Novej{i samodejni zapisovalnik podatkov je malo ve~ji od kavarni{ke vre~ke za sladkor. Namenjen poceni kontroli med transportom izdelkov, ki jih preva`amo v hladilnikih, kar je izjemno pomembno zaradi kvalitete izdelkov in zdravja potro{nikov. Deluje v obmo~ju od -40 do 70°C s ~imer pokrije celoten razpon temperatur, ki bi lahko nastale med prevozom in skladi{~enjem. Vgrajeni diodi `e pred od~itavanjem signalizirata, ali je bila prekora~eno programirano podro~je temperatur. Natan~nost 0,5°C, baterijo lahko menja samo proizvajalec, `ivljenjska doba 2 leti, preko 10.000 od~itkov ali 208 dni z meritvami na 30 minut, od~itavanje brezkontaktno, zelena dioda – naprava je aktivirana, rde~a – prekora~itev vrednosti, vodoodporen, cena kompleta petih loggerjev OM–84 okrog 70 €, www.omega.com •

27

Stop tipka z osvetljavo

Nova patentirana re{itev je enostavna in uporabna hkrati. Tipke za izklop v sili so eden najpomembnej{ih in predpisanih elementov sodobnih proizvodnih in monta`nih linij. Slednje so obi~ajno nekaj sto metrov dolge, stisk tipke pa lahko povzro~i zaustavitev celotnega postrojenja. Vzrok zaustavitve sicer lahko ugotovimo tudi na oddaljenih komandnih pultih, z novo osvetljeno tipko pa je to mo`no kar s hitrim pregledom linije. Rumena osvetljenost podlage tipke se po spro`enju spremeni v utripajo~e bliskanje rde~e barve in opozori poslu`evalce linije, kje se nahaja napaka. Odprava zastoja in deaktiviranje tipke omogo~i ponovno delovanje, skraj{anje zastojev in vi{jo produktivnost linije, EZ-LIGHT proizvaja www.bannerengineering.com •


28

V

ar~evanje z vodo in energijo mora biti nujno prepoznano kot prioriteta. Vemo, da globalni problemi niso re{ljivi na enostaven na~in, ob tem pa gotovo {teje prav vsak posameznik, ki sam odlo~a koliko bo prispeval k var~evanju obeh. Kaj z energijo in vodo generalno delamo narobe in ali vemo kje je najve~ izgubljamo, zakaj nista prepoznani kot najpomembnej{i dobrini za pre`ivetje ~love{tva, smo se pogovarjali z predstavnikom danskega podjetja Grundfos, g. Jørgenom Bjelskou, ki nas je povabil na ogled njihove proizvodnje v Bjeringbro, na Danskem. @e nekaj desetletij je Grundfos globalni akter na podro~ju proizvodnje obto~nih ~rpalk in drugih ~rpalnih sistemov. Grundfos zaposluje skoraj 17500 ljudi, v letu 2011 je bilo v raziskave in razvoj vlo`enih 164 mio EUR, kar zna{a kar 60% neto letnega prometa. Z novej{imi u~inkovitej{imi elektri~nimi motorji obto~nih ~rpalk so prepri~ani, da bi lahko v EU prihranili 5% celotne energetske potro{nje. Odkar ljudje pri~akujemo, da se nam bodo investicije v u~inkovitej{e naprave povrnile v kratkem ~asu je prodaja naprednih tehnologij znatno porastla. Koristno je vedeti, da gospodinjstvo lahko z obto~no ~rpalko prihrani tudi do 150 EUR letno. Var~evanje z energijo ni lahko, mnogokrat ni prepoznano kot nujno. Pri uporabi obto~nih ~rpalk gotovo marsikateremu uporabniku ni poznano, da obto~ne ~rpalke dejansko porabijo 10% elektri~ne energije v hi{i, ter da je dobro vedeti kak{ne mo`nosti prihrankov se ponujajo ob zamenjavi. Grundfos je globalni proizvajalec sodobnih obto~nih ~rpalk in ~rpalnih tehnologij, primernih za doma~o uporabo v gospodinjstvih kot v razli~nih panogah v industriji in {tevilnih drugih podro~jih. Je nadaljnji razvoj sploh {e mo`en, glede na to, da ste zadnja leta v razvoju konstantno rastli?

Kako veliki globalno razumejo vodo in energijo

Jørgen Bjelskou, direktor za stike z javnostjo, Grundfos

Da. Grundfos je globalni proizvajalec ~rpalk in ~rpalnih sistemov. Prizadevamo si za nadaljnji razvoj re{itev ~rpanja in razvijamo nove in bolj inovativne sisteme z namenom pove~anja udobja uporabnika in prihrankov {e ve~ energije. Na podro~ju ~rpanja vode razvijamo re{itve na vseh mo`nih nivojih, posebaj bi pri uporabi vode izpostavili pomen decentralizirane rabe vode in ponovne uporabe odpadnih voda. Stalno razvijamo nove poslovne modele za oskrbo s ~isto pitno vodo prakti~no na vseh kontinentih sveta. Zelo nam je pomembno vzporedno razvijati re{itve var~evanja tako z energijo kot vodo. Menimo, da sta ti dve dobrini ~edalje vrednej{i, marsikje na planetu redki in da se bo kriza z pomanjkanjem vode zaostrovala. Razvijajo~ re{itve za optimiranje porabe vode in energije hkrati nas pogosto v diskusijah trg zazna kot vodilnega inovatorja, ki povezuje vode in energijo enakovredno. V naslednjem letu 2013 bomo z uveljavitvijo EuP direktive imeli kon~no urejeno ozna~evanje elektri~nih motorjev po njihovi dejanski energetski u~inkovitosti. Kaj vam pomeni sprejetje?

Potencial za var~evanje z energijo je velik. Ocenjujemo, da lahko povpre~no

Digital Dosing

Dvig tlaka v industriji

gospodinjstvo z uporabo naju~inkovitej{ih ~rpalk zmanj{a porabo energije za ve~ kot deset odstotkov. Direktiva za nas pomeni, da je Grundfos `e uspel ustrezno preoblikovati svojo proizvodnjo v skladu z zahtevami. Ve~stranska uporabnost in razli~ne sistemske re{itve va{ih ~rpalk so unikatne. Kateri program oziroma lastnosti bi posebej izpostavili?

Predvsem bom poudaril t.i. filozofijo spremenljive hitrosti oziroma mo~i delovanja ~palk in ~rpalnih sistemov. Ta je unikatna, ka`e pa se v naprednih komunikacijskih sistemih na vseh podro~jih


OBISKALI SMO

29

Industrijska izvedba z magnetnim pogonom Industrijske nerjavne izvedbe

Ob zamenjavi obto~ne ~rpalke lahko uporabnik pri Grundfosu kupi »staro za novo«. Kako pomembno vam je recikliranje? Grundfos S-tube tehnologija

~rpalk, ki lahko zagotavljajo, da na{i sistemi in ~rpalke delujejo optimalno, in sicer le s toliko mo~i kot je potrebno za zadovoljevanje potreb in ni~ ve~. Re{itve, ki temeljijo na tem razmi{ljanju so v uporabi tako v gospodinjstvih, kot v industriji. Vemo, da 2/3 obstoje~ih, vgrajenih obto~nih ~rpalk porabi ve~ kot polovico preve~ energije (ve~ kot 60%). Ali se va{i kupci zavedajo pomena in mo`nosti energetske u~inkovitosti?

Nimamo informacij o osve{~enosti na{ih kupcev. Vendar pa je dejstvo, da je mo`nosti za var~evanje izredno veliko. Ka`e, da ni dovolj da potro{nikom prikazujemo energetsko u~inkovitost kot bolj pomembno. Hkrati se sistemati~no trudimo promovirati osve{~enost v zvezi s klimatskimi spremembami, ki se dogajajo globalno.

Z na{ega stali{~a to spada k trajnostnemu razvoju sveta, ki ne pomeni ni~ drugega kot da na{e kupce z na{o pomo~jo vzpodbujamo, da za`ivijo trajnostno. Glede na na{ CO2 odtis se konstantno trudimo optimizirati proizvodnjo. Še ve~, stare izrabljene ~rpalke vra~amo nazaj v proizvodni proces. Poudariti `elim, da je ve~ kot 90% materialov ~rpalk za recikla`o lahko ponovno uporabljenih. Podjetja, ki se trudijo z recikliranjem in vra~anjem iztro{enih naprav pomembno prispevajo h globalnemu trajnostemu razvoju in s tem pridobijo pomembno konkuren~no prednost. Kot globalni proizvajalec ~rpalk in ~rpalnih sistemov katero dr`avo bi izpostavili kot naprednej{o na podro~ju trajnostnega razvoja?

Dejstvo je, da evropske dr`ave pospe{eno in sistemati~no delajo na u~inkovitej{i energetski in okoljski politi-

Ħ¤ÎĊ½Ě¤ÜĊ½Ě½¶Ω ALPHA2 MAGNA3 GRUNDFOS GO

Be Think Innovate

Sanitarne izvedbe

ki. Znotraj EU se nahajamo na obmo~ju, ki je na tem podro~ju ambicioznej{a. Po zadnjih desetletjih smo prepri~ani, da je Danska kandidatka za eno bolj prizadevnih na tem podro~ju, ki ima visoko zastopanost obnovljivih virov, zadovoljivo energetsko me{anico energentov, ter dose`eno rekordno visoko energetsko u~inkovitost. Je v va{em imenu izpeljanka Grun povezana z naravovarstvom?

Grund dejansko ponazarja podtalnico oz. {ir{e z vidika na{i glavnih - core re{itev ta v bistvu pomeni prenos vodnih virov, na mesta, kjer je to nujno potrebno. • Jo`ica EKART


30

OGREVANJE

Pocenite ogrevanje ob tem da obdr`ite kotel na kurilno olje

Z

lesnimi peleti lahko ra~un za ogrevanje zmanj{ate za polovico, z ustreznim gorilnikom pa tudi ni potrebno narediti kakr{nih koli predelav obstoje~ega kotla. Prednosti pelet za ogrevanje enostanovanjskih domov so marsikomu `e dobro poznane. Kot lesna biomasa so za polovico cenej{i kot kurilno olje, obenem pa {e vedno ohranjajo precej{njo raven avtomatike, katere so uporabniki navajeni pri kurilnem olju (za razliko od kurjenja drv). V ve~ini primerov pravzaprav niti ni potrebe po zamenjavi obstoje~ega kotla. Potrebno je le dodatno namestiti sistem za kurjenje pelet, katerega glavni del predstavlja gorilnik na pelete.

Izberite ustrezen gorilnik V grobem lo~imo gorilnike na pelete v dve skupini: take s hlajeno gorilno komoro in tiste z nehlajeno komoro. Nehlajeni gorilniki so enostavnej{e konstrukcijske izdelave (in zato praviloma tudi cenej{i), vendar so primerni le za kotle z

ve~jimi kuri{~i (kot so kotli za kurjenje trdih goriv). Problem je v tem, da je potrebno gorilno komoro potisniti v kuri{~e, saj bi druga~e predstavljala nevarnost za okolico. To pa je pri specialnih kotlih za kurilno olje te`ko izvedljivo, saj so kuri{~a majhna. Za razliko od ostalih gorilnikov, ima gorilnik Fenix hlajeno gorilno komoro. Njegova konkuren~na prednost pred ostalimi je ravno v enostavnosti vgradnje na obstoje~e kotle (tudi specialne kotle na kurilno olje). To omogo~a inovativno zasnovana gorilna komora, ki je zra~no hlajena, tako da se ob namestitvi ne posega v vratca kotla, saj se gorilnik enostavno prisloni/pritrdi na vratca. Za hlajenje gorilne komore se sicer uporabi zrak, ki se ga v gorilno komoro vpihuje zaradi samega gorenja. S tem, ko ta je isti zrak speljan

Kotlu Buderus Logano G115 se enostavno odpira celotno kuri{~e, kar poenostavi ~i{~enje pepela.

Gorilnik odlikuje tudi napreden v`igni sistem, ki zagotavlja izredno hiter v`ig pelet (v eni sami minuti) ob minimalni porabi elektri~ne energije in u~inkovit elektronski krmilni sistem, ki omogo~a, da uporabnik delovanje gorilnika hitro in enostavno prilagodi lastnim potrebam.

Gorilnik Fenix montiran na kotel Buderus Logano G115.

Gorilna komora gorilnika Fenix ~isto ni~ ne posega v kuri{~e kotla (lovilna mre`ica za pelete je opcijski dodatek)

po zunanjem obodu gorilne komore, se segreje (in obenem tako hladi komoro), kar {e izbolj{a kvaliteto gorenja lesnih plinov v sami gorilni komori, obenem pa ne prihaja do toplotnih izgub.

Enostaven priklop gorilnika Fenix na obstoje~e kotle (kombinirane ali na kurilno olje) brez posebnih posegov. Napreden v`igni sistem, ki zagotavlja najhitrej{i v`ig ob minimalni porabi energije. Invativno zasnovana gorilna komora, ki zagotavlja dalj{o `ivljensko dobo tako gorilnika kot samega kotla.

RAZVOJ OKOLJU PRIJAZNIH TEHNOLOGIJ IN PROIZVODOV Inovateh d.o.o., Martinjak 81, 1380 Cerknica Tel.: 051 683 699, del. ~as: vsak delavnik od 13:00 do 16:00

Ve~ informacij na:

www.inovateh.si info@inovateh.si

Monta`a na obstoje~ kotel Lep primer enostavnosti vgradnje gorilnika Fenix so kotli Buderus Logano G115. Gre za vrhunski kotel na kurilno olje, ki pa se ga da z gorilnikom Fenix enostavno uporabljati tudi za kurjenje pelet. Kotel ima namre~ urejeno mo`nost enostavnega dostopanja do kuri{~a preko vratic na te~aje, kar mo~no poenostavi ~i{~enje pepela saj se uporabnik izogne vsakokratni demonta`i gorilnika (uporabnik mora ra~unati na ~i{~enje vsaj enkrat tedensko, ob najbolj mrzlih tednih tudi pogosteje). Poleg tega kotel `e ima serijsko odprtino premera 110 mm, tako da ni potrebna kakr{na koli predelava; gorilnik se enostavno privija~i na obstoje~e navoje na kotlu in to je vse. Vse, kar je potrebno zagotoviti, je 60 cm prostora od vratic (tudi v smeri njihovega odpiranja), poleg tega pa mora biti globina kuri{~a minimalno 35 cm. Gorilnik se dobavi skupaj s transporterjem za pelete (pol`em), ki skrbi za doziranje pelet v gorilnik. Uporabnik tako potrebuje le {e primerno posodo, ki bi slu`ila kot zalogovnik za pelete, in seveda nabavo ustrezne koli~ine in kvalitete pelet pri enem od {tevilnih ponudnikov v Sloveniji in `e je pripravljen na precej cenej{i na~in ogrevanja. • Damjan Nemec


NOVOSTI

31

S kogeneracijo na UNP ob~utno ni`ji stro{ki energije Uspe{nost poslovanja je vedno bolj odvisna od energetske u~inkovitosti. Z odlo~itvijo za soproizvodnjo elektri~ne in toplotne energije (SPTE) so v sodelovanju z Butan plinom {tevilna podjetja stro{ke svojega poslovanja `e uspe{no optimizirala. Kogeneracija na uteko~injen naftni plin (UNP) je u~inkovita re{itev za vsa podjetja, organizacije in ustanove, ki imajo ob veliki potrebi po elektri~ni energiji tudi stalno potrebo po toploti.

Številni primeri potrjujejo prednosti kogeneracij na UNP Gostinsko podjetje Trojane, eno izmed najbolj priljubljenih postajali{~ in sinonim za najbolj{e krofe, je precej velik porabnik energije. Z `eljo, da bi zni`ali vedno vi{je stro{ke energije, so se po posvetu z dru`bo Butan plin odlo~ili za investicijo v soproizvodnjo toplotne in elektri~ne energije – kogeneracijo na uteko~injen naftni plin. Prej so elektri~no energijo kupovali iz omre`ja, ogrevali s kurilnim oljem, kuhali pa na uteko~injen naftni plin. S kogeneracijo sedaj sami pokrivajo 75 odstotkov potreb po toplotni in 50 odstotkov potreb po elektri~ni energiji. Kogeneracija se je izkazala za odli~no re{itev tudi v primeru znane ljubljanske gostilne ^ad. Tudi tam so zagnali kogeneracijo s 5,5 kW elektri~ne

Prihranimo energijo in varujemo okolje

S kogeneracijo na UNP v Domu starej{ih Idila zni`ali stro{ke energije do 11 odstotkov

mo~i in 12,5 kW toplotne mo~i in zni`ali stro{ke za 15 odstotkov. Vso proizvedeno elektriko v gostilni ^ad v celoti porabijo za lastne potrebe. Investicija se jim bo povrnila predvidoma v petih letih. Pri povra~ilni dobi investicije lahko upo{tevamo tudi pridobitev spodbudne podpore s strani dr`ave za kogeneracijske sisteme, ki zagotavlja, da 10 let za vsako kWh elektri~ne energije, ki jo proizvedete, prejmete finan~no spodbudo v obliki obratovalne podpore, ~e elektriko porabite sami ali jo prodate na trgu elektri~ne energije. Pri odlo~itvi za novo investicijo se dostikrat ustavi pri sredstvih. V tem primeru se lahko odlo~imo za sistem kontraktinga, kjer opremo preprosto najamemo, investicijo pa pokrije Butan plin. Dom starej{ih Idila se je odlo~il za tak na~in sodelovanja in s tem zmanj{al stro{ke oskrbe z energijo za pribli`no 11 odstotkov.

