__MAIN_TEXT__

Page 1

Letnik 7, {t. 33/ marec - april 2013 30.000 brezpla~nih izvodov


Philips svetila za prijetnejši dom Uživate v oblikovanju in opremljanju doma? Radi preizkušate najnovejše sloge? Oglejte si svetilke Philips, družine okrasnih stenskih, stropnih, talnih in namiznih svetilk iz vrhunskih materialov in v različnih barvah. Svetilke Philips so oblikovane tako, da se popolnoma ujemajo z vsako notranjo opremo, saj nudijo različne sloge, ki polepšajo vsak dom. Z različnimi možnostmi in detajli še poudarijo videz elementov, kot so zavese, pohištvo, barve in dodatna oprema. To ustvari vabljivo vzdušje in okolje, v katerem boste uživali vi, vaša družina in prijatelji.

www.philips.si razsvetljava@philips.com


Vi izberite hišo, mi pa bomo poskrbeli za vse ostalo! Ytong hiše. Pasivne, zelo dobre nizkoenergijske in varčne hiše. www.ytonghisa.si


UVODNIK

4

^esar ne vidim, ne obstaja

S

edaj je `e vsakomur, ki ima kaj soli v glavi jasno, da bo v kratkem potrebno korenito spremeniti na~in obna{anja prebivalcev tako imenovanega razvitega sveta.

Pri tem pa sploh ni pomembno ali se planet ohlaja ali ogreva, saj smo `e nekaj ~asa sredi bitke za ohranjanje najpomembnej{ih osnovnih virov, za vodo, zrak in rodovitno zemljo. Kljub za~etnim kr~em, smo se za~eli dobro spopadati z vidnimi nevarnostmi, ena od teh so smeti. Smeti vidimo, ~utimo, prena{amo, vohamo in jih celo sli{imo, zlasti takrat, ko v bli`ini kro`i smetarski tovornjak. Imamo jih vsak dan v mislih in v rokah, zato so politiki tako hitro reagirali. Karkoli danes kupimo, oble~emo ali uporabljamo dalj ~asa, se bo kon~no spremenilo v odpadek. Ena oseba povpre~no odvr`e 500 kg smeti letno, polovico od tega pa `e znamo lo~iti in ponovno uporabiti. Pri tem je vzor v EU sosednja Avstrija, kjer so v zadnjih 10 letih zaprli vsa obi~ajna odlagali{~a, z zbiranjem in lo~evanjem odpadkov pa dosegli `e skoraj novo kulturno raven in popolnoma re{ili problem odpadkov. Odli~no deluje tudi recikliranje, tako da je njihova kon~na energetska in okoljska smetarska bilanca pozitivna. To pomeni, da z recikliranjem prihranijo ve~ energije in manj obremenjujejo okolje kot z zbiranjem in ponovno predelavo. Tak odnos do odpadkov pa ni pri{el sam od sebe, saj je bil posledica hitrih, vidnih in nevarnih pojavov, med njimi je najbolj kri~e~ zastrupljanje podtalnice. Avstrijskemu zgledu delno sledimo tudi pri nas, saj nam postaja jasno, da je zbiranje in lo~evanje odpadkov tako pomembno, da imamo kljub nekaj vlo`enega dela, na koncu dober ob~utek. Poleg tega je recikliranje postalo tako u~inkovito, da se ponovna predelava veliko bolj spla~a, kot se`iganje. Na drugi strani pa imamo opravka z nevidnimi odpadki, ki jih ne sli{imo in ne vonjamo, odmetavamo pa jih kar vsevprek, brez da bi za to morali kaj pla~ati. Govorimo seveda o »odmetavanju« toplogrednih plinov, zlasti CO2. Nenehno ga spu{~amo v na videz neskon~en ocean zraka, pri tem pa niti ne pomislimo, da na njegovem dnu `ivimo mi sami. Predstavljajmo si, da opazujemo nekoga, ki vsaki dve sekundi iz voze~ega avta odvr`e prazno cigaretno {katlico. Na razdalji enega kilometra se to ponavlja na vsakih 33 metrov, na koncu tehtajo ti odpadki skupaj 150 gramov. Med opazovanjem bi se zagotovo razjezili, ni~ pa nas nebi razjezilo, ~e bi bile {katlice nevidne. In to~no to se dogaja, z vsakim prevo`enim kilometrom odvr`emo 150 gramov CO2, vendar so ti grami nevidni, niti ne smrdijo, zato za nas ne obstajajo. ^e bi CO2 spremenili v trdno obliko, podobno sivemu pepelu, bi slednji med vo`njo padal na cesto, ki bi hitro postala neprevozna, zato bi morali v vsak avto vgraditi {katlo za zbiranje CO2 pepela. Nato bi ob vsakem polnjenju 50 litrskega rezervoarja na ~rpalki, morali isto~asno izprazniti 130 kg CO2 pepela, od prej{njega polnjenja. ^rpalke bi morale imeti ogromne zalogovnike, kupi tega pepela na odlagali{~ih pa bi `e davno prekrili skoraj vso pokrajino.

Pi{e: Simon Tihec

Na odlagali{~ih bi bil namre~ zbran tudi ves pepel od za~etka industrijske revolucije, ki se je za~ela pred 100 leti. V tem primeru bi kaj hitro spoznali, da se vozil, ki za 10% koristnega tovora odvr`ejo 90% pepela, ne spla~a izdelovati. Ker pa CO2 pepela ne vidimo, so ble{~e~e limuzine s ~im ve~jo te`o in porabo goriva {e vedno sanje vsakega »pravega mo{kega«. Ker je CO2 pepel neviden, se tudi nih~e ne vznemirja zaradi 45 milijonov osebnih avtomobilov, ki drvijo po nem{kih cestah. Še manj se vznemirjajo letalski turisti, ki nenehno kri`arijo po vsem planetu, saj jim ni potrebno po izstopanju iz letala s seboj odvle~i {e 5000 kilogramov CO2 pepela. Ker pa je CO2 tako plinsko prijazen in se nevidno razsipava po atmosferi, nobenemu od nas niti na kraj pameti ne pade, da bi se odrekel svojemu avtomobilu ali letalskim po~itnicam v najbolj oddaljenem kotu planeta. Pri tem pa pametni in`enirji ne i{~ejo re{itev za zmanj{anje CO2 odpadkov, ampak nas nategujejo, da bodo z zajemanjem in shranjevanjem re{ili problem, kar je {e ena iz vrste velikih in umazanih la`i. Tehni~no je namre~ nemogo~e zajeti in shraniti CO2, pri tem pa za to porabiti manj energije, kot smo je pokurili za njegov nastanek. Re{itev planeta se zato skriva v razdelitvi na tretjine. Eno tretjino energetskih potreb planeta bomo lahko pokrili z obnovljivimi viri, drugo tretjino s tehni~nimi var~evalnimi ukrepi, tretjo pa z uvajanjem novih vrednot, ki vse vodijo v smeri zmanj{evanja porabe. ^e pogledamo debelino zra~nega ovoja, ki greje in {~iti planet pred mrazom vesolja, je plast ki omogo~a ugodno `ivljenje in rast rastlin, debela 3 kilometre. ^e za primerjavo planet zmanj{amo tako, da bo imel premer enega metra, bo ta plast zraka debela samo 0,3 mm, to pa je debelina ~love{kega lasu. ^e svoje obna{anje ~im prej spremenimo, se bomo morda re{ili, ampak za las. •