O kogeneraciji govorimo, kadar se v istem procesu hkrati proizvajata elektri~na in toplotna energija. S porabo energije v soproizvodnji, kjer proizvedeno toplotno energijo koristno porabljamo, elektri~no energijo pa prodamo v omre`je ali porabimo za lastne potrebe, dosega na{a investicija {tevilne pozitivne koristi tako s finan~nega kot okoljskega vidika. Kogeneracija na UNP je u~inkovita re{itev za vsa podjetja, organizacije in ustanove, ki imajo ob veliki potrebi po elektri~ni energiji tudi stalno potrebo po toploti – za ogrevanje prostorov, sanitarne vode ali denimo bazenov. Hoteli, {ole, zdravstveni domovi in domovi za starej{e ob~ane pa tudi industrija in malo gospodarstvo z odlo~itvijo za kogeneracijo pridobijo {tevilne prednosti. Strokovnjaki dru`be Butan plin vam bodo vse te prednosti z veseljem predstavili. Hkrati pa vas bodo seznanili z razli~nimi tehni~nimi re{itvami in mo`nostjo pridobitve finan~nih spodbud. Ve~ informacij na www.butanplin.si ali info@butanplin.si •


Potem - zunanja enota toplotne ~rpalke Toshiba Estia

32

Energetska prenova PREJ - POTEM

Zaupajte nam svoj problem – poi{~emo vam optimalno re{itev

N

a trgu je veliko zelo razli~nih re{itev energetskih prenov. Veliko re{itev je dobrih, niso pa vse primerne za vsako situacijo. Da se pravilno odlo~imo je dobro upo{tevati danosti va{e hi{e, stopnjo `elenega udobja, ter finan~ne zmo`nosti. Re{itve, ki so primerne za va{o hi{o,

namre~ ne moremo izvesti tako enostavno, kot recimo zamenjamo avto, ko spoznamo, da nam ve~ ne ustreza. Slednje razmi{ljanje nas je vodilo v predstavitev prakti~nih primerov energetskih prenov, ki vam bodo koristno pomagale pri odlo~itivi ob va{i morebitni sanaciji hi{e. Nekaj jih bomo sproti objavljali v reviji Var~ujem z energijo, ve~ pa zbrali {e na spletnih straneh revije in straneh podjetja Merkur, d.d., s katerim izvajamo leto{njo akcijo »Dobre re{itve ~akajo na vas« - www.merkur.si/prejpotem.

Osebna izkaznica energetske prenove Primer 2: Ogrevanje starej{e stavbe s toplotno ~rpalko Objekt:

Ogrevanje pred prenovo:

Zidana dvostanovanjska hi{a

Stara Stadlerjeva pe~ na drva z mo~jo 35 kW za kurjenje doma pripravljenih me{anih doma~ih drv in raznih lesnih odpadkov za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v 300l zalogovniku

180 m2 bivalne povr{ine v dveh eta`ah polne vi{ine Lokacija: Gorenjska Letnik izgradnje: 1954 Toplotna za{~ita oboda stavbe z 10 cm kamene volne (pred osmimi leti) 15 m toplotnih mostov z balkoni Slaba toplotna za{~ita proti strehi Brez toplotne za{~ite proti tlem Spodnja eta`a: slab{a orientiranost prostorov in zelenje, ki prepre~uje pasivno ogrevanje z ju`ne strani Zgornja eta`a: servisni (hladni) prostori proti severu in bivalni (topli) prostori proti jugu, brez naravnih ovir, kar omogo~a pasivno ogrevanje skozi ve~ja okna proti jugu

Dodatna pe~ na kurilno olje (skoraj nikoli v uporabi) Nizkotemperaturno radiatorsko ogrevanje (spodaj klasi~ni rebrasti, zgoraj novej{i plo{~ati), oboji s termostatskimi ventili (edina regulacija) Brez virov lokalnega ogrevanja Letni stro{ek ogrevanja prostorov in sanitarne vode je stro{ek lastnega dela in lastnih drv.

Problemi/dileme/`elje investitorja:

Okna : dvoslojno izolacijsko steklo 1,3 W m2K, plasti~ni 5-komorni okvir, za{~ita pred pregrevanjem in ohlajevanjem z roletami (izvedeno pred 10-imi leti)

@elja po ve~jem udobju – priprava lesa in stalno kurjenje je postalo naporno, mladih ni »nikoli« doma

Uporabniki:

Opcija ohranitve obstoje~ih klasi~nih re{itev za »hude ~ase«

Število ~lanov gospodinjstva: 4 odrasle osebe, starostnik in 1 {oloobvezni otrok Povpre~na temperatura v bivalnih prostorih: 20 °C Povpre~na temperatura v spalnih prostorih: 18 °C Povpre~na dnevna poraba tople sanitarne vode (kuhinja, kopalnica, sanitarije): 200 l Dobra strokovna usposobljenost investitorja glede delovanja ogrevalnih sistemov

^im ni`ji teko~i stro{ki ogrevanja tako prostorov kot sanitarne vode

Re{itev energetske prenove kurilnice: Namestitev sodobne toplotne ~rpalke zrak voda znamke Toshiba Estia za ogrevanje prostorov in sanitarne vode Ohranitev 300l obstoje~ega zalogovnika tople sanitarne vode Ohranitev stare pe~i na drva in pe~i na kurilno olje (za morebitno dogrevanje v najhuj{i zimi) Dodaten lokalni prostostoje~i kamin v zgornji eta`i za lokalno pregrevanje prostorov in »gu{t« Nakup in strokovna izvedba v okviru storitve Gradimo z Merkurjem – Energetske prenove PREJ-POTEM (nakup z graditeljskim popustom in ni`jim DDV-jem, skupaj v vi{ini preko 20 %) Znesek investicije (izvedba z zagonom): cca. 7.000 EUR Vloga za pridobitev 1000 EUR subvencije iz Eko sklada za toplotne ~rpalke za ogrevanje prostorov

Brez ve~jih posegov v arhitekturo Odlo~anje med solarnimi kolektorji (samo poleti, samo za sanitarno vodo) oz. toplotno ~rpalko za ogrevanje prostorov in sanitarne vode

Naj{ibkej{i ~len: neudobna re{itev vsakoletne priprave in stalnega kurjenja lesa


Energetska prenova PREJ - POTEM NAGRADNA ANKETA DOBRE REŠITVE ČAKAJO NA VAS

RAZMISLITE IN ODGOVORITE

V uredništvu revije Varčujem z energijo izvajamo v letu 2012 skupaj s podjetjem Merkur razpis energetskih prenov PREJ-POTEM. Pri dokumentiranju tipičnih energetskih prenov sodelujemo z Merkurjem, ker ima široko mrežo trgovskih centrov, kjer si posamezne izdelke in rešitve lahko praktično ogledate, ker nudi razvejano mrežo strokovnih izvajalcev, ki se v Merkurju oskrbujejo z repro materialom in ker nudi storitev Gradimo z Merkurjem, v okviru katere investitorji na enem mestu dobite individualno strokovno pomoč, individualne nakupne ugodnosti (tudi 20 % ceneje) ter pomoč pri kreditiranju in oddaji vloge za nepovratna sredstva EKO sklada. Vsi, ki se boste prijavili na razpis (z izpolnjeno anketo po pošti ali preko ankete na spletni strani revije oz. s klicem na Merkurjevo brezplačno številko 080 88 01), boste deležni brezplačne pomoči in svetovanja pri rešitvi vašega energetskega problema, prvih 30 prijaviteljev po vsakokratnem izidu revije pa prejme tudi letno naročnino na revijo.

Bistvo ogrevanja je neohlajevanje – če se stavba ne ohlaja, DA je potreba po ogrevanju minimalna.

NE

DELNO

Enostavni sistemi pomenijo cenejšo vgradnjo in nižje stroške vzdrževanja.

DA

NE

DELNO

Mlada družina potrebuje enostavne rešitve ogrevanja, ker se z zapletenimi ne utegne ukvarjati.

DA

NE

DELNO

Ogrevalni sistem uporabljamo dlje časa kot avto in je tudi cenejši.

DA

NE

DELNO

Udobje pri ogrevanju/hlajenju je ena bistvenih prednosti, DA v katero se splača investirati.

NE

DELNO

Poleg izkoristka kotla je pomemben tudi izkoristek razvoda ogrevanja in izkoristek regulacije.

NE

DELNO

Izpolnjeno anketo izrežite in pošljite na naslov: Revija Varčujem z energijo Prepolje 101 2206 Marjeta na Dravskem polju Več energetskih prenov PREJ-POTEM si lahko pogledate na www.merkur.si/prejpotem

DA

33

*IME, PRIIMEK: *NASLOV: Telefon: *E mail: (mesta označena z * je za sodelovanje potrebno izpolniti) Soglašam, da moje podatke uporabite za namene žrebanja, ter posredujete družbi Merkur d.d., kot izvajalcu strokovnega svetovanja, kjer se bodo z vami dogovorili za vam ustrezen način in termin strokovne pomoči, ter da nas v primeru nagraditve kontaktirate na prijavljeni e-naslov. Oddane podatke prijavljenih bralcev ankete hkrati shranimo v bazo prejemnikov novic revije. Če pri tem ne želite sodelovati prosimo, da na portalu izpolnite ODJAVO.

Povzetek investicije Stranka se je iz naslova ve~jega udobja, zadostne var~nosti in varnosti odlo~ila za dograditev kurilnice s kakovostno toplotno ~rpalko zrak-voda znamke Toshiba Estia, tako za nizkotemperaturno radiatorsko ogrevanje prostorov, kot za ogrevanje sanitarne vode v obstoje~em 300 l zalogovniku. Ohranila je star sistem ogrevanja na lesno biomaso in si s tem zagotovila relativno neodvisnost od energentov, tudi elektrike. Glavni cilj je bilo bistveno ve~je udobje ob {e razumni investiciji, za katero je mo`no dobiti tudi nepovratna sredstva Eko sklada. Objekt bi si sicer zaslu`il {e nekaj investicij, kot sta toplotna izolacija balkonov in dodatna toplotna izolacija mansarde proti strehi. • Lojze Bertoncelj Prej - kurilnica pred prenovo

Potem - notranja enota toplotne ~rpalke Toshiba Estia


34

OGREVANJE

Ogrejmo hi{o za samo 1.000 EUR

E

den znamenitih Murphyevih zakonov pravi, da se stvari same od sebe spreminjajo od slabega na slab{e. Zagotovo to velja tudi za cene energentov, ki se bodo isto~asno z jesenskim ni`anjem temperatur, pri~ele po~asi dvigati. Zato bi bilo pametno, da med poletnim po~ivanjem v senci za~nemo premi{ljevati, kako ukrepati, da napovedani jesenski pojavi nebi preve~ vplivali na po~utje v stanovanju, hi{i ali denarnici.

Toplotna izolacija stavbe je obi~ajno eden od prvih ukrepov za zmanj{anje porabe

Skoraj vsi lahko kaj izbolj{amo Novo obdobje, ki ga ve~ina napa~no imenuje kriza, je v resnici prehod v nov ~as, v katerem bomo prebivalci planeta prisiljeni v kratkem ~asu postaviti odnos do veliko stvari na povsem nove temelje. Znana ~love{ka lastnost je, da pri~nemo razli~ne dobrine ceniti {ele takrat, ko jih za~ne primanjkovati ali ko postajajo vedno dra`je in manj dosegljive. Ve~inoma znamo ljudje tudi brez drago pla~anih svetovalcev sami ugotoviti, skozi katere pripire nam uhaja energija in s tem denar. ^e je to kapljajo~a pipa, bomo menjali tesnilo, ~e so to slaba okna, jih bomo zamenjali ali vsaj zatesnili. Ve~ino ukrepov lahko izvedemo za malo denarja, na tiste malo dra`je, pa se je potrebno z var~evanjem na~rtno pripraviti, ~e je to {e sploh mo`no. V Sloveniji imamo zagotovo {e veliko stavb, ki bi jih morali toplotno izolirati, zamenjati ali nadgraditi zastarele pe~i ali pa vsaj polo`iti plast izolacije na tla podstre{ja.

Samostojen pregled pe~i in razvodov ^e se ogrevamo s kurilnim oljem, lahko s preprostimi ukrepi in pregledom gorilnika, napeljav ter ogrevalnega sistema, porabo zagotovo zmanj{amo. Pred za~etkom kurjenja si zapi{emo koli~ino goriva, pregledamo rezervoar in napeljave, ~e slu~ajno ne pu{~ajo, preverimo ~istost filtra pred gorilnikom ter ugotovimo, ali je dovod zraka v kurilnico neoviran.

Spremljanje porabe za bolj{e ukrepanje Kdor porabo nadzira ve~ let, lahko s tem brez projektantskih izra~unov zelo natan~no ugotovi v kako energetsko kvalitetni stavbi stanuje. Odstopanja so lahko znak, da je z napravo nekaj narobe, koristna pa je tudi primerjava s porabo podobnih hi{ ali stanovanj. Kurilna vrednost pove, koliko energije je skrito v gorivu

Najprej s spremljanjem porabe ugotovimo energijsko {tevilo hi{e

V sistemu ogrevanja preverimo tlak vode v kotlu, napeljavo odzra~imo na vseh dolo~enih mestih, po potrebi dopolnimo z vodo in pregledamo tesnost vseh ventilov. Odzra~evanje nato ponovimo ob prvem zagonu, ko je voda v obtoku ogreta. Preverimo tudi delovanje obto~ne ~rpalke, rotor pa sprostimo z vrtenjem z roko ali izvija~em, ~e je zablokiral. Kotel in sistem na trda kuriva preverimo na enak na~in, kontroliramo pa {e regulator vleka, zamenjamo tesnila vratc, dimovode zatesnimo z visokotemperaturnim silikonom in zamenjamo vse dele, ki so dotrajali. Pregledamo razvode in toplotno izoliramo vse cevi, ki te za{~ite {e nimajo.

Uvrstitev stanovanja ali hi{e v dolo~eno kategorijo lahko ugotovimo s pomo~jo dveh tabel in enostavnega izra~una. Primer: za ogrevanje 100 m2 velike hi{e smo, brez priprave tople vode, porabili 2000 l kurilnega olja, kar je enako 20.000 kWh. ^e energijo delimo z ogrevanimi kvadratnimi metri, porabi stavba 200 kWh/m2 na leto, zato hi{a po tabeli spada med potratne. Zato je potrebno nemudoma ukrepati in porabo najmanj prepoloviti.

^akamo na dobre predloge Lastnik tak{ne potratne stavbe ima po tej ugotovitvi na razpolago kup mo`nosti. Vrstni red ukrepov je odvisen od stanja stavbe in kurilne naprave ter seveda od denarnih mo`nosti uporabnika. Da bi ljudem olaj{ali odlo~itve so sedaj na potezi proizvajalci ter dobavitelji opreme in naprav, ki lahko s svojimi nasveti in izra~uni omogo~ijo la`je odlo~anje nas, ki smo vsi porabniki energije, in to 24 ur na dan. Kdo torej zna ogreti hi{o za 1.000 eurov na zimo ? • Simon Tihec


OGREVANJE

35

Preidite sedaj na KWB ogrevanje na pelete S prehodom na ogrevanje z biomaso prihranite denar in varujete okolje!

Za varovanje okolja Dodatno se z nakupom ogrevanja na biomaso aktivno zavzamete za varovanje okolja. Ogrevanje z lesom je CO2 nevtralno. To pomeni, da se pri izgorevanju sprosti samo toliko CO2, kot ga drevo s svojo rastjo po~rpa iz atmosfere.

Vodilno ogrevanje na biomaso Novo ogrevanje na pelete!

ENOSTAVNO in ČISTO

Enostavno in ~isto

ogrevanje

Z novim KWB Easyfire ogrevanjem na pelete se ogrevate enostavno in ~isto. S postavitvijo na vsega 0,75 m2 ima ta prostorski ~ude` iz hi{e KWB, prostor tudi v va{i kotlovnici. KWB Easyfire ogrevanje na pelete je na voljo od 2,4 kW in je s tem optimalna izbira za ogrevanje tudi nizko energijskih hi{. S pomo~jo specialne cleanEfficiency tehnologije {teje za naj~istej{e ogrevanje na pelete na svetu. Poraba elektri~ne energije je manj{a od povpre~nega televizorja in vam tako pomaga pri var~evanju. •

6-le

6

tna

Dodatne informacije: KWB ogrevanje na biomaso, T: +386 (0) 3 839 30 80, info@kwb.si, www.kwb.si u

do

z

bna

garancij

tehnologijo! Na voljo od 2,4 kW.

• širokopasovna lambda sonda • Easyflex čistilni obroč • minimalne emisije • nizka poraba goriva • praznjenje posode pepela na 2 leti

www.kwb.si Investicija v KWB Easyfire se je povrnila v petih letih. Foto © KWB Die Biomasseheizung

B

V 20 letih delovanja privar~ujete ~ez 28.000 Euro. Dodatno lahko ob zamenjavi starega kotla na olje z novim KWB kotlom na pelete pridobite subvencijo.

Z odlo~itvijo za ogrevanje na biomaso u`ivate absolutno varnost z oskrbo nana{ajo~ se na gorivo. Širom po Evropi se pove~ujejo povr{ine gozdov in s tem tudi koli~ine lesa, ki je namenjen za gorivo. Letno v gozdovih zraste ve~ lesa kot ga lahko porabimo. Les bo tako trajno in v zadostnih koli~inah na voljo kot gorivo. Dodatna za{~ita je tudi energetski les kot na primer vrba in topol, ki rastejo na kmetijskih povr{inah.

W

N

e `elite ve~, da bi bili odvisni od nestabilnih in konstatno nara{~ajo~ih cen kurilnega olja? Potem zamenjajte va{e staro ogrevanje z novim KWB kotlom na biomaso. Investicija v novi KWB Easyfire kotel na pelete se povrne `e v petih letih.

a

K


36

IN[TALACIJE

Higiena, trajnost, zanesljivost - Rautitan PRI VSAKEM POJAVU TRDE VODE.

ZA ZAŠČITO PITNE VODE. CEVNI SISTEM RAUTITAN.

D

a bi bil kos vsem zahtevam sodobnih vodovodnih napeljav, je proizvajalec Rehau v svoj instalacijski sistem pod imenom Rautitan dodal nove re{itve.

Trajen in higienski spoj omogo~ata nerjavni fiting in polimerni pomi~ni tulec

Sistem je namenjen izvedbi vodovodnih in ogrevalnih razvodov in sedaj vsebuje {e nove fitinge Rautitan SX, ki so izdelani iz kakovostnega nerjave~ega jekla.