V @ARIĹ ^U

5

Dobro je razumeti svojo hi{o V Sloveniji je pribli`no 800.000 stanovanj, od tega 360.000 enostanovanjskih stavb in 140.000 dvostanovanjskih, ve~ina pa jih le`i izven mestnih naselij.

Revija ENERGETSKI SVETOVALEC VAR^UJEM Z ENERGIJO je v celoti brezpla~en. Izhaja 5 - krat letno. Naslednja, 34. {tevilka revije izide maja 2013. Izdajatelj ~asopisa: Ekart marketing, Andrej Ekart s.p. Naklada: 30.000 brezpla~nih izvodov Avtorji: Simon Tihec, Jo`ica Ekart, Franci Mithans, Marjan Poto~an, Roman Toma`i~, Vili Zabret, Matja` Valen~i~, Toma` Rifelj, Damjan Nemec, Andrej Gruden, Nu{ka Marn, Jure Hrovat, Ksenija Plahuta, Andrej Arh, Gregor Bizjak, Drago Ĺ kantelj, Maja Gal, dr. Roman Kuni~, Tadej Gruden. Glavni in odgovorni urednik: Jo`ica Ekart Lektoriranje: Maja Tihec Tr`enje: Anja Mithans (031 350 461) Distribucija: tel.: 041 971 324 Grafi~na priprava, tisk: LEYKAM TISKARNA d.o.o. Naslov uredni{tva: EKART MARKETING Andrej Ekart s.p. Prepolje 101, 2206 Marjeta

Tel.: 02 686 10 81 Trans. ra~un: 9067 2000 0577 502 Dav~na {tevilka: SI20960166 E mail: energetski.svetovalec@siol.net Spletni energetski portal:

www.varcevanje-energije.si - Ponatis ~lankov dovoljen le s soglasjem uredni{tva. - Vse pravice pridr`ane. - Avtorji ~lankov izra`ajo lastna stali{~a in ne stali{~a uredni{tva revije. - Dolo~enih promocijskih ~lankov v reviji, na `eljo naro~nikov, ne lektoriramo. Distribucija revije poteka v trgovskih velecentrih MERCATOR TEHNIKA in GRADNJA, specializiranih tehni~nih in gradbenih trgovinah ter aktualnih sejemskih prireditvah na sejmu Dom, Megra, Obrtnem sejmu in sejmu AMBIENT.

Parcialni ukrepi energetske obnove hi{e so marsikomu spraznili denarnico, na dalj{i rok pa niso re{ili vseh te`av. Energetski svetovalci opa`ajo, da pogosto po pomo~ v energetsko svetovalne pisarne prihajajo lastniki, ki so `e porabili veliko denarja za obnovo fasade, ali zamenjali streho, okna, tudi kotel, pa vendar se mnogim dogaja, da {e vedno porabijo preve~ za ogrevanje, v hi{ah se pojavlja plesen in v hudih zimah ob~utek sevanja hladu. Kar pa je najhuje, pa je nezdrava klima in te`ave z zdravjem. Glede na stanje gradbene zakonodaje je potrebno stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1980 (teh je vsaj 300.000) energijsko posodobiti, saj so prepotratne in letno potrebujejo za ogrevanje med 150 in 300 kWh/ m2 energije. Po letu 1980 zgrajene stavbe tro{ijo malo manj - pod 150 kWh/m2, stavbe zgrajene od leta 2010 dalje pa pod 60 kWh/m2. Za novodobne pasivne stavbe pa poraba energije za ogrevanje drasti~no pade na maksimalno15 kWh/m2. ^e te {tevilke prevedemo v ekvivalent kurilnega olja, 150 m2 velika stavba, zgrajena pred letom 1980 tro{i za ogrevanje 3.000 KOEL letno, enako velika stavba, zgrajena po letu 1980 - 2.000 l, za sodobno stavbo, po zakonodaji 2010, zado{~a 900 l in za omenjeno sodobno pasivno hi{o je za ogrevanje ekvivalentno dovolj le 225 l kurilnega olja letno.

Energetski pregled hi{e Pred vsakim posegom je priporo~ljivo opraviti energetski pregled stavbe. Strokovnjaki predlagajo izvesti informativni energetski pregled, ki ga lahko naredite sami, najdete pa ga na spletu. Podrobnej{i energetski pregled, ki ga opravi energetski strokovnjak, pa dejansko poka`e potenciale prihrankov energije in ekonomiko potrebnih ukrepov v pove~anje energetske u~inkovitosti. Pred energetsko obnovo stavbe se investitor sicer sam odlo~i o obsegu ukrepov. Trenutno so zakonske zahteve dokaj ohlapne, spo{tovati mora predvsem Pravilnik o u~inkoviti rabi

energije v stavbah. Po letu 2020 bodo zahteve stro`je, po energetski sanaciji naj bi se takrat stavbe pribli`ale ni~ energijskim.