Za dragoceno pitno vodo Pitna voda je ena od najdragocenej{ih dobrin. Zaradi tega mora vodovodna instalacija izpolnjevati visoke zahteve ter vodi omogo~ati ~istost, sve`ino in higiensko neopore~nost. V prihodnje se bodo higienske zahteve za vodne napeljave {e zaostrovale, saj je zdravje vedno vi{ja vrednota. Kvaliteta vode na posameznih podro~jih se obi~ajno mo~no spreminja, zato mora biti korozijska odpornost cevnih napeljav zagotovljena. Poleg higienskih zahtev in zanesljivosti je zato odlo~ilna tudi ~im dalj{a `ivljenjska doba vodovodnih napeljav.

Brez strahu pred strogimi higienskimi standardi. Cevi in fitingi RAUTITAN zagotavljajo v hišnih inštalacijah najboljšo kakovost pitne vode. Tukaj korozija nima možnosti.

54 fitingov iz nerjavnega jekla Proizvajalec Rehau ima v svojem dognanem cevnem sistemu RAUTITAN SX kar 54

Univerzalen. Gospodaren. Varen.

Instalacijski sistem RAUTITAN lahko dobite pri naslednjih partnerjih v Sloveniji: THS d.o.o., Zagrebška cesta 28, 2000 Maribor REVIS d.o.o., Ljubljanska cesta 89, 8000 Novo Mesto INPOS d.o.o., Opekarniška cesta 2, 3000 Celje INT d.o.o., Zaprta ulica 4, 6310 Izola

REHAU Gesellschaft m.b.H. Region Southeast Europe Industriestraße 17 2353 Guntramsdorf Österreich www.rehau.at/rautitan

Instalacijski sistem Rautitan je namenjen za napeljavo vodovoda in ogrevanja

Vsi fitingi sistema Rautitan SX so izdelani iz nerjavnega jekla

fitingov z dimenzijami od 16 do 40 mm, vsi pa so izdelani iz nerjavnega jekla. Ta material je proizvajalec namenoma izbral, saj bodo napeljave zaradi tega imele vse prednosti ki jih nudi to jeklo in zato zagotavljale ~istost pitne vode. Geometrija spojnih delov je tako izbrana, da zagotavlja najni`je mo`ne tla~ne izgube, varno in poenostavljeno izvedbo pa omogo~ajo {e monta`na orodja Rautool. Podjetje Rehau `e dolgo proizvaja tudi edinstven instalacijski sistem Rautitan PX ki ga sestavljamo s pomo~jo fitingov iz polimera in s pomi~nimi tulci. Njegovi sestavni deli `e danes presegajo bodo~e higienske zahteve in so, ne glede na kvaliteto ter sestavo pitne vode, popolnoma korozijsko odporni. •


Trije prijazni energijski velikani Aerogor, Terragor in Aquagor so imena Gorenjevih toplotnih ~rpalk, ki zvenijo, kot bi jih sre~ali v Gospodarju prstana. Zajemajo toploto zraka, zemlje ali vode in znajo z majhnim dodatkom elektrike narediti veliko toplote.

Zanesljivo, tiho in poceni delovanje Sodobne toplotne ~rpalke so potomci serije toplotnih strojev, ki jih na vseh koncih sveta razvijajo razli~ni proizvajalci. Po dolgih letih uspehov in spodrsljajev je tehnika dognana do te mere, da so izdelki postali skoraj tako tihi in zanesljivi kot obi~ajni hladilnik. Proizvajalec mora le {e izbrati najbolj{e sestavne dele, jih uglasiti med sabo, napolniti s hladivom in dostaviti kupcu. Od tega trenutka bo slednji za ogrevanje svojega domovanja porabil do 75% manj denarja, pozabil na jezo z nabavo kuriva, dimnikarja pa bo potreboval le {e za sre~o. Hi{a se bo v trenutku pove~ala za plo{~ino kurilnice in shrambe kuriva, v vedno bolj vro~ih poletjih pa bo lahko {e prijetno hlajena.

Aerogorju zadostuje okoli{ki zrak Zrak je toplotni vir, ki je vsakomur dosto-

pen, vgradnja toplotne ~rpalke je enostavna, najbolj{e izkoristke pa dose`emo s »split« izvedbo. Pri tem izmenjevalec stoji izven stavbe na tleh ali pritrjen na steno, kompresor in krmilna elektronika pa se nahajata v notranji enoti. Tak{na naprava ima nizko {umnost, odtaljevanje izmenjevalnega satovja v ~asu ni`jih temperatur pa je zaradi ve~jega razmika med lamelami manj pogosto, zato je izkoristek vi{ji. Pomemben del je {e elektronski ekspanzijski ventil, ki se nahaja v zunanji enoti, saj omogo~a regulacijo mo~i naprave v razponu od 2 do 18 kW, sistem pa deluje do zunanje temperature do – 20°C.

Terragor zajema toploto zemlje Vodoravno vkopane cevi ali vertikalno vrtana zemeljska sonda sta vira, ki bosta ob vsakem ~asu oddala dovolj toplote za vse hi{ne potrebe. Med delovanjem toplotna ~rpalka sku{a ohladiti zemljo okrog cevi, kar pa ni mo`no, saj se toplota okoli{ke zemljine stalno pretaka proti ohlajenim predelom. Napeljava je nevidna, delovanje popolnoma tiho, poleti pa lahko hladnej{o zemljo uporabimo kot pasivni hladilnik in klimatiziramo prostore. Izdelujejo pet tipov ~rpalk, z mo~mi od 6,5 do 17 kW in visokimi grelnimi {tevili, od 4,3 do 4,6.

Aerogor bo toploto skrito v zunanjem zraku zajel in prenesel v hi{o

Terragor zajema toploto iz horizontalnega vkopanega cevnega kolektorja v zemlji

Aquagor potrebuje vodo Toplota podtalnice je eden naju~inkovitej{ih virov toplote vse leto, saj njena temperatura nikoli ni ni`ja od 7°C. Aquagor podtalnico zajame v prvem studencu, jo ohlajeno odto~i v drugega, vmes pa ji odvzame del toplote. Z njo z lahkoto pripravi toplo vodo in ogreje hi{o, vse skupaj je elektronsko krmiljeno in deluje samodejno. Ogrevalno vodo ogreje do 55°C ali do 62°C, ter ima najvi{ji izkoristek med vsemi sistemi, saj dosega grelna {tevila do 5,6. To pomeni da s kilovatom vlo`ene elektrike pridobimo okrog 5,6 kW toplote, to pa je korist, ki je v energetskem strojni{tvu ena od najvi{jih. •

TOPLOTNE ČRPALKE GORENJE. UDOBJE TOPLEGA DOMA. Toplotne črpalke Gorenje so testirane po najvišjih evropskih standardih in zagotavljajo odlično energijsko učinkovitost. Stroške ogrevanja znižajo tudi do 75 %. Naložba se vam tako povrne že v treh do sedmih letih, s subvencijo Ekosklada, na katerega so uvrščene vse Gorenjeve toplotne črpalke, pa še dodatno prihranite do 2000 € investicije.

PRIHRANITE DO 75% ENERGIJE!

Na voljo vam je strokovna in izkušena ekipa monterjev, nudimo pa vam tudi izjemno ugodne pogoje izkopa in aktviranja vrtin za toplotne črpalke AQUAGOR sistema voda/voda!

www.gorenje.si

Tihec


38

OGREVANJE

Uponor sistemske plo{~e 14 – 16 Pritrjevanje cevi na podlago pri talnem ogrevanju

P

ri sistemu talnega ogrevanja se toplota dovaja v posamezen prostor preko cevi talnega ogrevanja, ki so polo`ene v tleh in zalite z estrihom. Na~in pritrjevanja cevi na podlago je lahko razli~en. Eden izmed najbolj u~inkovitih in najvarnej{ih na~inov je pritrjevanje cevi v sistemsko plo{~o. Pri Uponorju so v leto{njem letu temeljito spremenili in optimizirali sistemske plo{~e za talno ogrevanje.

Opis sistema V primeru, da se v novogradnjo vgrajuje sistem talnega ogrevanja ali hlajenja, potem so Uponorjeve sistemske plo{~e 14-16 vsestransko uporabne, saj se lahko uporabljajo tako pri gradnji individualnih stanovanjskih zgradb, kot tudi ve~stanovanjskih zgradb

in industrijskih zgradb. Popolno ravnovesje sestavnih delov sistema zagotavljajo prilagojene re{itve za vse priljubljene vrste estrihov, namembnosti in geometriji prostora.

To~na vgradnja cevi Pri monta`i, sistemske plo{~e omogo~ajo standardizirano in izredno hitro vgradnjo. Sistemske cevi so, s pomo~jo ~epkov na sistemski plo{~i, pritrjene na to~no dolo~enem mestu. Sama oblika plo{~e zagotavlja odmik cevi od plo{~e, tako da estrih lahko v popolnosti oblije cev. Zaradi tega je omogo~en popoln prenos izra~unane ogrevalne mo~i. Vsled fine regulacijske karakteristike je zagotovljeno ekonomi~no in energetsko u~inkovito delovanje. Udobje in varnost po ceni, ki ostane na tleh.

Sestavljen izolacijski sloj za prakti~no uporabo Prerez Uponor sistemske plo{~e 14-16/30-2 ka`e sestavljeno zgradbo izolacijskega sloja (oblika sendvi~a). V

Uponor sistemske plošče za talno ogrevanje

zgornjem delu se nahaja trden izolacijski sloj, ki zagotavlja stabilnost ~epka in neproblemati~no vpetje cevi pri polaganju. V spodnjem delu pa je izolacijski sloj bolj mehak in je namenjen za udarno-zvo~no izolacijo.

S to premeteno kombinacijo izolacije se s sistemsko plo{~o dose`e toplotna upornost Rλ = 0,75 m2K/W, zvo~na izolativnost pa zna{a 28dB (DIN 4109).

Hitra, samostojna vgradnja Sistemske plo{~e 14-16 so relativno velike (cca 1,25m2) in se obi~ajno polaga-

Rešitev za vsakršno strukturo tal Tri vrste plošč za različne vrste vgradnje Sistemske plošče omogočajo vgradnjo cevi dimenzij 14 – 16 mm Možno je diagonalno polaganje cevi brez pomoči posebnih držal Odlično za cementni in samorazlivni estrih Hitro polaganje plošč praktično brez odpadka Okolju prijazen material iz recikliranega PS materiala Dodatni izravnalni seti za polaganje med vratnimi odprtinami in pred razdelilnimi omaricami Za več informacij: TITAN d.d. T (01) 8309 170 prodaja (01) 8309 168 tehnična služba F (01) 8309 171 E pc5@titan.si W www.titan.si www.uponor.si


OGREVANJE Sistemska raznolikost

jo od leve proti desni. Zaradi posebnega robu in prekrivne tehnike se polaganje izvr{i prakti~no brez odpadkov – vse odrezane plo{~e se lahko uporabijo v naslednji vrsti.

Prakti~na pomo~ za popoln rez Uponorjeva priprava za rezanje plo{~e je prakti~no pomagalo pri rezanju posameznih plo{~. Preko posebnega vodila je mo`no plo{~o natan~no odrezati na treh razli~nih polo`ajih – in to ne samo v vzdol`ni smeri, ampak tudi po diagonali. Struktura sistemske plo{~e na sprednji strani in mre`na struktura na hrbtni strani skrbita za bolj{o orientacijo pri rezanju.

Uponor sistemska plo{~a 14-16/30-2

Dve vrsti sistemskih plo{~ z izolacijo in sistemska plo{~a brez izolacije naredi Uponorjeve sistemske plo{~e 14-16 univerzalno uporabne za sistem talnega ogrevanja in hlajenja. Plo{~e se optimalno prilegajo vsem geometrijskim oblikam prostora zaradi njihovega sistema prekrivanja plo{~ preko ene vrste ~epkov. To zagotavlja zanesljivo, enostavno in hitro polaganje brez odpadkov. Tudi pri diagonalnem polaganju cevi niso potrebna nobena dodatna dr`ala. Oblika ~epkov na sistemski plo{~i omogo~a, da se cev pritrdi na pravi globini in s to~no dolo~enim razmakom med cevmi (na voljo je 6 razli~nih pravokotnih cevnih razmakov).

Razmak med cevmi pri vzdol`nem polaganju: 5,5-11-16,5-22-27,5-33cm. Razmak med cevmi pri diagonalnem polaganju: 7,5-15-22,5-30cm. Uponor sistemska plo{~a 14-16/30-2 izpolnjuje najvi{je zahteve glede udarnozvo~ne izolacije in toplotne izolacije.

39

• idealno za hi{no in ve~stanovanjsko gradnjo • izolacija: EPS 040 DES sg • debelina elementa: 48mm • udarno-zvo~na izolacija: 28dB

Uponor sistemska plo{~a 14-16/11 • za prostore z ve~jimi obremenitvami (do 30kN/m2) • izolacija: EPS 040 DES (100kPa) • debelina elementa: 29mm • brez udarno-zvo~ne izolacije

Uponor sistemska plo{~a 14-16 (brez izolacije) • za polaganje na `e vgrajeno toplotno izolacijo • debelina elementa: 18mm

Izravnalni set za enostavno polaganje cevi v »problemati~nih« conah Posebne izravnalne plo{~e za pritrjevanje cevi med vratnimi odprtinami in/ali pred razdelilnimi omaricami, ki imajo optimizirano {tevilo ~epkov. Ti elementi se enostavno prekrijejo z eno vrsto ~epkov na osnovni plo{~i, oba konca izravnalne plo{~e pa se prekrijeta. To velja tudi za kompleksne geometrije prostorov, vklju~no s po{evnimi vratnimi odprtinami, kjer se dose`e popolnoma tesna povr{ina.

V primerih, ko so tla obremenjena z do 30kN/m2, je najbolj{a re{itev sistemska plo{~a 14-16/11, ki je brez udarno-zvo~ne izolacije. Uponor sistemska plo{~a 14-16 (brez izolacije) zagotavlja posebej visoko stopnjo fleksibilnosti pri uporabi, saj se polaga direktno na `e vgrajeno toplotno izolacijo.

Sistemska cev

Va{e prednosti: • tri vrste plo{~ za razli~ne vrste vgradnje • visokokakovostne robustne sistemske cevi v dveh dimenzijah, • diagonalno polaganje cevi brez pomo~i posebnih dr`al, • odli~no za cementni in samorazlivni estrih, • hitro polaganje prakti~no brez odpadkov • okolju prijazen material iz recikliranega PS materiala, • sistemska varnost in kakovost zaupanja vredne blagovne znamke, • dodatni izravnalni seti za polaganje med vratnimi odprtinami in pred razdelilnimi omaricami.

Na sistemske plo{~e je mo`no vgraditi naslednje Uponorjeve cevi: • Uponor PE-Xa cevi 14x2mm • Uponor PE-Xa cevi 16x2mm • Uponor PE-Xa cevi 16x1,8mm • Uponor MLCP cevi 14x2mm • Uponor MLCP cevi 16x2mm

Zaklju~ek Predstavljena sprememba bo omogo~ala izvajalcem la`je, hitrej{e in bolj natan~no delo. S tem Uponor {e vedno nudi gradbenim profesionalcem brezkompromisno kakovost, najbolj{e strokovno znanje in dolgoro~no partnerstvo. Za dodatne tehni~ne informacije se lahko obrnete na podjetje TITAN d.d., ki je generalni zastopnik dru`be Uponor v Sloveniji. • Vili Zabret, TITAN d.d.


40

INTERVJU

Zrak in klima v vedno bolj zatesnjenih prostorih Energijsko u~inkovite klimatske naprave

K

limatizacija v bistvu ne pomeni zgolj uravnavanje temperature v prostorih, temve~ tudi regulacijo vla`nosti, ~i{~enje zraka ter tudi dotok sve`ega zraka.

temperaturo nad 35°C ne presega 10 dni. Najvi{ja povpre~na mese~na temperatura v Sloveniji je bila izmerjena avgusta 2003 v Portoro`u in sicer 26.1 °C.

Dobro je vedeti: - Sodobne klimatske naprave hkrati omogo~ijo su{enje zraka, filtriranje pra{nih delcev, odstranjevanje vonjav ter prepre~evanje nastajanja plesni, - Pri napravah samo za hlajenje mora biti naveden koli~nik EER (razmerje med pridobljeno hladilno energijo in vlo`eno pogonsko energijo), - pri napravah za hlajenje in gretje pa tudi koli~nik COP (razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vlo`eno pogonsko energijo). - Klimatska naprava razreda A s koli~nikom COP 3.6 odda 3.6 kWh toplote pri porabljeni 1 kWh elektrike, - sodobne klimatske naprave so energijsko var~ne, tihe, enostavne za uporabo in vzdr`evanje, - uporabljajo hladilni medij, ki ni {kodljiv okolju, - v prostoru sme biti do 6°C hladneje kot zunaj in ne topleje kot 26°C, - toplota son~nega sevanja neposredno ne sme vdirati v prostor, - pono~i moramo nujno intenzivno prezra~evati, - Klimatska naprava hladilne mo~i 12 kW s koeficientom COP 3.6 porabi v 24 urah za pribli`no 10 € elektrike, v enem mesecu 300 €. Redni letni servis enostavnih klimatskih naprav v gospodinjstvu stane med 50 in 100 €.

Pogovorno pa se ta izraz uporablja samo za hlajenje zraka v prostorih, zato tudi klimatske naprave najpogosteje pomenijo hladilne naprave. Klimatske naprave, na katere najprej pomislimo, ohladijo in razvla`ijo zaprte prostore, vendar jih je veliko vgrajenih energijsko potratnih, potrebnih zamenjave, ki slab{ajo razmere v okolici stavb,

ob neprimernem vzdr`evanju pa lahko uporabnikom povzro~ajo resne zdravstvene te`ave. Dolgoletno merjenje temperatur ka`e, da se {tevilo izjemno vro~ih dni dalj{a, vendar pa je letno {tevilo vro~ih dni nad 30°C pribli`no 50 (na Primorskem do 70), {tevilo zelo vro~ih dni s temperaturo nad 33°C ne presega 20 oz. {tevilo izjemno vro~ih dni s

Izpihani delci prestre`ejo mikroorganizme, ki kro`ijo v zraku in jih nato odlo`ijo v sesalnem filtru naprave. Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o.