Je potrebno prezra~evanje? Energetski strokovnjaki menijo, da obstoje~e hi{e `e vrsto let kakovostno delujejo brez mehanskega prezra~evanja. Skozi netesna mesta stavbe in skozi naklju~no odprta okna se zrak tako izmenjuje, da je v prostoru dovolj sve`ega zraka. ^e ho~emo zni`ati toplotne izgube, je poleg toplotne izolacije ovoja stavbe in vgradnje energijsko u~inkovite zasteklitve, potrebno zni`ati tudi toplotne ventilacijske izgube. Sodobne tesne stavbe imajo ob pravilnem zra~enju z odpiranjem oken (intenziven kratkotrajen prepih vsaki dve uri) topotne izgube 35 kWh/m2a, ob nepravilnem zra~enju ali ob netesni stavbi pa ob~utno ve~je. Iz energijskega vidika je vgradnja mehanskega prezra~evanja z vra~anjem energije enakovreden ukrep kot vgradnja toplotne izolacije in posodobitev oken, vsi trije ukrepi pa morajo biti uravnote`eno izvedeni. Iz vidika kakovosti bivanja ima mehansko prezra~evanje absolutno prednost. Poudarjamo, da je potrebno mehansko prezra~evalno napravo vgraditi v stanovanje vedno ob vgradnji tesnih oken, ali v nasprotnem primeru pri~akujemo, da se bo kakovost bivanja v stanovanju drasti~no poslab{ala.• Jo`ica Ekart

Novost pri distribuciji revije VAR^UJEM Z ENERGIJO Kot edini energetski brezpla~nik bo revija od 33. {tevilke naprej dosegljiva v Mercatorjevih trgovinah M CENTER TEHNIKE IN GRADNJE, z enakomerno porazdelitvijo po vsej Sloveniji, ter drugih tehni~nih trgovinah, ki so `e dosedaj bile na seznamu stalnih distribucijskih mest revije. Ve~ na portalu www.varcevanje-energije.si Revijo lahko prejemate tudi na dom. Letno izide 5 {tevilk, nova, 34. {tevilka izide meseca maja.

V 33. {tevilki energetskega svetovalca Var~ujem z energijo se predstavljajo: str. 1 Ream str. 2 Philips str. 3 Xella porobeton SI str. 4 Pomurski sejem str. 6 Gospodarsko razstavi{~e str. 7 Energija plus str. 8 Danfoss str. 12 Mercator str. 11 KOOP str. 12 Conetra INT str. 13 E-netsi str. 14 Romet str. 15 Energetika Ljubljana str. 17 Arhsol

str. 18 Bio planet str. 19 Sonnenkraft str. 21 Henkel Slovenija str. 25 Systemair str. 26 Klivent str. 27 KWB str. 28 Ellatron str. 28 Seltron str. 29 [tern str. 31 Mercator str. 34 Tersus str. 36 Knut str. 37 PVC Nagode str. 37 J.u.A. Frischeis

str. 39 Veto str. 41 Viessmann str. 43 Dines str. 44 Agni str. 45 Eco futura str. 46 Vaillant str. 49 Vitanest str. 51 Klimateh str. 52 Inovateh str. 53 Ekom str. 54 Grundfos str. 55 Tehnobiro str. 56 Alfa-INT str. 56 Henrik Hom{ak

str. 57 Armex armature str. 58 Titan str. 63 Emos.si str. 65 Fragmat str. 67 Marles str. 69 Kern str. 73 Ursa str. 74 Monta`a Je`ek str. 75 Kalcer str. 76 Fibran str. 79 Miele str. 80 Atlas Trading


6

DOGODKI

Sejem dom 2013 - Klju~ne re{itve za dom Pri~akalo vas bo ve~ kot 600 razstavljavcev Sejem Dom je najve~ja mednarodna sejemska prireditev s podro~ja graditeljstva ne le v Sloveniji, ampak tudi okolici prek njenih dr`avnih meja. Letos sejem ponudbo za dom, gradbeni{tvo in stavbno pohi{tvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, varovanje ter urejanje okolice razstavlja na 24.000 kvadratnih metrih razstavnih povr{in v vseh razpolo`ljivih dvoranah, v dveh dodatnih monta`nih dvoranah ter na zunanjih razstavnih povr{inah. Pod sloganom Klju~ne re{itve se na njem predstavlja 628 podjetij iz 33 dr`av. Sejem Dom pa nima le tradicije, ima tudi pomembno tehni~no-organizacijsko platformo, s katero si prizadeva razstavljavcem zagotoviti optimalne pogoje razstavljanja, tako da posodablja in {iri svoje razstavne povr{ine, in predvsem – s strokovnim zaledjem spodbuja razvoj stroke.

Vabljeni na brezpla~no strokovno svetovanje Izjemna dodana vrednost tega sejma pa je tudi brezpla~no strokovno svetovanje za ob~ane, ki v resnici prakti~no, povsem konkretno ponuja obiskovalcem klju~ne re{itve pri prenovi starej{ih stavb, hidroizolaciji in toplotni za{~iti streh in fasad, pri nakupu oken in vrat, pri vpra{anjih glede vlage in plesni, glede trajnostne gradnje oziroma zelenih javnih naro~il, energetske izkaznice stavb oziroma raznih projektov, ki spodbujajo energetsko u~inkovitost stavb, glede sistemov ogrevanja in izbire naprav za hlajenje stanovanj, toplotnih mostov in {e in {e bi lahko na{tevali. Sejem zdru`uje tudi strokovno javnost na poslovnih sre~anjih.

Kako prijazni smo do okolja? Pred tremi leti je Gospodarsko razstavi{~e kot organizator sejma Dom vpeljal nagrado, ki proizvajalce in kupce razstavljenih proizvodov spodbuja k razmisleku o tem, ali in kako oziroma koliko pri gradnji upo{tevamo na~ela trajnostnega razvoja. Ime nagrade Zelena misija, ki jo grafi~no dopolnjuje znak za neskon~no, pomenljivo nakazuje `eleno smer. Na sejmu posebna strokovna komisija pod vodstvom Friderika Kneza z Zavoda za gradbeni{tvo Slovenije izbira med izdelki, ki izstopajo po svojih tehnolo{kih lastnostih oziroma inovativnosti, hkrati pa jih zaznamuje trajnostni oziroma okolju prijazni vidik skozi celoten `ivljenjski cikel izdelka. V ospredju so torej merila, ki spodbujajo zeleno tehnologijo. Kot je poudaril predsednik komisije, so izku{nje iz preteklih let pokazale, da nagrada dosega cilj, zato nikakor ni spregledana, kar nam je kot podeljiteljem {e zlasti v ~ast in veselje. Sejem Dom odpira torej vrata klju~nim re{itvam v vseh ~asih: obiskovalce in razstavljavce vabi, da skupaj toliko bolj z var~no, varno in predvsem trajno-stno gradnjo ka`emo pot primerom dobre prakse v graditeljstvu. Da bi jih bilo ~im ve~! •


7


ZNANOST

8

Nano in nevarnosti v ozadju

N

anodelci so prodrli v vse pore na{ega `ivljenja, na vpra{anje o skritih nevarnostih pa odgovor ni mogo~, saj tega skoraj nih~e ne raziskuje. Danes nanodelce najdemo v juhah iz vre~ke, v {minkah, v ke~apu prepre~ujejo sprijemanje v grude, v kremah izbolj{ujejo mazalne lastnosti, ~istila pa zaradi njih manj opraskajo povr{ine in imajo dalj{e antibakterijsko delovanje. Veliko nanodelcev je v barvah za laserske tiskalnike ter v vodoodbojnih premazih za les in kopalni{ke povr{ine, medicinci pa ra~unajo, da bodo z njihovo pomo~jo zdravili tumorje.