Na na{a vpra{anja o klimatskih napravah je odgovarjal energetski svetovalec Matja` Valen~i~ Poleti nas lahko preseneti visok ra~un za elektriko, ~e hlajenje vzamemo preve~ lahkomiselno in ne izpeljemo ukrepov, ki niso dragi, nam pa koristijo, da nam bo v hi{i ali stanovanju prijetno. Dihali bomo sve` in ~ist zrak, pribitkov toplote pa ne bomo spu{~ali v prostore. Katere ukrepe je dobro izvesti pred vro~ino?

Obstoje~a oson~ena stanovanja je te`ko ohraniti hladna, nekaj pa se da vseeno narediti, potrebno je prepre~iti pregrevanje. Vro~inski val poleti obi~ajno mine v nekaj tednih, zato je zlasti v tem ~asu potrebno paziti na bivalne navade. Toploti son~nega sevanja je potrebno prepre~iti, da vdre v prostor, kar u~inkovito prepre~ijo zunanja sen~ila ali nadstre{nice. Hkrati je potrebno zmanj{ati notranje toplote vire in omejiti prezra~evanje. Nasprotno pa je preko no~i potrebno intenzivno prezra~evati, da no~ni in jutranji hlad ohladita konstrukcijo stavbe. Na ta na~in se v ve~ini primerov temperatura v prostorih omeji do znosnih 26°C. ^e je v prostorih kljub sen~enju oken-

Intervju pripravila Jo`ica EKART

skih odprtin pretoplo, ter pasivni ukrepi ne zado{~ajo, svetujemo vgradnjo energijsko u~inkovitih klimatskih naprav. Energijska u~inkovitost in ostale vrednosti klimatskih naprav morajo ustrezati zakonskim zahtevam. U~inkovitej{e klimatske naprave pripomorejo k konkretnemu zmanj{anju stro{kov ogrevanja v prehodnem obdobju. Se lahko z inverterskimi klimami ogrevamo ~ez celo zimo?

Inverterske klimatske naprave lahko ogrevajo stanovanjske prostore. Glede na konstrukcijo delujejo tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, celo okoli -20°C. Vendar imajo te v primerjavi s toplotnimi ~rpalkami dve pomanjkljivosti. Pri nizki zunanji temperaturi je koli~nik COP ob~utno manj{i in toplotna mo~ ni`ja. Njihova glavna pomanjkljivost je v premajhnih uparjalnikih, ki imajo majhne razmike med lamelami. To pomeni, da pri~nejo lamele ob vi{ji zunanji vla`nosti (pri temp. pod +5°C) prej ledeneti, pojavi pa se hkrati ve~ te`av z odtajevanjem kot pri T^. Ob teh pogojih je energijska u~inkovitost inverterskih klimatskih naprav do 40% ni`ja od T^. Temperatura zraka v prostorih ne sme biti prenizka, hitrost

Filter Nanoe-G je sposoben v kratkem ~asu onesposobiti 99% mikroorganizmov Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o.


INTERVJU

41

Prve, ki jih je veliko na trgu so reverzibilne klimatske naprave, namenjene hlajenju in ogrevanju prostorov, pri hlajenju odvajajo toploto iz notranjosti, pri ogrevanju pa dovajajo toploto v notranjost. Kot druge je vredno omeniti nastavljive klimatske naprave, ki deluje zvezno v {irokem razponu mo~i, kjer se vrtljaji v kompresorju poljubno spreminjajo. S tem se razlikujejo od klimatskih naprav s klasi~nim kompresorjem, ki deluje le s polno mo~jo in se po potrebi izklaplja. Prednosti nastavljivih klimatskih naprav so: hitro doseganje `elene temperature in energijska var~nost pri vzdr`evanju dose`ene temperature zraka.

Delci Nanoe-G onesposobijo tudi bakterije in viruse, ki se nahajajo na povr{inah in tkaninah v prostoru. Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o.

gibanja zraka mora biti majhna, vlaga v prostoru mora biti kontrolirana, hkrati pa je potrebno zagotavljati tudi primerno kakovost zraka. Nujno je odsesavanje slabega zraka in dovod sve`ega, filtriranje obto~nega zraka in prepre~evanje {irjenja bolezenskih klic. Sodobne klimatske naprave so opremljene z vrsto koristnih dodatkov, med katere sodi ionizator, su{enje zraka, filtriranje pra{nih delcev, odstranjevanje vonjav ter prepre~evanje nastajanja plesni.

Do katere zunanje temperature je {e z njimi smotrno ogrevati?

Inverterske klimatske naprave so primerne za ogrevanje v prehodnem obdobju. Meja, do katere so primernej{e od osnovnega ogrevalnega sistema, so odvisne od ogrevalnega sistema in klimatskih razmer, so pa manj primerne pri zunanjih temperaturah pod +5째C. Gre razvoj klimatskih naprav v smeri inteligentnih

Kot tretjo skupino naj omenimo {e inverterske klimatske naprave, ki zdru`ujejo lastnosti reverzibilnih in nastavljivih klimatskih naprav. Omogo~ajo enakomerno hlajenje in gretje, ter so v primerjavi z napravami s stalnim delovanjem u~inkovitej{e, ti{je in predvsem bolj var~ne. Inverter prilagaja obrate kompresorja glede na nastavitve in obstoje~e notranje pogoje. Delovanje z inverterjem porabi le toliko energije kot je potrebno. Sistem je prilagodljiv in zagotavlja enakomerno temperaturo v prostoru, brez temperaturnega nihanja, ki je zna~ilno za klimatske naprave s stalnim delovanjem. in{talacij in dodatnih funkcij bivalnega ugodja?

Sodobne klimatske naprave uporabljajo hladilni medij, ki ni {kodljiv okolju, hkrati pa so energijsko u~inkovitej{e. Temperaturna in koli~inska regulacija sta enostavni, imajo mo`nost spreminjanja smeri pihanja, priporo~ljivo pa je omejevanje temperature hla-

jenja glede na zunanjo temperaturo (v prostoru sme biti do 6째C hladneje kot zunaj, ne topleje kot 26째C). Poleg energijske u~inkovitosti, okoljske prijaznosti in zdravstvene primernosti gre razvoj v enostavno rabo in vzdr`evanje, dodatne mo`nosti delovanja in integracijo z elementi pametne hi{e.


42

INTERVJU

Nanoe je majhen elektri~no nabit delec. Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o.

Pove~ana primerjava delca in zanke v filtru naprave. Foto: www.klima.si, Telecenter d.o.o.

in gretje pa tudi koli~nik COP (razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vlo`eno pogonsko energijo). Klimatska naprava pridobi A razred hlajenja pri koli~niku EER vi{jem od 3.2 in A razred gretja pri koli~niku COP vi{jem od 3.6, te vrednosti naj bodo vodilo pri izbiri klimatske naprave.

ture. Hkrati pa naj bo tudi vlaga v prostoru kontrolirana in prilagojena temperaturi. Bolj ko je toplo, manj{a naj bo relativna vlaga v zraku, to je pod 50%.

Kako poenostavljeno razumeti energijsko u~inkovitost klimatskih naprav?

Kako pomembna je filtracija zraka pri klimatskih napravah poleti in kako pozimi ter kako je poleti z vlago?

Osnovna lastnost klimatske naprave je energijska u~inkovitost, druga pomembna vrednost je glasnost delovanja. Direktiva Evropske skupnosti iz leta 2005 zahteva ozna~evanje gospodinjskih naprav. Proizvajalci morajo ozna~evati svoje proizvode s stopnjo u~inkovitosti, ki jo predstavljajo ~rke od A do G. Pri napravah samo za hlajenje mora biti naveden koli~nik EER (razmerje med pridobljeno hladilno energijo in vlo`eno pogonsko energijo), pri napravah za hlajenje

Hi{ne klimatske naprave obratujejo z obto~nim zrakom. Filtracija je pomembna zato, da onesna`eni obto~ni zrak ne kro`i po prostoru. V obi~ajnih filtrih se zadr`ijo pra{ni delci, v finih filtrih tudi manj{i delci, ogleni ali aktivni filtri pa odstranijo tudi vonjave. Z rednim vzdr`evanjem se zagotavlja sanitarna ustreznost klimatskih naprav. Poletna temperatura zraka je za povpre~ne zdrave osebe primerna do 26°C, izjemoma do 28°C, hkrati pa naj bo do 6°C ni`ja od zunanje tempera-

Da, vsekakor vplivajo na zdravje. Bolj kot izbira klimatske naprave je pomembna vgradnja in sicer tako, da zra~ni curek ne piha v osebe. Za trajno dobro delovanje pa je pomembno vzdr`evanje, zlasti ~i{~enje ob~asno vla`nih povr{in klimatske naprave in redna menjava filtrov, vsaj enkrat letno. 20 let je doba, ko je staro napravo potrebno zamenjati, zaradi zastarelosti.

Koliko zna{a povpre~en stro{ek hlajenja za povpre~no veliko energetsko u~inkovito hi{o, ter koliko stro{ki servisa?

Klimatska naprava hladilne mo~i 12 kW s koeficientom COP 3.6 porabi v 24 urah za pribli`no 10 € elektrike, v enem mesecu 300 €. Redni letni servis enostavnih klimatskih naprav v gospodinjstvu stane med 50 in 100 €.

Ali hlajenje zraka s klimami u~inkuje na zdravje, ter kdaj je dobro staro klima napravo zamenjati?

Katere toplotne ~rpalke omogo~ajo tudi hlajenje?

Reverzibilne in inverterske. Ve~ o tem v naslednji 31. {tevilki revije. •


HLAJENJE

Osve`itev s klimatsko napravo Mitsubishi Electric Razlogov za odlo~itev o nakupu klimatske naprave je ve~. V preteklosti so se ljudje odlo~ali za tovrstno investicijo najve~krat zaradi vro~ih poletnih dni. S tem, da so pohladili sobo oz. stanovanje, so ustvarili prijetno bivalno udobje. Skoraj vsakdo se vpra{a, kolik{na je poraba elektri~ne energije pri nizkih zunanjih temperaturah, ko se ogrevamo samo s klimatsko napravo. Energetski izkoristek (COP) se seveda zni`a, kar pomeni, da porabimo ve~ elektri~ne energije kot pri vi{jih zunanjih temperaturah. Kljub temu podatku je COP {e vedno dovolj visok in ta na~in ogrevanja spada med najbolj ekonomi~ne v spisku vseh mo`nih energentov. Sodobne klimatske naprave omogo~ajo poleg hlajenja tudi poceni ogrevanje v prehodnih obdobjih kot sta pomlad in jesen ali pa slu`ijo kot edini vir ogrevanja preko celotne zime. Te “inverterske” klimatske naprave so dejansko toplotne ~rpalke zrak/zrak. Vse te na{tete lastnosti

omogo~a “mono split” enota, ki je sestavljena iz zunanje in notranje enote ali pa “multi split” sistem z ve~jim {tevilom notranjih enot. Kot uvoznik klimatskih naprav in sistemov japonskega proizvajalca Mitsubishi Electric, vam ponujamo veliko izbiro razli~nih tipov kvalitetnih in var~nih klimatskih sistemov. Od estetskih modelov v stenski in parapetni izvedbi do vgradnih, stropnih, kasetnih enot, nam razli~ne oblike omogo~ajo, da zadovoljimo prakti~no vse oblike notranje opreme in klimatiziranih prostorov. Vse Mitsubishi Electric klimatske naprave spadajo v A energijski razred in dosegajo

Model MSZ-EF v ~rni, beli in srebrni barvi

visoke energetske izkoristke tako pri hlajenju (EER), kakor tudi pri ogrevanju (COP). Mnogi sistemi so opremljeni z “I - see Sensor” funkcijo, ki je izvirna Mitsubishi Electric tehnologija in se uporablja za bolj{i nadzor klimatske naprave. Ta funkcija, v kombinaciji z drugimi v industriji vodilnimi inovacijami in tehnologijami, zagotavlja optimalno u~inkovitost in udobje prostora, kjer so name{~eni. Mitsubishi Electric v svojem {irokem izboru klimatskih naprav ponuja tudi model klimatske naprave MSZ-FD_VABH, ki poleg kvalitetnega delovanja v re`imu hlajenja, ponuja {e neprestano delovanje ogrevanja do zunanje temperature – 25 °C, kar zadostuje za celoletno delovanje. Poleg tega ta tip klimatske

43

naprave vsebuje popolno kombinacijo za filtracijo oz. ~i{~enje zraka od nano do makro delcev. Prav tako tudi ostali modeli klimatskih naprav omogo~ajo ogrevanje od -15 do -20 °C. Statisti~no gledano se je v zadnjih letih trend izbire klimatskih naprav preusmeril iz “mono split” v ve~inoma “multi split” sisteme. Predvsem se je ta re{itev izkazala v primerih, ko imamo ve~ manj{ih lo~enih prostorov. V tem primeru nam uporaba notranjih stenskih enot iz serije MSZ-SF pove~a funkcionalnost sistema. Poleg modela MSZ-SF_VA je oblikovno atraktiven {e model MSZ-EF_VE, ki je dobavljiv v treh barvah – beli, srebrni in ~rni. Lahko izbiramo med “mono split” ali uporabimo samo notranjo enoto, ki jo instaliramo na “multi split”. Nudimo vam brezpla~en ogled in svetovanje o pravilni izbiri klimatske naprave. Pokli~ite nas na brezpla~ni telefon 080 98 98 ali nam pi{ite na info@ream.si. Na dodatna tehni~na vpra{anja ali vpra{anja, ki so kakorkoli povezana s klimatskimi napravami ali toplotnimi ~rpalkami, vam bomo z veseljem odgovorili. • Simon Lukati, REAM d.o.o.

Zunanje enote multi split sistemov


44

OGREVANJE

Nibe novost – plavajo~a kondenzacija

L

ani je {vedski proizvajalec toplotnih ~rpalk Nibe predstavil svojo novo veliko toplotno ~rpalko zrak/ voda - Nibe F 2300, z mo~jo 14 ali 20 kW. Obe delujeta v povezavi z notranjo enoto Nibe VVM 500, ki prestre`eno toploto oddaja v sistem za ogrevanje tople vode in stavbe. Z njo so uspeli grelno {tevilo {e povi{ati in s tem dokazali, da je mo`no s ~rpalkami zrak/ voda uspe{no ogrevati tudi ve~je stavbe.

vsaj eno veliko prednost. Zaradi prilagodljivosti sistem veliko ve~ ~asa deluje v nizkotemperaturnem obmo~ju, posledica je povi{ano grelno {tevilo COP, s tem pa tudi prihranki elektrike za pogon.

Plavajo~a kondenzacija Imeti veliko toplotno ~rpalko ni dovolj, pomembna je {e prilagodljivost notranje enote, ki je odlo~ilna za doseganje ~im vi{jega skupnega izkoristka. Notranja enota Nibe VVM 500 je prva tak{na naprava, ki enako uspe{no prevzema toploto od zunanjih enot z mo~jo 14 ali 20 kW. To je mo`no zaradi plavajo~e kondenzacije, kar pomeni, da enota na izstopni strani oddaja toploto na to~no tak{nem temperaturnem nivoju, kot ga porabnik potrebuje. Ko je potrebno dogreti vodo v bojlerju, deluje z vi{jo temperaturo, ko energijo potrebuje sistem talnega ogrevanja, za kar zadostuje predtok 28°C, se enota temu brezstopenjsko prilagodi. Tak{en na~in delovanja ima pred obi~ajnim, v katerem je temperatura v kondenzatorju stalno enaka, Zunanja enota F2300

Stalen odvzem toplote Toplotne ~rpalke zrak/ voda ne morejo dobro delovati, ~e na grelni strani nimamo stalnega odvzema toplote. ^e tega ne zagotovimo, postane delovanje takoj neekonomi~no, zlasti zaradi velikega {tevila zaustavitev. Prevzemanje toplote zato zagotavlja 500 litrski akumulator toplote, ki ima dva temperaturna nivoja, ki sta delno lo~ena s pregrado. Zgornji 420 litrski del je visokotemperaturni in namenjen ogrevanju sanitarne vode. Spodnji nizkotemperaturni ima samo 80 litrov, iz njega pa sistem odvzema toploto za talno ogrevanje. Oba sta opremljena z lo~enima toplotnima izmenjevalcema preko katerih vsak ogrevalni krog odvzema toploto po potrebi.

Notranja enota toplotne ~rpalke NIBE VVM500

Za velike in majhne hi{e V Evropi projektanti pogosto vgradijo nekaj ve~je toplotne ~rpalke, kot poka`e izra~un, s tem pa zmanj{ujejo njihov izkoristek. Te te`ave se pri vgradnji nove Nibe notranje enote ne bodo pojavile, saj je izjemno prilagodljiva. Zato kombinacija zunanje in notranje enote VVM 500 pomeni, da lahko s ~rpalkami zrak/ voda zanesljivo ogrejemo ve~je stavbe, hkrati pa bo enako zmogljiva enota tudi v manj{i stavbi delovala z visokim izkoristkom. Enota ima tudi priklop za son~ne kolektorje, da lahko zajame energijo tudi iz tega vira. • Simon Tihec

www.contura.si - S svojo tesnostjo primerni tudi za hiše s prisilnim prezračevanjem - Preko 70 različnih modelov - Visoki izkoristki

- visokotemperaturna do 65°C - najtišja na tržišču (pod 45 dB) - najvišji izkoristki - nova kompaktna notranja enota

NIBE™ F1345 - zemlja/voda - Najtišja na tržišču - Dvokompresorska toplotna črpalka (enostavnejši servis) - Napredna barvna regulacija - Visoki izkoristki

NOVA GENERACIJA DVOKOMPRESORSKIH TOPLOTNIH ČRPA ČRPALK Švedski kamini Contura - kvaliteta za življenje

Serija TČ zemlja/voda (voda/voda) 1345

KNUT d.o.o., Mali Osolnik 17, 1311 Turjak | 01 788 99 16 | info@knut.si | www.knut.si

NIBE™ VVM 500

KAMINI |

www.nibe.si NIBE™ F2300 zrak/voda

NIBE™ F2300

Dobrodošli v hiši zaupanja - KNUT

TOPLOTNE ČRPALKE | NIBE™ F1345

KNUT d.o.o. | 20 let izkušenj preko 1000 sistemov!


OGREVANJE

45

Na kaj je potrebno biti pozoren ob nakupu pelet Kakovost pelet Za pelete ni predpisov, ki bi dolo~ali njihovo minimalno kakovost, zato so v prodaji peleti razli~ne kvalitete. Razlikujejo se po kurilni vrednosti in vla`nosti, ki vplivata na to, koliko energije bomo dobili iz kilograma peletov. Pomembna je tudi vsebnost pepela, ki vpliva na pogostost ~i{~enja pepela iz na{e kurilne naprave. Za kakovostnej{e pelete je smiselno pla~ati nekoliko ve~, ker iz njih dobimo ve~ toplote in imamo manj opravka s pepelom. Peleti nepreverjenega izvora so praviloma tudi manj obstojni in se drobijo, zaradi ~esar avtomatsko doziranje v kurilni napravi ni optimalno - naprava kadi, pojavijo se saje in pove~a se poraba peletov.

Kak{na je ÂťpravaÂŤ barva pelet?

dnega postopka. Nanjo vpliva tudi prisotnost lubja (temnej{ih delci). Zaradi povpra{evanja po ÂťbelihÂŤ peletih, se na trgu pojavljajo tudi peleti, pri katerih je svetla barva dose`ena z aditivi in kemi~nimi sredstvi, ki pa razen barve nimajo `elenih lastnosti.

Iz ~esa so peleti? Peleti preverjenega porekla se proizvajajo iz `agovine, ki je ostanek raznih vrst obdelave lesa in iz debel, ki niso primerna za pohi{tveno industrijo. Tak{ni peleti so narejeni izklju~no iz lesa in brez dodatkov. Peleti nepreverjenega porekla pa so lahko narejeni iz ostankov pohi{tvene industrije, ki vsebujejo razna topila, barvila in lepila in pri izgorevanju proizvajajo {kodljive pline in uma`ejo ali celo po{kodujejo va{o pe~. • Ve~ na www.gipo.si

Barva peletov je odvisna od surovinske sestave in proizvo-

ni peleti akovost REKA M S % 100 u. esecu maj m v lja ve t buje DDV. na pele Cena Ĺže vse AKCIJSKA ce k Visoko

Strokovnjaki v podjetju GIPO, vam bodo vse uÄ?inke ogrevanja predstavili v naprej in ponudili najboljĹĄo celostno reĹĄitev ki bo dosegala najviĹĄje rezultate in s tem tudi najveÄ?je prihranke.

TehnoloĹĄko napreden kotel popolnoma prilagojen sodobnemu naÄ?inu Ĺživljenja. T: +386 5 66 26 751 F: +386 5 66 26 757

JOGP!HJQPTJtXXXHJQPTJ

PristaniĹĄka ulica 45 6000 Koper SLOVENIJA


Udobje dostave Plindom Menjavanje gospodinjske jeklenke je bilo v preteklosti ni~ kaj prijetno opravilo. Verjetno se {e spomnite prena{anja te`ke jeklenke do avtomobila, mo`nosti po{kodbe vozila, vsega porabljenega ~asa in drugih neprijetnosti ob njeni zamenjavi. Danes se lahko brezskrbno prepustite udobju dostave PLINDOM. Istrabenz plini in Plinarna Maribor vam, po prejetem naro~ilu s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko, dostavita jeklenko s plinom na dom. Jeklenka PLINDOM je za uporabnika mnogo prijaznej{a od prej{nje oran`ne. Privla~nej{a je `e na videz, razen tega ima tudi druge prednosti. Je kar za 34 mm ni`ja od klasi~ne jeklenke, zato je prikladnej{a za vgradnjo v vsak spodnji element sodobne kuhinje. Za prena{anje in la`je rokovanje je opremljena z dvojnim ro~ajem. Plasti~na matica z za{~itnim obro~em, ki jo pretrgamo ob prvi uporabi, pa dokazuje, da je pred nami ni nih~e uporabljal.

Skrb za varnost Lastnika jeklenke PLINDOM, Istrabenz plini in Plinarna Maribor, skrbita za varnost jeklenke. Vse so redno pregledane in preizku{ene, neustrezne pa izlo~ene iz uporabe. Poskrbljeno je tudi, da so jeklenke PLINDOM zmeraj ~iste in vzdr`evane. Jeklenka z neodvito matico jam~i oznako kraja, datum in sledljivost polnitve ter skladnost izdelave po mednarodnih standardih.

vam bodo dostavili na va{ dom v dogovorjenem terminu. Naro~ila za dostavo sprejemajo od ponedeljka do vklju~no sobote med 7. In 20. uro. Podro~ja dostave lahko najdete na spletnih straneh www. istrabenzplini.si in na www.plinarna-maribor.si. Jeklenko PLINDOM pa lahko zamenjate tudi na prodajnih mestih Istrabenz plinov in Plinarne Maribor, ~e ne bivate na podro~jih, kjer distributerja zagotavljata dostavo. Dobite jo lahko na ve~ kot 700 prodajnih mestih v Sloveniji, na bencinskih servisih Petrola, OMV-ja in nekaterih drugih maloprodajnih lokacijah.

Zamenjava jeklenke Z dostavo PLINDOM, bo va{e `ivljenje enostavnej{e in prijaznej{e. ^e imate doma {e staro oran`no jeklenko, jo bosta distributerja odkupila. Kupnina predstavlja kavcijo za prevzeto jeklenko PLINDOM. Morda svoje {e nimate? V tem primeru boste jeklenko pridobili s pla~ilom kavcije v znesku 10 evrov. V ceno plina v jeklenki so vklju~eni tudi stro{ki dostave. Pla~ilo lahko opravite z gotovino ali s pla~ilno kartico. In {e ugodnost! Po naro~eni deseti jeklenki, dobite enajsto za simboli~nih 10 centov. Strokovnjak, ki vam bo jeklenko pripeljal, pa jo lahko na va{o `eljo tudi namesti in po potrebi zamenja cev z regulatorjem.

Da ne boste ostali brez plina Za dostavo pokli~ite 080 1228 (LJ, CE, KP, NM) ali 080 1248 (MB) S pomo~jo zanesljive dostave PLINDOM se boste izognili nakladanju prazne jeklenke v avtomobil, vo`nji do prodajnega mesta, porabljenemu ~asu, nakladanju polne jeklenke v vozilo, vo`nji do doma s polno jeklenko v prtlja`niku in prena{anju te`ke jeklenke do mesta uporabe. ^e bivate v Mariboru ali bli`njih krajih, naro~ite dostavo jeklenke s klicem na brezpla~no telefonsko {tevilko 080 1248. ^e ste doma v Ljubljani, Celju z okolico, Novem mestu z okolico ali Kopru in priobalnih mestih, pokli~ite na 080 1228 in polno jeklenko

Nikoli ve~ ne boste ostali brez plina, ~e boste imeli doma dve jeklenki PLINDOM. Eno v uporabi in drugo na zalogi. Seveda pa ni odve~, ~e si zapomnite podatek, da je skupna bruto te`a jeklenke se{tevek te`e plina v jeklenki in te`e prazne embala`e (tara). Dele` plina v jeklenki je 10 kg. Koliko tehta prazna jeklenka vam pove {tevilka, ki je s ~rno odtisnjena na jeklenki. Podatek vam bo morebiti pri{el prav, ko boste ugotavljali, koliko plina je {e v jeklenki in kdaj bo potreben ponovni klic na brezpla~ni telefonski {tevilki 080 1228 ali 080 1248. Dostava PLINDOM vam prina{a udobje, ki ste ga `eleli.

Promocijsko sporo~ilo

46


OGREVANJE

Toplotne ~rpalke

V

sak dan beremo in poslu{amo o toplotnih ~rpalkah, pa o var~evanju in prihrankih, o onesna`evanju in CO2-ju.

Zbudili smo se iz dreme`a na fosilnih gorivih. Seveda se tudi pe~i na drva, plin in drugi energenti vsak dan izbolj{ujejo in zagotavljajo bolj ekonomi~no poslovanje, vendar so toplotne ~rpalke postale KRALJICE OGREVANJA. Na trgu so razli~ne izvedbe toplotnih ~rpalk kot so zemlja, voda, zrak, pojavljati pa so se za~ele tudi hibridne, ki zdru`ujejo razli~ne izvedbe v eni ~rpalki. Ponudba je ogromna in kar te`ko se kupec znajde pri vsej tej ponudbi. Na trgu imamo proizvode priznanih blagovnih znamk, ki veliko denarja vlagajo v razvoj in podporo kupcem, potem se na trgu najdejo tudi proizvodi gara`nih mojstrov, ki ponujajo izdelke neznanega izvora po ugodni ceni in pa cel kup poceni proizvodov iz vzhodnih de`el z zavidljivimi tehni~nimi podatki. Kaj izbrati je res te`ka odlo~itev. Še najbolj verjamem, ~e vidim in tako je tudi prav. ^e pri sosedu vse lepo funkcionira in je veliko prihranil bo toplotna ~rpalka `e morala biti v redu. Je pa res, da tisti kupci ki so zgre{ili pri nakupu, tega ne obe{ajo na veliki zvon. Kaj bi svetoval bodo~im kupcem? Odlo~ajte se za proizvode, ki so uradno na evropskem oz. slovenskem trgu in s tem tudi prilagojene evropski klimi. Proizvode ve~jih proizvajalcev, ki imajo zastopnika v Sloveniji in iz{olane kadre za servisiranje

in vzdr`evanje. Odlo~ajte se za toplotne ~rpalke, katerih delovanje lahko preverite pri obstoje~ih uporabnikih.

47

En najbolj zanesljivih in u~inkovitih toplotnih ~rpalk zrak/voda predstavlja dru`ina WATERSTAGE. ^rpalke izdeluje Japonski proizvajalec FUJITSU, ki skrbi za visoko kvaliteto vseh elementov, za nenehen razvoj in izbolj{ave. V sodelovanju z enim najve~jih strokovnjakov za ogrevanje iz Francije pa so dosegli optimalno prilagoditev toplotnih ~rpalk WATERSTAGE na evropske klimatske razmere.

Ali se res izpla~a? Seveda, zelo se izpla~a vgradnja toplotne ~rpalke. Razli~ne izvedbe prina{ajo tudi razli~ne stro{ke. Med cenej{imi izvedbami je toplotna ~rpalka zrak/voda, ker ni stro{kov z zemeljskimi deli, kopanja in ni vrtanja. Toplotno ~rpalko zrak/voda enostavno postavimo v bli`ino objekta pove`emo freonski in vodni del na sistem in `e se lahko grejemo. Prihranki so lahko tudi ve~ji od 50% zato bo investicija hitro popla~ana. Kupec toplotne ~rpalke WATERSTAGE, je povedal: »Od aprila 2011 do aprila 2012, torej v enem letu, sem porabil 635 € za ogrevanje in vro~o vodo. T^ je celo leto delovala brezhibno. Strahovi, da bo treba v najhuj{em mrazu dogrevati, so sedaj odve~.«

Tehi~ni podatki objekta: - monta`na hi{a Jelovica stara 21 let; dimenzije: 7,5m x 10m; povr{ine: klet (65m2, ogrevano do 15°C), 1. nadstropje (70m2, ogrevano na 22°C), 2. nadstropje (50m2, ogrevano na 22°C), - radiatorji Jugoterm stari 21 let (radiatorji so bili predimenzionirani najmanj za 1/3), - okna Jelovica stara 21 let z dvojnim steklom (niso termopan), - izolacija 0,15m na stene, podstre{je 0,2 m, - prej{nja poraba kur. olja 1600l na leto.

Toplotne ~rpalke WATERSTAGE imajo posebej razvit in edinstven koaksialni toplotni izmenjevalec, ki zagotavlja najbolj{i mo`en izkoristek prehajanja toplote iz freona na vodo. SIEMENS je prispeval avtomatiko oziroma zelo pregleden in za uporabnika preprost upravljalnik. Seveda pa se upravljanje ne kon~a na upravljalniku temve~ lahko vse skupaj upravljate tudi preko interneta oz pametnega telefona. Na ta na~in lahko dodatno prihranite precej energije in denarja, pridobite na uporabnosti in prilagodljivosti. Sistem lahko v vsakem trenutku ponastavite na nove `eljene vrednosti, tudi na daljavo. Toplotna ~rpalka WATERSTAGE ne zagotavlja tople vode samo za centralno ogrevanje, temve~ tudi za ogrevanje sanitarne vode, ter npr. bazena. V vro~ih poletnih dneh, pa lahko preklopite na hlajenje. Zanesljivost in u~inkovitost lahko potrdi 362 kupcev v letu 2011, ki so `e prestali vse, tudi zelo nizke zimske temperature. Ker pa FUJITSU ne spi na lovorikah, bo v leto{njem letu za ogrevalno sezono 2012/2013 na voljo izbolj{ana verzija WATERSTAGE toplotnih ~rpalk. • Gregor Deu u.d.i.e. – Dines its d.o.o.


48

OGREVANJE

Lon~ene pe~i v monta`nih lesenih objektih Leseni monta`ni objekti imajo zunanje in notranje stene, stropno konstrukcijo, stopni{~a, okna in vrata iz lesa, lahko tudi v obliki lepljencev ali lesenih plo{~, oblikovanih iz lesenih odpadkov. Glavna zna~ilnost uporabljenih materialov je vnetljivost, kar nam narekuje izredno pazljivost in natan~nost pri na~rtovanju in izgradnji pe~i na trda goriva. Pri umestitvi lon~enih, toplozra~nih pe~i in kaminov v take prostore moramo dosledno spo{tovati predpise o po`arni za{~iti in po`arni varnosti, kar zlasti velja pri izvedbi dimnikov, priklju~kov pe~i na dimnik, izgradnji pe~i ob lesenih stenah, prebojih skozi stene zaradi priklju~itve pe~i ter seveda odmikih vnetljivih materialov od kuri{~a pe~i.

Izbor vrste dimnika in njegova umestitev v prostoru Lon~ena pe~ oddaja toploto v prostor s sevanjem pla{~a, ki je iz pe~nic, zato je zelo pomembno, da je za najbolj{i izkoristek in enakomerno ogrevanje prostora lokacija dimnika in lon~ene pe~i nekje v sredi{~u prostora, ne ob zunanjih stenah ali v kotu zunanjih sten. Izbor premera dimne tuljave, izvedbo in smer dimni{kega priklju~ka dolo~imo glede

na izbor in obli-ko lon~ene pe~i, kamina ... Dimnik je lahko zidan iz {amotnega materiala (cev, pla{~) ali iz nerjave~e ognjevzdr`ne plo~evine. Pri izbiri dimnika priporo~amo {amotno izvedbo, saj omogo~a la`jo izvedbo toplotne za{~ite pri prehodih skozi lesene konstrukcije in zagotavlja enakomernej{i vlek pe~i, saj se {amotni dimovod po~asneje hladi. Zelo pomembno je, da pri izgradnji dimnika vgradimo originalni priklju~ni kos, namenjen za priklju-~itev lon~ene pe~i ali kamina, saj je naknadna izdelava priklju~ka zelo zahtevna in zahteva uporabo originalnih elementov, namenjenih za izdelavo dodatnega priklju~ka, ko je dimnik `e zgrajen. Najbolje bi bilo, da bi naknadni priklju~ek izdelal proizvajalec dimnika ali njegov poobla{~eni izvajalec. Pri izdelavi dimnika ne smemo pozabiti na vgraditev ~istilnih vratc, ki omogo~ajo dostop za ~i{~enje in pregled dimnika.

Dolo~itev mesta postavitve lon~ene pe~i Mesto postavitve lon~ene pe~i je odvisno od mo`nosti priklju~itve na dimnik, mo`nosti dovoda zgorevalnega zraka,

Projektirana je manj ugodna lokacija dimnika, ozna~ena kot ÂťAÂŤ, kasneje je lokacijo dimnika in pe~i usklajena in ozna~eno z ÂťBÂŤ.

nosilnosti talne konstrukcije in podobnega. Najbolj{a lokacija je v sredi{~u bivalnega ali bivalnih prostorov. V kolikor je lon~ena pe~ postavljena ob leseno steno, opozarjamo na toplotno za{~ito stene vsaj z 20 cm debelim slojem toplotne izolacije. Toplotna izolacija ob leseni steni povzro~i odmik pe~i v pro-stor, zato priporo~amo, da je stena, na katero


OGREVANJE

Odmiki gorljivih materialov od dimnika: a) levo - maksimalna temperatura dimnih plinov 400 °C b) desno - maksimalna temperatura dimnih plinov 160 °C

meji lon~ena pe~ ali kamin, iz negorljivih materialov, kot sta, na primer, plinobeton in modularna votla opeka. Posebno pozornost je treba nameniti izvedbi priklju~ka pe~i na dimnik skozi leseno monta`no ste-no. Priklju~na cev mora biti za{~itena z najmanj 20-centimetrskim slojem primerne toplotne izolaci-je, kar zagotavlja po`arno za{~ito s temperaturami dimnih plinov do 400 °C. V kolikor izvajamo izolacijo iz ve~ slojev, moramo biti pozorni, da so stiki slojev zamaknjeni. Lon~ena pe~ ali kamin morata biti postavljena na trdnem podstavku – temelju in ne na plavajo~em estrihu. Na mestu postavitve pe~i je betonski temelj, ki je z dilatacijo lo~en od ostalega estriha.