Nanodelec cerijevega oksida ne razpade niti v ognju, niti v vodi

Švedska ~istilna v Gothenburgu, kjer so raziskovali vpliv nanosrebra na okolje

Utemeljena opozorila Trenutno nanodelce sumijo, da lahko povzro~ijo plju~nega raka, s prodorom skozi mo`gansko ovojnico pa {kodijo tudi mo`ganom. Brez te`av lahko dospejo v vse koti~ke na{ega telesa, celo v celice, saj so veliki samo miljoninko milimetra. Poskusi z nanodelci titanovega dioksida, ki se nahajajo v UV za{~itni kremi ter z nanoprahom za laserske kopirne

MAKING MODERN LIVING POSSIBLE

Brez skrbi, uživajte! Termostatski ventil s prednastavitvijo bo poskrbel za udobje in ugodje bivanja.

DO 20 % prihranek energije

Termostatska glava RA2990 omogoča največji prihranek energije.

77 let tradicije

na področju ogrevanja.

www.ogrevanje.danfoss.com

stroje so pokazali, da obe snovi dokazano {kodljivo delujeta na sr~no mi{ico glodalcev, sta torej enako {kodljivi tudi ljudem. Danes nih~e nima pregleda nad vrsto in koli~ino delcev, ki jih v proizvode dodaja industrija, zato domnevajo, da dnevno nevede absorbiramo do bilijon tak{nih delcev. EU na~rtuje, da bo morala hrana in kozmetika z nanodelci od 2014 imeti to ozna~eno na embala`i, drugi proizvodi pa ne. Na nanodelce, ki so posledica dogajanj v naravi smo se v tiso~letjih prilagodili, o najnovej{ih proizvodih ~loveka pa se strokovnjakom niti ne sanja, kak{no je njihovo kemijsko ali fizikalno delovanje.

V ognju ne izginejo Najnovej{a raziskava je pokazala, da nanodelci brez {kode pre`ivijo se`iganje smeti, se preselijo v pepel in kon~no na odlagali{~a, saj jih `e izdelajo z namenom, da bodo ostali netopni in stabilni. Da bi lahko izvedli meritev, so pred se`igom v odpadke dodali nanodelce cerijevega oksida (CeO2) ter jih nato iskali v dimnih plinih, lete~em pepelu, `lindri in vodi za ga{enje pepela. Pokazalo se je, da je sodoben filtrirni sistem dimnih plinov izjemno u~inkovit, saj je odstranil skoraj 100% delcev. V vseh drugih ostankih zgorevanja pa so delce spet na{li, zgorevanje so brez {kode prenesli in niso spremenili svojih lastnosti. To pomeni, da niso nevarni dimniki sodob-

nih se`igalnic ampak pretovarjanje, razvoz in iztresanje na odlagali{~ih. Dodatne nevarnosti se skrivajo {e v naknadni obdelavi pepela, s katero `elijo iz njega izlo~iti baker, cink ali aluminij.

Nanosrebro – re{itev in nadloga Nanosrebro ima antibakterijske u~inke zato ga vgrajujejo tudi v obla~ila in nogavice, saj ob potenju prepre~uje neprijetne vonje. Med pranjem se delci postopoma izperejo in pristanejo v ~istilnih napravah odpadnih vod. Nanosrebra ni mo`no razgraditi med ~i{~enjem, niti ne bo razpadlo v naravi. Ioni srebra so toksi~ni za {tevilne organizme, zato lahko blokirajo tudi o~i{~evalno funkcijo bakterij v ~istilnih napravah. Z blatom iz teh naprav nato gnojijo polja, saj vsebuje fosfor, ki je nujen za rast, s tem pa tja prena{ajo tudi nanosrebro, ki lahko v prevelikih dozah dolgoro~no blokira delovanje ekosistema v rodovitni prsti. ^e vsak Šved kupi samo en par nogavic z nanosrebrom, se bo koli~ina srebra v odtokih podvojila in s tem tudi nevarne posledice. V kilogramu takih obla~il je danes od 0,003 do 1400 mg/kg srebrnih nanodelcev, pri ~emer je zgornja vrednost v ve~jih koli~inah okolju zagotovo nevarna. Ekologi in drugi raziskovalci zaradi nepredvidljivih posledic nanostrokovnjakom priporo~ajo, da v bodo~e razvijajo nanodelce, ki bodo po dolo~enem ~asu razpadli. • Tihec


Nakup

24

Preprosto prihranim. Pika.

do obrokov brez obresti

VPe k>r potre?ujete W> Dr>Anjo in opremo S>ťeD> Aom> ,?iťŕite n>ťe poPloS>lni@e po SPej 0loSeniji in Pe prepriŕ>jte Centri Tehnike: a GALSđŕin> Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊHBMTĒŖGL? Ȋ4GN?TQI?ȊA Ȋ ȊȊȊȊȊa reĒi@eȊzȊ!CLRCPȊ2CFLGICȊ PCēGAC Ȋ !CQR?ȊQTM@MBCȊ ȊȊȊȊ ȊȊȊȊȊa $LrnG> />ADLn>Ȋ Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊ%MPLH?Ȋ0?BEML? Ȋ*HSRMKCPQI?ȊA Ȋ Ȋ%MPLH?Ȋ 0?BEML? ȊȊȊȊȊ• Koper Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊ)MNCP Ȋ)MJMBTMPQI?ȊACQR?Ȋ ȊȊȊȊȊ• KrťkoȊ Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊ)PĒIM Ȋ !CQR?ȊIPĒIGFȊēPRCTȊ ȊȊȊȊȊȊȊȊ• )GR?IG>n>Ȋ Ȋ!CLRCPȊ2CFLGICȊŕPLSŖC Ȋ.MRȊIȊQCHKGĒŖSȊ ȊȊȊȊȊ• Ljutomer !CLRCP 2CFLGIC 4CQL? *HSRMKCP ?@GLQI?  *HSRMKCP    • *>ri?or - !CLRCP 2CFLGIC +?PG@MP 2Pē?ĒI? ACQR?      • *urPk> 0o?ot> - !CLRCP 2CFLGIC +SPQI? 1M@MR? .JCQC      • /oD>ťk> 0I>tin> - !CLRCP 2CFLGIC