Oskrba kuri{~a lon~ene pe~i s kisikom za gorenje Uspe{na uporaba lon~ene pe~i in doseganje predvidenih izkoristkov ter ogrevalnih sposobnosti je odvisna od kakovosti drv (goriva) in stalnega dotoka potrebne koli~ine zgorevalnega zraka. Zajem zgorevalnega zraka je od zunaj. Dovod zgorevalnega zraka obi~ajno izvedemo v tlaku s cevjo premera 125 mm, po najkraj{i poti v ravni ~rti brez spremembe smeri. Cev mora biti iz negorljivega materiala ter toplotno izolirana, tako da prepre~imo mo`nost pojavljanja rosenja. Dovod zgorevalnega zraka je mo`no izvesti tudi po tu-ljavi, ki je predvidena v novej{ih izvedbah {amotnih dimnikov. Natan~en prerez in koli~ino potrebnega zgorevalnega zraka dolo~imo ra~unsko. Pribli`na potrebna koli~ina zgorevalnega zraka je 2 m³ na kilovat instalirane mo~i. Posebej moramo opozoriti, da je treba pri sesalnih ventilatorjih, kuhinjskih napah in atmosferskih su{ilcih za perilo zagotoviti lo~en dovod zraka, tako da te naprave s svojim delovanjem ne bi povzro~ale podtlaka v prostoru, kar bi imelo za posledico sesanje dimnih plinov iz kuri{~a pe~i, zlasti ob nalaganju in slabo zaprtih kuri{~nih vratih.

49

Prehod dimni{kega priklju~ka skozi leseno steno - dimnik za maksimalno 400 °C

Po`arna varnost okolice lon~ene pe~i in kamina Shematski prikaz zajema zraka skozi dimnik

Drva, primerna za kurjenje lon~enih pe~i Primerna drva za kurjenje lon~enih pe~i so les listavcev, predvsem bukve in gabra, z vla`nostjo od 14 do 16 %. Polena naj bodo dol`ine od 30 do 35 cm, premera pa ne ve~ kot 80 mm. Lon~ene pe~i se nalagajo praviloma 2-do 3-krat na dan in to {ele, ko je prej{nje polnjenje popolnoma pogorelo. Prvo kurjenje hladne pe~i se mora izvesti od zgoraj navzdol kot sve~a. To pomeni, da najprej nalo`imo polena, na njih drobne trske in od zgoraj pri`gemo. Na ta na~in omogo~imo, da se hladna lon~ena pe~ postopoma segreje in zagotovimo ~istej{e gorenje, saj plamen ne ustvarja veliko dima in saj.

Lon~ene pe~i ne uporabljamo za se`igalnico vsega odve~nega, kar najdemo okoli hi{e! Les dose`e primerno suhost za kurjenje, ~e je na`agan, razklan, zlo`en na zra~nem prostoru in po-krit po dveh ali dveh letih in pol.

Neposredno na pe~ ne odlagajte gorljivih predmetov ali vnetljivih teko~in. Pohi{tveni elementi morajo biti oddaljeni od stranic pe~i najmanj 60 cm. Treba je toplotno za{~ititi tla pred kuri{~em v oddaljenosti najmanj 80 cm. Pred kuri{~em pe~i ne odlagajte kakr{nihkoli vnetljivih in gorljivih predmetov najmanj v oddaljenosti metra. Vedno uporabljajte primeren les za kurjavo. Pred kurilno sezono in po njej naj kamin ali lon~eno pe~ ter dimnik obvezno pregledata strokovnjaka (pe~ar in dimnikar), kar sicer nekaj stane, vendar bo uporaba ogrevalne naprave s tem varnej{a. Upamo, da smo vam v tem kratkem sestavku uspeli pojasniti najpomembnej{e stvari, ki jih morate upo{tevati pri postavitvi lon~ene pe~i ali kamina v monta`nih lesenih objektih, vam pa priporo~amo, da se pred odlo~itvijo posvetujete s pe~arskimi strokovnjaki. Strokovnjaki in mojstri dru`be Pe~i Keramika d.o.o. iz Novega mesta vam bodo z veseljem svetovali in pomagali re{iti tehni~ne te`ave pri izgradnji va{e pe~i. • Informacija: PE^I KERAMIKA, d.o.o.


50

OGREVANJE

Induo – okolju in nam prijazna re{itev

R

ika Induo: dva v enem. Popolnoma preprosto. Privo{~imo si romanti~en ve~er in nalo`imo polena. Ko se `elimo razvajati, preklopimo na pelete. Kombinacija polen in peletov deluje tudi brez na{ega posredovanja. Senzor bo sam zaznal, kaj smo nalo`ili v kamin. Kamin bo tudi sam poskrbel za ustrezno doziranje peletov glede na `eleno sobno temperaturo. Dovod zraka je neodvisen od prostora – z njim upravlja inovativni sistem Rikatronic³. Induo je resni~no prijazen vsem skupinam uporabnikov. Velika kontrolna plo{~a na dotik zagotavlja enostavno prilagajanje funkcij, navigacija je preprosta in jasna. Programiramo lahko ~as in na~in ogrevanja za najrazli~nej{e individualne potrebe. Za enostavno ~i{~enje poskrbi programirano delovanje ~i{~enja s samodejnim odstranjevanjem pepela z zgorevalne re{etke direktno v predal za pepel. V prostoren zalogovnik lahko vnaprej shranimo kar 34 kg peletov. Tako kot vsi izdelki iz Rike je tudi Induo narejen v Avstriji in ga odlikuje resni~na kakovost. Vsi materiali in sestavni deli so posebej izbrani z mislijo na trajnost in varovanje okolja.

Naj prednosti kamina Induo {e na kratko povzamemo: preprosto upravljanje z zaslonom na dotik, pregledna, jasna in razumljiva kontrolna plo{~a, udobno, var~no in okolju prijazno ogrevanje s sistemom Rikatronic³, preklop med poleni in peleti brez poseganja v kuri{~e, ogrevanje na polena je mo`no tudi brez elektri~nega toka, kamin samodejno zaznava vrsto goriva, kamin sam poskrbi za ~i{~enje pepela iz kuri{~a, hitrej{e segrevanje s peleti ob najve~jem udobju in romanti~no vzdu{je ob gorenju polen.

Induo je lep in prakti~en. Je ve~ kot samo ogrevalno telo: postane nepogre{ljiv del bivanja. Je brez~asen in moden dodatek za prostor, ki se ga nikoli ne bomo naveli~ali. Induo ponazarja sodobno kulturo bivanja. Kaj bi vas prepri~alo v odlo~itev za Induo? Morda to, da je va{a bolj{a polovica na toplem in zadovoljna, ker ji nova pridobitev ne vzame veliko ~asa za ~i{~enje; ker je z njo tako zelo lahko upravljati, pa se z njo lahko ponosno pohvali pred prijateljicami. A pozor: v vsaki {ali je nekaj ali veliko resnice. • Andrej Gruden


GRADNJA

Monodur XPS izolacijske plo{~e iz Ekstrudiranega polistirena MONODUR XPS ekstrudiran polistiren je toplotno izolacijski material z odli~nimi toplotnimi izolacijskimi, mehanskimi in mnogimi drugimi lastnostmi, zato je primeren za uporabo zlasti v zahtevnej{ih pogojih. Ima: • Izjemno visoko toplotno izolativnost, • Izjemno visoko tla~no trdnost in mehansko odpornost, • Prakti~no popolno vodoodbojnost, • Visoko dimenzijsko stabilnost, • Nizko specifi~no te`o ob visoki gostoti. MONODUR XPS plo{~e so lahko obrezane gladko (I), ali pa stopni~asto (L). V primeru spajanja izolacijskih plo{~ s stopni~astimi L robovi se u~inkovito izognemo toplotnim mostovom.

Monodur XPS - vrhunska izolacija od temeljev do strehe MONODUR XPS toplotno izolacijski material zaradi svojih vsestranskih lastnosti izpolnjuje vse gradbene in fizikalne zahteve za kvalitetno toplotno izoliranje zgradb in na drugih podro~jih, kjer se zahteva odli~na toplotna izolacija v najzahtevnej{ih pogojih. Material je lahek, lepo se re`e, oblikuje, lepi in je enostaven za uporabo. Zaradi svojih izjemnih izolacijskih in drugih lastnosti izpolnjuje visoke izolacijske zahteve za gradnjo pasivnih hi{. MONODUR XPS ima izredno visoko tla~no trdnost in je idealen izolacijski material povsod tam, kjer nastopa vlaga in visoke

51

Plošče so dobavljive v debelinah 30, 40, 50, 60, 80, 100 in 120 mm

tla~ne obremenitve, kot so: • temeljne plo{~e, • kletne talne plo{~e, • industrijski podi, • tlaki parkirnih povr{in, • toplotna izolacija notranjih in zunanjih bazenskih kompleksov itd. MONODUR XPS se v notranjosti zgradb uporablja za: • toplotno izolacijo in mehansko za{~ito hidroizolacije zunanjih kletnih sten oziroma vla`nih prostorov, • za toplotno izolacijo estrihov v medeta`ah in v kopalnicah in kot toplotno izolacijo za izvedbo talnega ogrevanja. • Zelo je primeren za notranjo toplotno izolacijo stropov in zunanjih zidov, za detajle izolacije toplotnih mostov med balkoni in notranjimi betonskimi plo{~ami in obloge {paletnih povr{in. • Nenadomestljiv je za podzidke fasad (cokl), kjer poleg vodoodbojnosti predstavlja tudi dobro zaporo proti mr~esu. XPS predstavlja dobro toplotno izolativnost in mehansko trdnost za lepljenje kerami~ne in kamnite fasadne obloge. • Za izolacijsko sanacijo kopalnic in drugih prostorov v primeru, ko zunanja izolacija fasade ni mo`na (spomeni{ko varstvo zgradbe ipd.), je najbolj{a re{itev z XPS toplotno izolacijskimi plo{~ami na notranji strani zunanjih sten, na katere se nato direktno izdela omete, ali prilepi mav~no kartonske plo{~e, ali se jih oblo`i s keramiko ipd.

MONODUR XPS debeline 50 mm

MONODUR XPS se posebej odlikuje za • toplotno izolacijo pohodnih ravnih streh, zelenih streh, • sanacijo z dodatno preplastitvijo obstoje~ih ravnih streh po sistemu obrnjenih streh, kjer uspe{no kljubuje velikim temperaturnim spremembam vlagi in zmrzali. MONODUR XPS je proizveden skladno s SIST EN 13164, glede gorljivosti pa je skladno s SIST EN 13501 uvr{~en v Evrorazred E in je po DIN 4102 te`ko vnetljiv. Meritve skladno s predpisanimi standardi so bile izvedene v laboratorijih ZAG Ljubljana, kot tudi v lastnem laboratoriju, kje se stalno spremlja kvaliteta proizvodov skladno s predpisi. •


52

GRADNJA

»Pasivna« in nizkoenergijska gradnja s sistemom Ytong in Ytong Multipor

D

va izraza, ki sta se zakoreninila v glavah Slovencev – »pasivna« in nizkoenergijska gradnja, sta postavila nekaj novih mejnikov v razumevanju stanovanjske gradnje. Vendar sodobna tehnologija gradbenih materialov omogo~a {e manj{o rabo energije pri isto~asnem opu{~anju zahtevnih ogrevalnih in prezra~evalnih tehnologij. V `elji po zmanj{evanju rabe energije v stavbah, predvsem pa rabe energije za ogrevanje, se je pojavilo nekaj mejnikov, ki opisujejo energijsko u~inkovitost stavbe. »Energijsko u~inkovita« stavba naj bi imela rabo energije za ogrevanje manj{o od 50 kWh na enoto uporabne povr{ine na leto, pri »Nizkoenergijski« stavbi, pa se ta vrednost spusti pod 25 kWh/m2a. Pri obeh je predvideno naravno prezra~evanje. »Pasivna hi{a« naj bi imela rabo energije za ogrevanje manj{o od 15 kWh/m2a, vendar je obvezno prisilno prezra~evanje z rekuperacijo in opravljen »blowerdoor« test. Na tem mestu pa se raje vpra{ajmo, ali potrebujemo zahtevne strojne in{talacije, ali je mogo~e le s toplotno izolacijo ovoja stavbe zmanj{ati energijske izgube na primerno nizko raven.

Kako se dolo~i raba energije za ogrevanje v stavbah? Kon~ni rezultat za rabo energije za ogrevanje stavb dobimo, ~e od vseh energijskih izgub od{tejemo energijske dobitke. Najve~ji dele` energijskih izgub predstavljajo transmisijske izgube skozi ovoj stavbe. Manj{i dele` predstavljajo izgube zaradi prezra~evanja, ki so odvisne od zasedenosti prostorov. Energijski dobitki so lahko

posledica son~nega sevanja skozi zastekljene povr{ine (orientacija, naklon in velikost zastekljenih povr{in) ali notranjih virov toplote (ljudje, naprave,…).

Kako vpliva ovoj stavbe na energijske izgube? Primerjajmo stavbo s ~lovekom. Ko nas zebe, se ali oble~emo ali pa z gibanjem tro{imo energijo. Enako je s stavbami. Ali toplotno izoliramo ovoj stavbe ali pa vanjo dovajamo ~edalje ve~ energije. Energijske izgube skozi ovoj stavbe so odvisne od toplotne prehodnosti (oznaka: U; enota: W/m2K), plo{~ine ovoja stavbe (oznaka: A; enota: m2) in temperaturne razlike med ogrevanimi prostori in zunanjostjo. Na toplotno prehodnost lahko vplivamo z izbiro in debelino posameznih slojev v elementih ovoja stavbe, na plo{~ino ovoja stavbe lahko vplivamo z gradnjo manj{ih in kompaktnej{ih stavb (razmerje med plo{~ino ovoja stavbe in ogrevanim volumnom), na temperaturno razliko pa lahko vplivamo z gradnjo v toplej{em podnebju. Podnebja ne moremo spremeniti, velikosti hi{e se ne odpovemo, torej nam pri zmanj{evanju rabe energije ostane le ovoj stavbe.

Kako uporabiti sistema YTONG in YTONG MULTIPOR na ovoju stavbe? Sistem YTONG ^eprav je bilo mogo~e tudi z obi~ajnimi zidaki YTONG TB graditi energijsko u~inkovite

Razpredelnica 1: Toplotne prehodnosti enoslojnih zidov YTONG

Vrsta zidaka

Debelina porobetona YTONG (cm)

Debelina ometa znotraj/zunaj (cm)

Skupna debeline zidu (cm)

Toplotna prehodnost (W/m2K)

YTONG TERMOBLOK TB 40

40

1,0/2,0

43

0,24

YTONG ZIDNI BLOK ZB 30

30

1,0/2,0

33

0,37

YTONG ZIDNI BLOK ZB 25

25

1,0/2,0

28

0,44

YTONG ZIDNI BLOK ZB 20

20

1,0/2,0

23

0,53

Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov po pravilniku PURES 2010 Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih proti terenu po pravilniku PURES 2010 Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov do velikosti 10 % neprozornega dela po pravilniku PURES 2010

stavbe (Razpredelnica 1), predstavljata sistema YTONG in YTONG MULTIPOR zmagovito kombinacijo pri energijsko u~inkoviti gradnji.

Sistem YTONG MULTIPOR Klasi~nim toplotno izolacijskim materialom se je pridru`il nov toplotno izolacijski material za toplotno izolacijo zunanjih sten YTONG MULTIPOR, ki zdru`uje vse najpomembnej{e lastnosti sodobnih gradbenih materialov: - Toplotna prevodnost: YTONG MULTIPOR ima toplotno prevodnost λ = 0,042 W/mK, kar ga uvr{~a med toplotno izolacijske materiale (λ < 0,05 W/mK). - Paroprepustnost: Difuzijska upornost prehodu vodne (µ) pare je pri porobetonu YTONG MULTIPOR enaka 3. - Po`arna odpornost: YTONG MULTIPOR sodi v po`arni razred A1, skladno s standardom EN 13501-1, ne povzro~a dima ali {kodljivih plinov. - Prostorninska masa: Izolacijske plo{~e YTONG MULTIPOR imajo prostorninsko maso 115 kg/m3. - Tla~na trdnost: Srednja vrednost tla~ne trdnosti je ve~ja od 300 kPa. - Enostavno rokovanje in obdelovanje. - Zvo~na izolativnost. - Ostale lastnosti: YTONG MULTIPOR je odporen na mikroorganizme in insekte, biolo{ko neopore~en, mogo~e pa ga je tudi v popolnosti reciklirati, zaradi ~esar je YTONG MULTIPOR tudi dobil naziv »okolju prijazen gradbeni material«.

Izolacijske plo{~e YTONG MULTIPOR se izdeluje v dimenzijah: Dimenzije plo{~e / Koli~ina Dol`ina x Širina = 60 x 39 cm Debeline (cm)

Kosov/ paleta

Koli~ina na paleti (m2)

6

120

28,08

8

90

21,06

10

72

16,85

12

60

14,04

14

48

11,23

16

42

9,83

18

36

8,42

20

36

8,42

22

30

7,02

24

30

7,02

26

24

6,52

28

24

6,52

30

24

6,52

Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – zunanje stene ^e oba sistema – sistem YTONG za nosilne zunanje zidove in sistem YTONG MULTIPOR, ki predstavlja toplotno izolacijski material – zdru`imo, dobimo kakovostne nosilne zunanje zidove z izredno nizko vrednostjo za toplotno prehodnost (Razpredelnica 2).


GRADNJA

53

Razpredelnica 2: Toplotne prehodnosti zidov YTONG + YTONG MULTIPOR Vrsta zidaka

YTONG TERMOBLOK TB 40

YTONG ZIDNI BLOK ZB 30

Debelina porobetona YTONG (cm)

Debelina YTONG MULTIPOR (cm)

Debelina ometa znotraj/zunaj (cm)

Skupna debelina zidu (cm)

Toplotna prehodnost (W/m2K)

8

51

0,19

12

55

0,16

16

59

0,14

20

63

0,12

8

41

0,22

40

1,0/2,0

12

45

0,18

16

49

0,15

20

53

0,13

30

1,0/2,0

Prednosti uporabe porobetona YTONG v nizkoenergijskih in »pasivnih« stavbah

Poleg izredno nizke toplotne prehodnosti in s tem povezanih minimalnih energijskih izgub dobimo z uporabo sistema YTONG – YTONG MULTIPOR tudi po`arno varne in paroprepustne zunanje stene.

Z izdelki YTONG in YTONG MULTIPOR je mogo~e izdelati elemente ovoja stavbe z izredno nizkimi energijskimi izgubami. Celoten ovoj stavbe je tudi zrakotesen. Tako izdelan ovoj stavbe skupaj s kakovostnim stavbnim pohi{tvom mo~no preka{a vse do sedaj veljavne standarde in priporo~ila stroke.

Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – stropovi in strehe Stropne plo{~e YTONG SP so izdelane v debelinah od 15 do 24 cm in dol`inah glede na zahtevano dopustno koristno obremenitev. Plo{~e se lahko izdela tudi po naro~ilu z natan~nostjo do 1 cm. Sama debelina plo{~ {e ne zagotavlja primerne toplotne za{~ite, v kombinaciji s toplotno izolacijskim materialom YTONG MULTIPOR pa predstavlja izredno toplotno za{~ito stropov proti podstre{ju ali po{evnih streh (Razpredelnica 3).

Zaradi izredno nizkih potreb po energiji za ogrevanje stavbe, se lahko odpovemo zahtevnim, dragim in higiensko opore~nim centralnim prezra~evalnim sistemom. Kljub naravnemu prezra~evanju je {e vedno mogo~e dose~i rabo energije za ogrevanje manj{o od 15 kWh/m2a!

Zaklju~ek Ne glede na to, kak{en naziv damo na{i energijsko u~inkoviti hi{i, toplota vedno i{~e najkraj{o pot na prostost. Naloga elementov ovoja stavbe je prepre~iti toploti prehajanje iz ogrevanih prostorov v okolje. Izgubljeno toploto je seveda potrebno nadomestiti. ^e je izgubljene toplote malo, jo je mogo~e pokriti `e z notranjimi viri ali son~nimi dobitki. Toplotna za{~ita pa

ni edini pogoj za izdelavo sodobne energijsko u~inkovite stavbe. Poleg toplotne za{~ite mora biti zagotovljena tudi nosilnost, paroprepustnost, po`arna varnost in trajnost stavbe. In vse te lastnosti so zdru`ene v enem samem materialu – porobetonu. V nosilnih elementih YTONG in toplotno izolacijskih plo{~ah YTONG MULTIPOR. • Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad.

Razpredelnica 3: Toplotne prehodnosti stropov YTONG + YTONG MULTIPOR Debelina stropne plo{~e YTONG (cm)

YTONG SP 15

YTONG SP 20

YTONG SP 24

Debelina YTONG MULTIPOR (cm)

Skupna debelina stropa/ strehe (cm)

Toplotna prehodnost (W/m2K)

14

28

0,22*

16

32

0,20

20

36

0,17

30

46

0,12

14

33

0,20

16

37

0,18

20

41

0,16

15

20 30

51

0,11

14

27

0,19

16

31

0,17

20

35

0,15

30

45

0,10

24

*…ne ustreza zahtevam PURES 2010

V kaj boste pa vi oblekli vašo hišo? V Ytong Multipor. Do konca septembra pri vašem trgovcu z gradbenim materialom izkoristite 15% popusta in dodatni popust na celoten sistem Röfix ali Baumit! ._WJwNYJPZUTSNSLFUWJIQTwNYJTGSFPZUZ 0ZUTSOJUWJSTXQON[  UTUZXY[JQOF_F>YTSL2ZQYNUTWYTUQTYSTN_TQFHNOXPJKFXFISJUQTu§J Dodatni popust na izdelke Röfix velja za lepilno malto Roefix Unistar 547FWRNWSTRWJwNHT7TJKN]5UWJISFRF_7TJKN]5WJRZNRNS _FPQOZ§SNXQTO7TJKN]8N8N)TIFYSNUTUZXYSFN_IJQPJ'FZRNY[JQOFTG SFWT§NQZHJQTYSJLFXNXYJRFN_IJQPT[PN[PQOZ§ZOJ'FZRNYKFXFISTQJUNQT 2NSJWFQ8HMFZR)08'FZRNY8YFW9J]'FZRNY:SN5WNRJWNS_FPQOZ§SN XQTO'FZRNY3FSTUTW9TURR0 7TPITGF[JISNTIISJ[FSFWT§NQF

TRAJNO. EKOLOŠKO. ESTETSKO.


54

GRADNJA

Termotop – enostavna zunanja sanacija ostre{ja

M

enjava kritine ostre{ja je po izteku `ivljenjske dobe materiala neizogiben sanacijski poseg. Pojavi se nevarnost zamakanja ali celo odpadanja delov kritine. Vpra{ljiva je konstrukcija ostre{ja, ki praviloma ni skladna z novej{imi tehni~nimi re{itvami. Zra~nega kanala in sekundarne kritine ni, letve za kritino so v slabem stanju. ^e je podstre{je izdelano je med tramovi minimalna debelina izolacijske plasti. Stanje toplotne izolacije je slabo, parna zapora ni v funkciji. Iz tega vidika so starej{e stre{ne sestave neustrezne in neu~inkovite.

Izvedba re{itve Prednost sanacije z zunanje strani je dejstvo, da ni potrebno ru{iti obstoje~ih notranjih opa`ev. To je neobhodno zlasti, ~e so ti {e kakovostni ali ~e v objektu bivamo. Z uporabo ustreznih materialov lahko vse potrebne sloje vgradimo iz zunanje strani, torej v okviru sanacije kritine. Re{itve pa so relativno enostavne. Sanacija zahteva celovito prenovo in zamenjavo vseh materialov v gradbeno fizikalni funkciji. Potrebo po posegih v statiko in nosilnost ostre{ja naj presodi strokovnjak. 1. Najbolj{a opcija je zamenjava vseh obstoje~ih slojev, saj edino tako lahko korektno izvedemo prvi in zelo pomemben sloj, parno oviro (Knauf Insulation LDS 2 Silk) zatesnjeno z lepilnimi trakovi (Soliplan in Solifit). 2. Izolacijo med {pirovci nadomestimo z u~inkovito stekleno volno (Knauf Insulation Unifit 035). S tem slojem toplotno in po`arno re{ujemo

osnovno izolacijsko funkcijo ostre{ja. 3. Obi~ajno je te`ava ta, da po zahtevah dana{njega pravilnika o u~inkoviti rabi energije in posledi~no zahtev za mo`na nepovratna sredstva, ki jih nudi Eko Sklad, tega sloja (steklene volne med {pirovci) ni mogo~e vgraditi v zadostni debelini. Zato toplotno in po`arno izolacijo med {pirovci nadgradimo s trdo izolacijo iz kamene volne – s plo{~ami TERMOTOP. Kamena volna visoke trdnosti z vsemi toplotno in po`arno izolativnimi lastnostmi nudi odli~no dodatno za{~ito. Plo{~e namestimo neposredno preko {pirovcev in se s tem izognemo toplotnim mostovom in strehi zagotovimo visoko toplotno in po`arno izolativno funkcijo. Paropropustne izolacijske plo{~e TERMOTOP v sestavi stre{ne konstrukcije zagotavljajo optimalno gradbeno fizikalno sestavo. V tem primeru prakti~no ni mogo~e, da bi v konstrukciji prihajalo do problema navla`evanja. Isto~asno v primeru ve~je po{kodbe ali izrednega dogodka zagotovimo maksimalno hitrost su{enja mo`ne vlage. 4. Pomemben sloj sestave je {e paropropustna folija (sekundarno kritino) polo`ena preko plo{~ TERMOTOP (Knauf Insulation LDS 0,04). Ta kvalitetna folija ima visoke raztr`ne trdnosti, visoko paropropustnost, vodotesnost in ima `e integriran samolepilni trak po dol`ini role. Termotop v aktualnih debelinah 8 cm, 10 cm ali 12 cm za

Priporo~ene kombinacije debelin Unifit035 (λ=0,035W/mK)

14cm

16cm

14cm

16cm

14cm

16cm

TERMOTOP (λ=0,040W/mK)

8cm

8cm

10cm

10cm

12cm

12cm

skupna debelina

22cm

24cm

24cm

26cm

26cm

28cm

λ/d 0,18W/m2K (zahteva Eko sklada)

0,17 W/m2K

0,15 W/m2K

0,15 W/m2K

0,14 W/m2K

0,14 W/m2K

0,13 W/m2K

Primeri re{itev V praksi se najve~krat sre~amo z dvema primeroma.

Skica 1. predstavlja edinstveno opcijo sanacije iz zgornje strani, brez poseganja v bivalni prostor.

Skica 2. je opcija pri novogradnji oz. izdelavi podstre{ja na novo. Pri tej varianti bi bila mo`na tudi izpeljanka z vidnimi {pirovci !

priporo~eno skupno vrednost toplotne izolativnosti, kombiniramo z osnovnim Unifit 035 izolacijskim filcem debeline

14 cm ali 16 cm. V spodnji tabeli so prikazane kombinacije debelin, ki hkrati zadostijo zahtevam Eko sklada. •

Svetovanje za konkretne primere: svetovanje@knaufinsulation.com ali tel. 04 5114 105 ali www.knaufinsulation.si


IŠČETE STREŠNO IZOLACIJO ZA VSAKO SITUACIJO?

TERMOTOP® – ENOSTAVNA ZUNANJA IZOLACIJA OSTREŠJA Izolacija podstrešja in menjava kritine sta nujna posega v procesu sanacije stavbe. Z izolacijo iz kamene volne Termotop®, se izognemo notranjim posegom in gradbena dela zadržimo na zunanji strani ovoja stavbe. Tak poseg ima številne prednosti: „ „ „

„ „ „ „

Sanacija ostrešja z zunanje strani brez rušenja notranjih zaključnih slojev; Možnost nadgradnje obstoječega izolacijskega sloja s ploščami Termotop®; Skupaj z izolacijo med špirovci (stekleno volno Knauf Insulation Unifit), Termotop® nudi optimalno toplotno izolacijo strehe; Negorljiva izolacija izboljša požarno varnost objekta; Termotop® na zunanji strani omogoča več uporabnega prostora v notranjosti; Termotop® strehi daje trdnost, stabilnost in zvočno izolativnost; Kombinacija izolacije med špirovci in Termotopa® omogoča pridobitev subvencije Eko sklada.

Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Loka svetovanje@knaufinsulation.com telefon 04/5114 105

www.knaufinsulation.si www.termotop.com


56

MANSARDA

Otro{ke sobe in spalnice Velikokrat se zgodi, da si v zgornjem nadstropju stanovanjske hi{e, v mansardi, uredimo spalne prostore. Marsikdo zmotno misli, da nam prostori pod streho postavljajo ogromno omejitev in te`av. Resnica je ravno nasprotna. Na~rtovanje in opremljanje prostorov v mansardi nam nudi ne{teto mo`nosti, vsak prostor je lahko unikaten, vsak koti~ek lahko postane del otro{ke sobe kot iz sanj. Ravno dejstvo, da so ti prostori takoj pod streho in uporaba sodobnega stavbnega pohi{tva nam omogo~ata izvedbo varnih in svetlih prostorov, poleg tega pa lahko tudi prihranimo pri energiji. Torej, v mansardi imamo mo`nost izkoristiti son~no svetlobo in energijo skozi streho, v spodnjih prostorih te mo`nosti ni. Na kaj moramo biti pazljivi pri na~rtovanju prostorov v mansardi? Ĺ e posebej v otro{ki sobi moramo poskrbeti za dovolj dnevne svetlobe tudi v zimskih mesecih. Otroku je otro{ka soba prostor, kjer pre`ivi ogromno ~asa, najprej v igri, kasneje v u~enju. ^e le imamo mo`nost, posku{ajmo obrniti oz. pozicionirati otro{ko sobo proti jugu. Tudi ~e to ni popolnoma mogo~e, stremimo k temu, da so otro{ke sobe pod tistim delom strehe, kamor sije najve~ sonca. Tako bo skozi stre{na okna sonce najbolj obsijalo prav otro{ke sobe in bodo ti prostori najbolj svetli in razigrani. Naslednja prednost take osvetlitve je, da jo lahko prilagodimo dejanskim potrebam oz. postavitvi notranje opreme. Stre{na okna namre~ pozicioniramo to~no tja, kjer jih najbolj potrebujemo npr. v stre{ino nad (bodo~o) delovno mizo. Torej je potrebno pred vgradnjo oken pomisliti na notranjo opremo. Tako bomo zagotovili ve~ svetlobe v okolici delovnega prostora, mize, v temnej{i del pa postavimo posteljo. Zaradi raz-

gibanosti v mansardi si lahko v primeru zadostne vi{ine slemena privo{~imo tudi dvo nivojsko otro{ko sobo. To pa je lahko z dobro notranjo opremo in s pravimi detajli, npr. lestvijo, `e zelo blizu otro{ke sobe iz sanj. Razvoj stavbnega pohi{tva, predvsem pa ustrezno sen~enje, nam omogo~ata dodatno udobje in ugodje v mansardnih prostorih. Pri zasteklitvi stre{nih oken je najprej potrebno zahtevati, da je notranje steklo na stre{nih oknih lepljeno. S tem si zagotovimo dodatno varnost, saj tudi v primeru otro{ke razigranosti in razbitja stekla, se to ne bo razletelo po prostoru. Na tr`i{~u pa obstajajo {e razli~ne vrste zasteklitev, ki so vredne razmisleka. Npr. svetujemo uporabo troslojne zasteklitve, v kolikor so ostala fasadna okna na objektu tudi izvedena s troslojno zasteklitvijo. Uporaba take zasteklitve je tudi bolj smi-

Na~rtovanje in opremljanje prostorov v mansardi nam nudi ne{teto mo`nosti, vsak prostor je lahko unikaten, vsak koti~ek lahko postane del otro{ke sobe, kot iz sanj.

selna v spalnih prostorih, obrnjenih proti severu. Sicer pa se z vidika energetske u~inkovitosti bolj priporo~a uporaba ustreznega sen~enja. Sen~ilo oz. zunanja roleta ima eno veliko prednost na podro~ju energetske u~inkovitosti v primerjavi z energijsko super var~nimi zasteklitvami in sicer, da sen~ila uporabljamo oz. z njimi upravljamo kot mi `elimo. To pomeni, da jih pozimi v primeru son~nega vremena lahko odmaknemo in spustimo son~ni energiji prosto pot v prostor. Tako so prihranki pri ogrevanju mnogo ve~ji.

Kljub majhni ni{i, ki je na voljo za spalnico je le ta zaradi dveh stre{nih oken zelo zra~na in svetla.

Vrnimo se {e malo na razli~ne zasteklitve v stre{nih oknih v povezavi s spalnimi prostori. Vodilni ponudnik stre{nih oken je namre~ razvil posebno okno, ki radikalno zmanj{a hrup de`ja. To je zagotovljeno z razli~no debelino stekel v zasteklitvi in posebno name{~eno izolacijo pod aluminijastimi profili. Taka izvedba prakti~no izni~i zvok, ki je povzro~en zaradi de`ja. Ta okna so posebej primerna za otro{ke sobe in spalnice, da nam kaj ne kraj{a spanca. Velikokrat imamo v mansardi pomislek zaradi vro~ine v poletnih mesecih. Ta je neupravi~en zaradi ve~ razlogov. Dejstvo je, da se v teh prostorih poleti precej manj zadr`ujemo. Naslednji razlog je dejstvo, da nam stre{no okno zaradi svojega na~ina odpiranja omogo~a veliko intenzivnej{e prezra~evanje, kar pomeni, da zve~er, ko je zunanja temperatura znosnej{a, hitreje ohladimo spalnico oz. otro{ko sobo. Potem pa so tu {e razli~na sen~enja. Vedeti moramo le, da se pred vro~ino branimo na zunanji strani, pred steklom, bodisi z zunanjim sen~ilom ali zunanjo roleto. To je nekaj dejavnikov, ki so pomembni pri zagotavljanju svetlih, zra~nih in udobnih spalnih prostorih v mansardi. ^e pa uporabimo {e malo domi{ljije, pa bodo ti postali najlep{i del na{ega doma. â&#x20AC;˘

Posebno stre{no okno, ki omili hrup de`nih kapljic. Taka okna so posebej primerna za otro{ke sobe in spalnice, saj ne `elimo, da nam kaj kraj{a na{ spanec.

Zunanja mre`asta sen~ila prepre~ujejo pregrevanje otro{kih sob poleti, v zimskem ~asu pa so te sobe prijetne in tople, saj jih dodatno ogrevajo son~ni `arki.

Toma` Pust


® IME IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI. © 2012 VELUX GROUP

Senčila VELUX za popolno zatemnitev.

Zunanje mrežasto senčilo zadrži do 80 % sončne toplote.

Za osvežujoč popoldanski počitek in miren nočni spanec. Zunanje mrežasto senčilo je napeto na zunanji strani strešnega okna. Zadržano sončno toploto odda v zrak in ne preprečuje pogleda na okolico. Senčila VELUX za popolno zatemnitev zagotavljajo popolno temo tudi v najmočnejšem soncu. Hkrati so tudi energijsko učinkovita, saj povečajo toplotno izolativnost strešnega okna do 21 %. Za nasvete in vprašanja smo vam na voljo na 01-724-68-68 VELUX Slovenija d.o.o., Ljubljanska 51 a, Trzin.

www.velux.si velux@velux.si


58

GRADNJA

Kak{no naj bo moje novo okno? Obstaja idealno okno? Odgovor je na prvi pogled preprost: okno mora ~im bolje ustrezati na{im bivanjskim potrebam, zahtevam in `eljam. A kaj, ko so te pogosto zapletene, ali pa si celo nasprotujejo. Idealno okno naj bo veliko, da bo skozenj pri{lo ~im ve~ svetlobe, poleti naj {~iti pred vro~ino, omogo~a hitro ~i{~enje, ga ni potrebno barvati. Razkriva naj ~udovit razgled na vr{ace v daljavi, ne pa tudi pogleda na sivo parkiri{~e in nikakor ne smejo skozenj od zunaj gledati nevo{~ljivi sosedje. Odli~no naj varuje pred zvoki mestnega prometnega kaosa ali bli`nje `eleznice, po drugi strani pa bomo veseli, ~e skozenj v zgodnji pomladi priplavajo zvoki Idealnih oken je pribli`no toliko, kot ljudi, ki gledajo skoznje. Trendi se ka`ejo v vse ve~jih steklenih in okenskih povr{inah, predvsem zaradi vse bolj{ih tehni~nih re{itev in izolativnih lastnosti stavbnega pohi{tva.

prvega pti~jega petja. Seveda mora tesniti, da nam v zimskih mesecih ne bo pihalo, hkrati pa ne sme tesniti preve~, da se po kotih ne bo naselila nplesen. Zaradi njega ne sme biti ra~un za kurjavo pozimi ni~ ve~ji, kve~jemu obratno. Kadar moramo zjutraj zgodaj vstati, naj do na{e postelje spusti ne`ne son~ne `arke, ob dnevih, ko lahko pole`avamo, pa naj nagajivo, nadle`no sonce zadr`i zunaj.