0ME?Ä’I? 1J?RGL? 2PÄ“GÄ’Ĺ–C      • -oPtojn> - !CLRCP 2CFLGIC .MQRMHL? 2PÄ“?Ä’I? ACQR?      • Ptuj !CLRCP 2CFLGIC .RSH -PKMÄ’I? ACQR?      • 0eSni@> - !CLRCP 2CFLGIC 1CTLGA? 1?TQI? ACQR? @     • 0IoSenPk> iPtri@> - !CLRCP 2CFLGIC 1JMTCLQI? GQRPGA? *HS@JH?LQI? ACQR?      • 0IoSenPke Konji@e - Center 2eFnGIe 1JMTenQIe )MnHGAe "eJ?TQI? AeQt?      • Velenje - Center 2eFnGIe )GBrGĹ–eT? AeQt?      • Ä?>le@ - Center 2eFnGIe Ä‘?JeA CeJHQI? AeQt?      • in ĹĄe oPt>le tehniĹ•ne proA>j>lne P toSrPtno ponuA?o

M – TEHNIKA, d.d., Pot k sejmiĹĄÄ?u 32, Ljubljana – ÄŒrnuÄ?e


Kaminski vlo`ki in na~ini obzidave Kamini z vgrajenimi kaminskimi vlo`ki so od nekdaj priljubljen na~in ogrevanja. Kaminski vlo`ek je industrijski izdelek, ki ustreza toplotno-tehni~nim, ekolo{kim, varnostnim in estetskim zahtevam trga in izpolnjuje norme in predpise dolo~ene s strani stroke. [ele z oblogo kamin postane dovr{ena grelna naprava. Izbira neustreznega materiala ali napa~nega na~ina obzidave lahko pripelje do neu~inkovite in nevarne naprave. S strokovno izvedeno obzidavo lahko lastnosti kaminskega vlo`ka popolnomaprilagajamo na{im potrebam. V zadnjih letih so se pojavili novi, visoko tehnolo{ki materiali, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Pe~arski {amot Zaradi sposobnosti velike akumulacije toplote pe~arski {amot omogo~a pridu{en, enakomeren prehod toplote iz notranjosti kamina v prostor in enakomerno porazdelitev toplote po obodu.

Liti {amot Je material, ki zaradi primesi silicijevega karbida omogo~a hiter prehod toplote v prostor, prostor se segreje kmalu po za~etku kurjenja.

Kaminbau plo{~e Plo{~e imajo lastnost hitrega prehoda toplote iz notranjosti oboda v prostor, hkrati

Materiali, ki se uporabljajo za ta namen so v obliki plo{~ in ponavadi proizvedeni na osnovi vermikulita ali kalcijevega silikata. S pomo~jo teh plo{~ se re{imo nepotrebnih toplotnih izgub, kar {e pove~a u~inkovitost same naprave. Poleg tega pa se pri uporabi take vrste izolacijskih plo{~ pri konveksnem kro`enju zraka mikro delci in prah ne dvigujejo, kakor se to dogaja pri uporabi izolacijske volne. Dobro je izbrati material, ki ne vpliva na kvaliteto zraka v prostoru in ne {kodi zdravju.

Raznovrstnost kurilnih naprav

Preudarno preden se odlo~ite

Pri nobenem energentu ni paleta kurilnih naprav tako velika kot pri lesu. Na~in ogrevanja z lesom je mogo~e prilagoditi prav vsakemu okusu in zahtevi. Zelo pomembno je v za~etni fazi na~rtovanja vklju~iti pe~arja in dimnikarja, ki pomagata izbrati najprimernej{o kurilno napravo ter dimni{ki sistem in stranki svetovati o najnovej{ih tehni~nih mo`nostih.

Na trgu se pojavljajo izvajalci, ki omenjenih materialov ne uporabljajo. Najve~krat jih nadomestijo s siporeksom ali mav~nimi plo{~ami, ki sta za obzidavo kamina neprimerna. Razen v primeru kadar so kaminski vlo`ki namenjeni izklju~no konvekcijskemu (toplozra~nem) na~inu ogrevanja. Plinobeton ima izrazite termoizolacijske lastnosti, zadr`uje toploto v notranjosti kamina in je ne prevaja v prostor, niti je ne akumulira, s ~imer prihaja do pregrevanja kamina in se onemogo~a pravilno delovanje. Izkoristek in toplotni u~inek naprave se s tem razumljivo zmanj{uje. Pri mav~nih plo{~ah je situacija podobna, lastnosti materiala negativno vplivajo na delovanje. Uporaba plinobetona je primerna za izgradnjo podstavka in nosilcev, vendar le na mestih, kjer ni visokih temperatur.

pa imajo sposobnost akumulacije toplote, kamin pa seva toploto {e dolgo za tem, ko ogenj `e ugasne. Predstavljajo torej kombinacijo obeh, pe~arskega in litega {amota. Materiali so vrhunski izdelek, poleg tega pa so prakti~ni za monta`o, z njimi lahko izdelamo prakti~no vse `elene oblike kaminov.

Toplozra~ni kamini Prostor v hi{i se z izbiro toplozra~nega kamina na hitro ogreva izklju~no s konvekvcijo zraka, ki kro`i med prostorom in notranjostjo oboda kamina skozi zra~nike.

Akumulacijski kamini Prostor v tem primeru ogrevamo izklju~no s sevanjem oboda kamina. Zrak ne kro`i, pa~ pa se toplota prena{a na obod, kjer material toploto absorbira in jo z zamikom oddaja v prostor. Sevalna toplota blagodejno vpliva na bivalno ugodje.

Kombinirani kamini Sem spadajo kamini pri katerih sta omogo~ena oba na~ina ogrevanja. Prostor lahko preprosto ogrevamo z izmenjavo konveksnega zraka ali pa zapremo re{etke in tako se toplota prena{a na obod kot pri akumulacijskem kaminu. Kamin take vrste lahko povsem ugodi na{im potrebam, saj nudi hitro segrevanje prostora s konvekcijo in sevalno toploto oboda.

Toplotna in protipo`arna za{~ita Dodatno moramo, v smeri proti steni vgraditi tudi materiale za toplotno, in v primeru lesenih sten, protipo`arno za{~ito.

Namen prispevka je prikazati, kako napa~na izbira materiala za obzidavo lahko povsem spremeni kamin ali pa ga s premi{ljeno izbiro dopolni, da dobimo vrhunsko grelno napravo. Plinobeton in gips plo{~e v tem primeru nista priporo~ljiva materiala za vgradnjo, saj kamin ne bo deloval kot bi lahko, prihaja lahko do pregrevanj ali mo`nih po{kodb oboda kamina. Ko se odlo~ate za vzidavo kamina premislite, ali `elite vrhunski izdelek, ki vas bo grel in vam bo v okras doma {e dolgo zatem, ko ste ga premi{ljeno na~rtovali. • Hrovat Jurij in`.stroj, pe~arski mojster


Promocijsko sporo~ilo

OGREVANJE

11

Elektri~ni sistemi ogrevanja Za vse, ki niste pripravljeni investirati v ogrevalne sisteme celega premo`enja Stereotip, da je elektri~no ogrevanje drago, danes vse bolj izginja. Ekonomi~nost se zelo izrazito poka`e pri dobro izoliranih objektih, vendar to {e zdale~ ni edini kriterij. Ogrevalni sistemi, bodisi var~ni konvektorski radiatorji bodisi talno ogrevanje z grelnimi kabli, zagotavljajo velik u~inek, kar pomeni, da z relativno majhno mo~jo lahko ogrevate velike povr{ine. Kupci, ki se odlo~ijo za vgradnjo elektri~nega ogrevanja, ob~utijo takoj{en prihranek `e v fazi gradnje, saj ni potrebno na~rtovati posebnega prostora za kurilnico, tudi dimnika ne potrebujete. Ker ima vsak elektri~ni radiator lo~eno krmiljenje, ekonomi~nost pride {e posebej do izraza v prehodnih obdobjih, saj nam ni potrebno ogrevati vseh bivalnih prostorov.

Stenski radiatorji Stenski radiatorji predstavljajo obvezni del bivalnih in poslovnih prostorov, vendar klasi~ni toplovodni radiatorji s svojim videzom in obliko ne navdu{ujejo arhitektov, ki skrbijo za interier. Novost na tem podro~ju predstavljajo razred zase radiatorji {panskega proizvajalca Climastar, ki so na dale~ prepoznavni `e po obliki oziroma videzu, razen tega pa so tudi po u~inkovitosti in ekonomi~nosti na najvi{jem nivoju. V osnovi gre za aluminijaste konvektorje, ki imajo ~elno stran prekrito s plo{~o, imenovano DualKherr. Narejena je po posebnem postopku iz me{anice mineralov, imenovanih Termominerali. Specifi~na lastnost plo{~e Dual-Kherr je zmo`nost akumuliranja velike koli~ine toplote v ~asu delovanja

Radiator Climastar z Dual-Kherr ~elno plo{~o

konvektorja. Ĺ e dolgo po izklopu radiatorja toploto s sevanjem enakomerno oddaja v prostor, kar daje zelo prijeten ob~utek toplote. Radiatorji zagotavljajo u~inkovitost in ekonomi~nost s kombiniranim sistemom gretja: konvekcija, akumulacija in sevanje toplote. S takim na~inom ogrevanja so Climastar radiatorji za pribli`no 25 odstotkov bolj u~inkoviti (porabijo manj energije), kot ~e bi ogrevali samo konvektorsko. Plo{~e Dual-Kherr, ki imajo videz marmorja, granita ali skrilavca, so lahko gladke, ~esane ali kot lomljeni kamen.

Talno ogrevanje Odlo~itev, o kateri ne sme biti dileme, je vgradnja talnega ogrevanja kot dopolnilno ogrevanje ali v kombinaciji z var~nimi elektri~nimi radiatorji. Ker mraz najprej ~utimo v nogah, bodo ogrevana tla pripomogla pri dobrem po~utju `e pri 2-3 stopinjah ni`ji temperaturi kot sicer, ne da bi pri tem trpelo ugodje. Ker topla tla ogrevajo tudi zrak v prostoru, se potreba po dodatnem ogrevanju bistveno zmanj{a ali pa dodatno ogrevanje sploh ni potrebno.

Grelna folija pod laminatom

NOVO NA SLOVENSKEM TR@I[^U HICOTEC TP - GRELNE (SEVALNE) FOLIJE ZA STENSKO, TALNO ALI STROPNO OGREVANJE OD PODJETJA FRENZELIT

Zagotovo naju~inkovitej{i (najbolj ekonomi~ni) na~in elektri~nega ogrevanja doslej; folije dose`ejo maksimalno temperaturo do 40°C, razporejene po ve~ji povr{ini zagotavljajo enakomerno ogrevanje in ne povzro~ajo kro`enje zraka. Delujejo na 24V (lahko tudi 12V ali 48V), kar zagotavlja popolno varnost in se lahko polagajo tudi direktno pod topli pod, linolej, itison, tapison, itd.

Priprava grelnih kablov in polo`ena keramika

Na voljo sta dva sistema: - Grelni kabli za ogrevanje tal v kopalnicah, hodnikih, bivalnih prostorih, povsod, kjer `elimo ugodje toplih tal. Polagamo jih na~eloma na estrihe, finalni tlak pa je lahko keramika, granit, laminat, PVC obloga ali parket. - Grelne folije za talno ogrevanje bivalnih povr{in, ~e je polo`en laminat, saj je grelna folija zelo tanka (0,2 mm).

HICOTEC TP folija v avtodomu

Grelne folije se masovno uporabljajo za ogrevanje tal v avtodomih in prikolicah. • Vir: KOOP TRGOVINA d.o.o.