Nemogo~e je mogo~e Zveni znano? Se sli{i nemogo~e? Pa ni. S premi{ljeno izbiro, ki temelji na natan~nih podatkih o lastnostih objekta in

Prerez les / aluminij okna linije LUX 9.7

5 zadev, na katere naj bom pozoren/na pri nakupu oken in vrat kakovost odziven servis celostna strokovna pomo~ pri izbiri in izdelavi najbolj{ih mo`nih re{itev kompletna ponudba primerna cena

vnaprej dolo~enih osebnih prioritetah in preferencah, bomo ob svetovanju strokovnjakov podjetja Ga{per gotovo na{li pravo kombinacijo zase. Ne smemo namre~ pozabiti, da izbira novega okna poleg izbire velikosti, materiala in sistema odpiranja samega oken-

Preden se odlo~imo za nakup oken ali vrat, razmislimo o: KLIMATSKIH RAZMERAH IN ZAHTEVAH. Od njih so odvisni velikost okna, material okvirja, izbira zasteklitve in sen~il. ORIENTIRANOSTI OKNA. To, na katero stran neba je obrnjeno okno, bo vplivalo na velikost okna, pa tudi na izbiro morebitnih sen~il. OKOLICI. Bli`ina `eleznice ali prometne ceste zahteva dodatno pozornost na podro~ju zvo~ne izolativnosti. VELIKOSTI IN NAMENU PROSTORA. Tudi ta vpliva na velikost okna, izbrani sistem odpiranja, zahteve po zra~enju in zvo~ni ter toplotni izolativnosti. LASTNIH @ELJAH IN OKUSU. Od sloga va{ega domovanja in bivanja je odvisno, ali boste izbrali plasti~na, aluminijasta ali okna iz kombinacije materialov. Tudi oblike okenskih kril so dandanes skoraj popolnoma prilagodljive okusu posameznika. RAZMERJU MED KAKOVOSTJO IN CENO. Nujno je, da na podlagi ve~ ponudb primerjate kakovost in ceno ter se odlo~ite glede na svoje zmo`nosti. A imejte v mislih, da okna niso nakup za leto ali dve, zato ob zasledovanju najugodnej{e ponudbe ne pozabite na kakovost.

Prerez lesenega okna linije PRIMA 7.8

skega krila vklju~uje tudi izbiro ustrezne okenske police, polknic, `aluzij ali drugih sen~il, komarnikov ter drugih dodatkov, s katerimi bomo funkcijo okna prilagodili svojim `eljam.

Okna in vrata GAŠPER po meri vsakega Okna in vrata se dandanes izdelujejo namensko, do milimetra natan~no, torej po `elenih merah. Investitorji in arhitekti te`ijo k vse ve~jim, tehni~no pogosto zelo zahtevnim elementom, proizvajalci pa morajo vse te zahteve prilagoditi tehni~nim re{itvam, materialom, proizvodnji in monta`i. V podjetju GAŠPER so strank, ki imajo zahtevne `elje veseli, saj predstavljajo izziv strokovnosti in brez njih, kot pravijo, tudi razvoja v njihovi proizvodnji ne bi bilo. Dobavni roki so za posebne tipe oken - polkro`na, trapezna in trikotna ter posebna terasna okna - malce dalj{i kot pri klasi~ni izvedbi, saj proizvodnja zahteva zelo veliko nestandardnega ro~nega dela in z zahtevnim delom na najsodobnej{ih strojih, povpra{evanje po izdelavi oken po meri pa se tudi pri nas iz leta v leto pove~uje. • Roman Macun

Gašper okna in vrata. Oči prijetnega doma. Gašper trženje d.o.o. Stegne 27, 1000 Ljubljana

15% pop us

w

ww.gasp er.si t do 15. j ulija 201 2!* do 25% subvenci je EKO sk lada!** * Popust velja do 15. 7. 2012 pri naročilu oken v vrednosti večji od 4.000 € in ob 100 % avansnem plačilu. Ob predplačilu 500 € v omenjenem roku, se popust podaljša do 15. 8. 2012. ** Za obnovo in vgradnjo lesenih in les/alu oken ter pri novogradnji nizkoenergijskega ali pasivnega objekta v višini 25 % vrednosti predračuna, omejeno na EUR 100/m2, do največje skupne površine 30 m2 površin stavbnega pohištva po navodilih javnega poziva 12SUB - OB12.


GRADNJA

59

Je neizolirana klet gradbena napaka?

G

radnja kleti, ki ni toplotno izolirana, velja danes za ve~jo gradbeno napako. Z namestitvijo izolacijskih plo{~ na kletne stene za{~itimo ob~utljivo hidroizolacijo pred po{kodbami, s tem pa prepre~imo tudi temperaturna nihanja v neogrevani kleti in v ogrevanih podzemnih prostorih. Skrbna in pravilna vgradnja hidro in nato {e toplotne izolacije bo stanovalcem zagotovila trajno ugodno bivanje.

Za najbolj problemati~ne dele Poleg atmosferilijam izpostavljenih ravnih streh in teras, ki so tudi temperaturno zelo obremenjene, so za za{~ito najbolj problemati~ni mehansko obremenjeni in vodi izpostavljeni podzemni deli sodobnih stavb. Da bo toplotno izolacijski ovoj na teh delih res u~inkovit, je potrebno uporabiti izolacijo s podobnimi lastnosti kot jih ima XPS. Plo{~e ne smejo vpijati vlage, vsi stiki pa morajo biti brezhibni, zato za ta namen uporabimo plo{~e z robovi na preklop. Tudi vsi prehodi iz zasutega dela zidu, preko cokla, do stene stavbe morajo biti pravilno izvedeni. Med vgradnjo je potrebno prepre~iti tudi nastanek toplotnih mostov ob instalacijskih prebojih, svetlobnih ja{kih ter prehodih med ogrevanim in neogrevanim delom stavbe.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.

AB plošča FIBRANxps 300 FIBRANxpe estrih parket notranji omet zunanji zid FIBRANxps ETICS fasadni omet fasadno sidro finalni sloj FIBRANxps ETICS filtracijska tkanina FIBRANxps 300-L hidroizolacija

Toplotna izolacija FIBRANxps na prehodu med izolacijo kletne stene, fasadnega cokla in fasade. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17.

keramične ploščice estrih FIBRANxpe AB temeljna plošča PE folija FIBRANxps 400-L samolepilna hidroizolacija podložni beton gramozni tampon zemlja FIBRANxps 300-L hidroizolacija zunanji zid notranji omet prodec filtracijska tkanina drenažna cev

Kletne stene izoliramo s toplotno izolacijo FIBRANxps 300-L. Pomembna je izvedba na prehodu med izolacijo temeljne plo{~e objekta in kletne stene z drena`o. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17.

Kri`no name{~anje plo{~ FIBRANxps 300-L in prilagajanje spojev

Za ~im ve~jo u~inkovitost toplotne izolacije je potrebno izvesti ustrezno odvodnjavanje z drena`o

AB plošča FIBRANxps 300 FIBRANxpe estrih parket zunanji zid hidroizolacija FIBRANxps ETICS fasadni omet FIBRANxps 300-L odtok padavinske vode svetlobni jašek kovinska rešetka kulir plošče pesek 18. PU pena nasutje 19. trajno elastični kit pod podložnim trakom prodec

Pritrjevanje svetlobnega ja{ka preko toplotne izolacije FIBRANxps 300-L

Odporne FIBRANxps plo{~e Toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena je namenjena za toplotno za{~ito posebej obremenjenih delov stavb. Plo{~e razli~nih gradbeno fizikalnih lastnosti izdelujejo v ve~ debelinah in z razli~no obdelanimi povr{inami ter robovi za razli~ne namene. Izdelek Fibran xps zdru`uje visoko izolacijsko sposobnost, neob~utljivost na vlago in visoko tla~no trdnost. Fibran izpolnjuje zahteve vseh standardov v pogledu trdnosti, navzema-

nju vode pri potopitvi in trajnih toplotno izolacijskih lastnosti tudi v vla`nem okolju, kar omogo~a zaprta celi~na struktura materiala. Plo{~e s povr{insko odprto strukturo pa omogo~ajo dobro sprijemnost z ometi in betoni.

Pozor toplotni mostovi Mesta kjer se pojavlja pove~an prehod toplote v primerjavi z okolico so toplotni mostovi. Posledice so viden in mote~ kondenzat, razvoj glivic in plesni ter propadanje stavb-

ne konstrukcije na teh mestih. Prepre~imo jih z vgradnjo neprekinjene plasti izolacije na celotne ovoju ogrevanega dela stavbe, ter brezhibno izvedbo na prehodih med ogrevanimi in neogrevanimi deli stavbe. Posebej pozorno je potrebno izvesti izolacijo ob svetlobnih ja{kih, terasah in hladnih sosednjih prostorih. Tak{ni deli morajo biti lo~eni ali toplotno izolirani, da s tem prepre~imo pove~an prehod toplote in ostale neza`elene posledice. •

E N E R G I J S K I Š Č I T. 07 3939 525

nasvet@fibran.si •

www. fibran.si


60

SODOBNA GRADNJA

Predani projektu, zavezani stranki Podjetje PVC Nagode iz Postojne stavbno pohi{tvo uspe{no izdeluje ve~ kot desetletje in vztrajno pove~uje tr`ni dele` povsod po Sloveniji. Osnova za izdelavo oken so pvc profili priznanega svetovnega proizvajalca Rehau iz Nem~ije, ki izpolnjuje stroga merila proizvodnje stavbnega pohi{tva, z visoko kakovostjo izdelanih oken, vrat in panoramskih sten.

Nova proizvodnja stavbnega pohi{tva iz aluminija Nedavno smo uvedli lastno proizvodnjo izdelkov iz aluminija, polken in enostavnej{ih vrat, kot pomemben razvojni potencial pa podjetje posve~a programu PVC profilov Rehau Geneo, na zunanji strani obdanih z masko iz aluminija. S tem smo pridobili na kakovosti profilov, predvsem trdnosti in pravokotnosti, predvsem pa na estetiki. V moderni arhitekturi namre~ ~edalje bolj prevladuje stavbno pohi{tvo temnej{ih sivih odtenkov, tako lahko sedaj z barvanjem aluminija barvno zadovoljimo tudi bolj zahtevne kupce.

Estetika za najzahtevnej{e Pomembno novost uvajamo na podro~ju okovja, t.i. skritega okovja, primernega za vgradnjo v vse vrste oken in balkonskih vrat. Pri t.i. skritem okovju gre za ob~utno

Inovativni profili Rehau-Geneo iz visokotehnološkega materiala RauFipro omogočajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najučinkovitejše profile v svojem razredu in med vsemi okni, ki

pove~anje estetike stavbnega pohi{tva, pa tudi uporabnosti, ker vrata in okna s tem veliko la`je ~istimo.

Obnovljena Porodni{nica Postojna z okni PVC Nagode

Vhodna vrata, ki ~akajo na vas V podjetju PVC Nagode stalno pove~ujemo kakovost. Trgu lahko sedaj ponudimo PVC vhodna vrata s polnili Rodenberg, ki so mnogim poznana, kot sinonim za najvi{jo kakovost v segmentu polnil tega podro~ja. Vhodna vrata lahko sedaj izbirate tudi z Rehau GENEO profili, kar v kombinaciji s prekrivnim 70 mm polnilom Rodenberg pomeni, da lahko toplotno prehodnost vhodnih vrat zni`amo celo pod 0,8 W/m2K. Edinstvena je tudi izvedba vhodnih vrat s skritimi nasadili, ki vhodnim vratom dodajo {e posebno estetsko vrednost. Kupci, ki nas poznajo, vedo, da ni le kakovost oken in vrat tisto, kar nas naredi druga~ne od konkurence. Izvedba monta`e in demonta`e poteka po merilih najstro`jih sodobnih gradbenih standardov in je za nas enako pomembna kot sam proizvod. Kupci namre~ zelo radi opazijo kako korektno je izvedena demonta`a ali pa za{~ita prostorov pred izvedbo del.

Vrstne hi{e Brezovica pri Ljubljani, siva okna PVC Nagode v kombinaciji z macesnovo fasado

PVC Nagode vsakoletno izpopolnjuje prodajni program stavbnega pohi{tva. Vabljeni, da se sami prepri~ate in nas obi{~ete v prodajnem salonu na sede`u podjetja v Postojni ali salonu v Ljubljani na Jur~kovi cesti v IC Rudnik. Za podrobnej{e informacije pokli~ite 05 7000 555 ali obi{~ite spletno stran www.pvcnagode.si • Marko Petkov{ek

ustrezajo najstrožjim standardom za pasivne hiše. Poleg odlične toplotne izolativnosti, učinkovite protihrupne ter protivlomne zaščite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varčevanju z energijo.

Predani projektu, zavezani stranki Novo! dnja a ozivo Pro U AL avbnega sta tva. pohištv

Salon Postojna Tržaška c. 87a 05 700 05 55

www.pvcnagode.si

Salon Ljubljana Jurčkova c. 233 01 600 37 10


GRADNJA

61

Kako za{~ititi podstre{no stanovanje pred po`arom

P

odstre{no stanovanje je v enaki nevarnosti pred po`arom kot ostala stanovanja. Z eno razliko: v primeru nesre~e ostanemo dobesedno brez strehe nad glavo. S pametnim na~rtovanjem pa se da tudi to nevarnost zmanj{ati. Kako? Pri predelavi podstre{ja v bivalne prostore ali pri gradnji novega podstre{nega stanovanja uporabljajmo negorljive materiale: negorljivo izolacijo, negorljivo notranjo oblogo. Ne samo, da s tem prepre~imo v`ig teh materialov, z negorljivo oblogo pred ognjem za{~itimo tudi leseno stre{no konstrukcijo. Pri novej{ih podstre{jih ali prenovi se vse pogosteje uporablja tudi jeklene nosilce, ti pa so na po`ar {e bolj ob~utljivi kot leseni, saj se v kratkem ~asu tako segrejejo, da zgubijo nosilnost in se povesijo `e pod lastno te`o. Zato je pri stre{ni konstrukciji, ki je delno ali v celoti izdelana iz kovinskih nosilcev, obloga, ki {~iti pred po`arom, {e pomembnej{a. Vse mineralne izolacije (steklena in {e posebej kamena volna) so negorljive in zato najprimernej{e za po`arno za{~ito. Oblog

isto~asno tudi odporne na vlago in se zato lahko uporabljajo za vla`ne prostore, kot so kuhinje, kopalnice in pogosto tudi spalnice, poleg tega pa so {e dobra zvo~na za{~ita pred hrupom, ki prihaja iz sose{~ine.

iz mav~nih plo{~ pa je ve~ vrst. Obi~ajne mav~no kartonske plo{~e nudijo le kratkotrajno za{~ito. Potrebno je uporabiti posebne negorljive po`arno odporne plo{~e. Z uporabo negorljivih po`arno odpornih plo{~ lahko za{~ito pred po`arom v konstrukciji podalj{amo za najmanj 30 minut (v primeru, da je plo{~a debeline 12,5 mm), po`arno za{~ito pa lahko {e dodatno pove~amo vse do 90 minut, ~e podstre{je oblo`imo z dvema slojema plo{~. Ĺ e nekaj je pomembno: ker stre{na konstrukcija ostane dalj ~asa nepo{kodovana, ima ogenj na voljo manj kisika, s tem pa je {irjenje po`ara upo~asnjeno. Z uporabo mav~no vlaknenih plo{~ (npr. Fermacell plo{~), ki spadajo med negorljive materiale, stre{no konstrukcijo obdamo z negorljivim ovojem, poleg tega pa ima {e dodatne prednosti: Fermacell plo{~e so

Pogost vir po`ara je dimnik in iz tega razloga je {e posebej pomembna obloga, ki zadr`i preboj plamena iz dimnika. Enako pomembne so po`arno varne obloge zra~nikov, saj se po njih lahko po`ar prebije iz spodnjih nadstropij. Ne smemo pozabiti na tla: v starej{ih hi{ah (ali novej{ih monta`nih) so lesene tudi stropne konstrukcije, ki za podstre{na stanovanja predstavljajo tla. 2 cm debela obloga iz mav~no vlaknenih plo{~ podalj{a po`arno odpornost takih tal na pol ure, 2,5 cm debela obloga na celo uro; z dodatkom izolacije iz kamene volne ali lesnih vlaken pa celo na 90 minut. Lesen strop lahko za{~itimo tudi s spodnje strani, ~e nam to bolj ustreza. Na enak na~in za{~itimo tudi lesene stebre ostre{ja. Ker imajo vsi ti ukrepi relativno majhen vpliv na ceno izgradnje stanovanja na podstre{ju, si dodatno varnost s Fermacell plo{~ami lahko zagotovimo na prav enostaven na~in. â&#x20AC;˘ Nu{ka Marn


www.thermia.com

DA BI POVEDALI RESNICO, SE MORAMO HVALITI. Rezultati neodvisnega testiranja v laboratoriju SP: - do 35% višje letno grelno število SPF od vodilnih konkurentov - do 50% višje grelno število COP od vodilnih konkurentov - druga najbolj tiha toplotna črpalka med konkurenti

NOVA THERMIA ATEC Najboljša toplotna črpalka zrak/voda na trgu

Ekskluzivni zastopnik in distributer:

atlas www.atlas-trading.si

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik info@atlas-trading.si

Tel 03 425 54 12 G 041 324 173

V sodelovanju z elektro distributerji nudimo boljše pogoje za nakup toplotne črpalke in ugodnosti pri dobavi električne energije. Naši partnerski elektro distributerji :

Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo - št. 30  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Revija Varčujem z energijo - št. 30  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Advertisement