V rubriki Strokovnjaki odgovarjajo objavljamo odgovore strokovnjakov na prejeta vpra{anja bralcev. Rubriko pripravlja Simon Tihec. Kondenz iz zra~nikov in nape Sebastjan: Na strehi imam {tiri odzra~evalne sete (odu{nik, 2 x ventilator in napa). Cevi so speljane med {pirovci nad dobro (30 cm) izolirano mansardo. Podstreha je hladna. Cevi so izolirane z armaflexom v debelini 10 mm. V zimskem ~asu vse cevi znotraj kondenzirajo in to tako mo~no, da so sifoni polni v 3 tednih. Ni prav prijetno gledati kako kondenz te~e iz zra~nikov in nape. Kaj sem naredil narobe? Odgovor: Zrak je me{anica plinov, med njimi je tudi vodna para. Ima pa zrak zna~ilnost, da topel sprejme ve~ vodne pare kot hladen. Ko se topel vla`en zrak ohladi, vlaga v zraku kondenzira v vodne kapljice in izlo~i. Isto se dogaja v va{em zra~niku. Vla`en zrak iz kuhinje odvajate skozi cev, ki delno poteka po hladnem podro~ju. ^eprav je toplotno izolirana, ni dovolj. Mo`no je prepre~iti, da vam iz nape kondenzat ne bo kapljal, v kolikor lahko v sifon vgradite odtok, ga lahko ne{kodljivo odvajate. Druga mo`nost je, da ventilatorja in napa obratujejo dalj ~asa, da se cev segreje nad temperaturo kondenzacije.

Adaptacija podstre{ja Bla`: Trenutno se odlo~am med izolacijami za podstreho in kolikor sem brskal po internetu sta mi najbolj v{e~ trendisol, ter Fonaterm. ^e vpra{am gradbenike, vsak forsira tisto kar sam uporablja, tako, da me zanima ~im bolj objektivno mnenje. Morda kdo ve, kako je s toplotno izolacijo pri trendisolu, ter razlika ali trendisol vpija veliko vlage, fonaterm pa ne. ^e pa ima kdo kak{no alternativo, ki je dobra, bi bil zelo hvale`en.

Odgovor: Trendisol je blagovna znamka za celulozno toplotno izolacijo, narejena iz zmletega ~asopisnega ali belega papirja. Fonaterm je blagovna znamka za toplotno izolacija iz kosmi~ev tekstilnih ostankov, ki nastajajo pri krojenju avtomobilskih prevlek in vzglavnikov. Obema so dodane snovi za zaviranje gorljivosti, pove~anje obstojnosti in za{~ito pred insekti ter zajedavci, najpogostej{i dodatek je dodana borova sol. Vsaka toplotna izolacija mora biti tako vgrajena, da v njej ne zastaja vlaga. To pomeni, da mora biti brezhibno za{~itena pred vplivom padavinskih vod in za{~itena pred vstopom toplega vla`nega zraka iz prostorov, slednje je dose`eno z vgradnjo ustreznih parnih ovir. Mnenje, da je kakovost izolacije odvisna od sposobnosti vpijanja vlage, sodi med urbane legende. Poleg uveljavljenih toplotnoizolacijskih materialov, ki jih obi~ajno svetujem za vgradnjo v tople strehe, kot so mineralna vlakna (kamena in steklena volna), so primerni tudi toplotnoizolacijski materiali iz okolju prijaznih materialov (ov~ja volna, celulozni kosmi~i, pluta, bomba`, slama, konoplja, kokosova vlakna, trstika, lesna volna‌). Ob primerjavi je potrebno je ovrednotiti vse lastnosti materialov, ne le posamezne prednosti. Pri nekaterih materialih so nezanesljivi podatki o izolativnosti, ceni vgrajene izolacije ali trajnosti, zavajajo~i so podatki o nestrupenosti (veziva, dodatki za prepre~evanje gorljivosti, za odpornost proti {kodljivcem‌) in nepopolni podatki o obremenitvi okolja. Pred izbiro toplotnoizolacijskega materiala pridobite podatke o primernosti za vgradnjo v va{o zgradbo.

Uporabljajte preverjene toplotnoizolacijske materiale, od proizvajalca zahtevajte dolgo jamstveno dobo na izolativnost, prednost pa dajte doma~im materialom pred uvo`enimi (prevoz izolacijskega materiala na dalj{e razdalje po nepotrebnem bremeni okolje).

Neodzivnost Upravnika Milenko: Preselil sem se v sosesko, kjer `ivijo upokojeni oficirji. Odkar sem se preselil, me upravnik ignorira in mi ne odgovarja na vpra{anja, ki se nana{ajo na upravljanje bloka. Predvsem gre za problematiko ogrevanja, ki se vle~e `e dve leti, toda vsi predlogi za spremembe naletijo na gluha u{esa. Zanima me ali mi je dol`an odgovarjati na pisna vpra{anja in komu ga lahko prijavim? Pisal sem `e na ve~ naslovov, toda nikjer ne odgovarjajo. Odgovor: Upravnik je definiran v Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS {t. 69/03 s spremembami, na kratko SZ-1), naloge upravnika pa v Pravilniku o upravljanju ve~stanovanjskih stavb. Iz pravilnika ni razumeti, da je upravnik dol`an odgovarjati na pisna vpra{anja posameznega stanovalca. Vendar pa je upravnik dol`an delati skladno s citirano zakonodajo, njegovo delo nadzira stanovanjska in{pekcija. Klju~ne kr{itve stanovanjske zakonodaje s strani upravnika so: - ni najmanj enkrat letno sklical zbora eta`nih lastnikov, - ne vodi vpla~il eta`nih lastnikov v rezervni sklad na posebnem transakcijskem ra~unu, - ni nalo`il sredstev rezervnega sklada v depozit pri banki, kot mu to nalaga zakon,


- sredstva rezervnega sklada je uporabil za dela zunaj sprejetega na~rta vzdr`evanja, ki pa hkrati ne {tejejo za nujna vzdr`evalna dela, - ni sestavil obra~una stro{kov upravljanja ve~stanovanjske hi{e, - stro{kov iz obra~una ni ustrezno razdelil med eta`ne lastnike, - sta`nim lastnikom ne poda letnega poro~ila o upravljanju ve~stanovanjske hi{e, - ne pla~uje obveznosti iz pogodb, ki jih je za ra~un eta`nih lastnikov sklenil s tretjimi osebami, - po prenehanju pogodbe o opravljanju upravni{kih storitev ni izdelal kon~nega poro~ila in sestavil kon~nega obra~una, - po prenehanju pogodbe o opravljanju upravni{kih storitev ni prenesel zbranih sredstev na ra~un novega upravnika, - ne skrbi teko~e za izvedbo rednih vzdr`evalnih del manj{e vrednosti na skupnih delih stavbe, - neredno in malomarno izpolnjuje svoje dol`nosti. Upravnika lahko zamenjate z ve~ino - vsaj polovice lastnikov stanovanj. Komunikacijska te`ava, ki jo opisujete, je v na{em prostoru prepogosta in je verjetno posledica splo{nega pomanjkanja kulturnih vrednot in nespo{tovanja so~loveka. Na to stanje energetski svetovalci nimamo odgovora.

Lahko sosedje tro{ijo mojo elektriko? Safeta: Zanima me, ali je mo`no izvesti meritve, da bi preverila, ~e je kdo priklopljen na mojo elektriko, ali obstaja kak{en aparat, ali podjetje, ki to po~ne. V januarju bi naj porabila 1.740 kWh, ker se mi zdi nemogo~e za eno gospodinjstvo. Odgovor: V januarju ste porabili 1.740 kWh elektrike in spra{ujete, kako je to mogo~e. Povsem enostavno. To ka`e na dnevno porabo 56 kWh in na urno porabo 2,4 kWh. ^e se ogrevate z elektriko, lahko porabite {e ve~. ^e niste imeli priklju~enih mo~nej{ih elektri~nih aparatov, lahko porabo reklamirate. Dobavitelj bo preveril upravi~enost reklamacije. Mo`na je napaka pri vnosu od~itka, zato preverite stanje {tevca, podatek pa vsak dan ob isti uri tudi zapi{ete. ^e imate dvotarifni {tevec, zapi{ite stanje ve~je in manj{e tarife. Tudi kraja elektrike je mo`na. ^e `elite preveriti, izklopite vse svoje porabnike elektrike v gospodinjstvu, tudi hladilnik in zamrzovalno skrinjo. Ne pozabite, da pri daljinsko vodenih napravah (TV, video, stolp, satelitska) ne zado{~a odklop na »daljincu«. Nato preverite, ali {tevec miruje. ^e se {e vrti ali utripa LED dioda, pomeni, da je v resnici

{e nekdo priklopljen na va{o elektri~no in{talacijo. Kdo je tisti, ki uporablja »va{o elektriko«, se bo izkazalo kmalu potem, ko boste naro~ili {e izklop glavnih varovalk. Neznani »priklopnik« se namre~ razkrije takrat, ko se prito`i, da nima elektrike. Zelo verjetno je, da ste za tako veliko porabo sami krivi. Popi{ite vse elektri~ne aparate, ki jih uporabljate in pribli`no {tevilo ur uporabe dnevno, s temi podatki pojdite do energetskega svetovalca ENSVET v va{i bli`ini. Preveril bo va{o porabo in vam svetoval, kako jo zni`ati. Pojdite ~im prej, spla~alo se bo.

Prevelika poraba bojlerja za sanitarno vodo Denis: @ivimo v dvostanovanjski hi{i, dve dru`ini, {tirje odrasli in dva otroka. Ogrevamo se s centralno kurjavo na kurilno olje in prav tako ogrevamo vodo. V poletnih mesecih sanitarno vodo ogrevamo z 120 l elektri~nim bojlerjem in tukaj nastane te`ava. Poraba elekt. energije se tako pove~a za 50%. Bojler je bil pravkar o~i{~en vodnega kamna in prav tako je bil opravljen manj{i servis, vendar porabimo na mesec za 600 kWh elektri~ne energije samo za gretje vode. Ali je mo`no, da je bojler tako velik porabnik elektri~ne energije? Ali bi z nakupom novej{ega, bolj izoliranega bojlerja lahko kaj privar~evali ali bi bilo bolj{e ogrevati vodo s toplotno ~rpalko? Imamo enotarifni tok, obra~unana mo~ je 7 kW (3 X 16 amperov). Odgovor: Dnevne potrebe tople vode v gospodinjstvih so odvisne od {tevila dru`inskih ~lanov in njihovih potreb. Pri oceni potrebne energije za segrevanje sani-

tarne vode lahko upo{tevamo vrednosti, podane v tabelah 1 in 2 na naslednji strani. Izhajajo~ iz statisti~ne ocene iz spodnje tabele va{o dru`ino lahko uvrstimo v visoke porabnike tople vode (prera~un va{ega primera): - poraba zna{a 600 kWh / mesec: 6 oseb = 100 kWh / osebo / mesec - poraba 100 kWh / osebo / mesec: 30 dni = 3,3 kWh / osebo na dan kar ka`e, da v povpre~ju dnevno porabite cca. 80 l / osebo tople vode pri 45°C. Ve~ji dele` stro{kov energije za pripravo tople sanitarne vode izhaja iz koristne energije potro{ene za pripravo tople vode. Na ta del lahko najbolj vplivamo z zmanj{anjem porabe tople vode z uporabo pomivalnega stroja namesto ro~nega pranja posode, uporabe lon~ka pri umivanju zob, tu{iranja namesto kopanja ali kori{~enjem ni`je elektri~ne tarife. Manj{i del stro{kov za ogrevanje tople sanitarne vode pa se porabi za toplotne izgube akumulirane vode. Na ta del lahko vplivamo z uporabo potrebam primerno velikega grelnika vode (ve~ji volumen grelnika pomeni ve~je toplotne izgube) ali ~im bolj{o toplotno izolacijo in s tem ni`jimi toplotnimi izgubami grelnika vode (proizvajalci obi~ajno navajajo podatek o dnevnih toplotnih izgubah v kWh, merjen po standardu EN 60379), ter z ustreznim re`imom priprave tople vode (grelnik naj pripravlja toplo vodo za takrat, ko jo potrebujemo in ne ves ~as, na trgu recimo `e obstajajo »pametni« grelniki vode, ki imajo vgrajeno t.i. »SMART« funkcijo).


Zaradi vse vi{je cene in ekolo{ke spornosti uporabe elektri~ne energije za ogrevanje, je smiselno preiti na druge vire. Uporaba toplotnih ~rpalk, ki izkori{~ajo toploto zraka za pripravo sanitarne tople vode je najbolj smotrna s stali{~a za~etne investicije: za postavitev in za~etek obratovanja ne zahteva ve~jih posegov in vlaganj, za~etna vi{ja nakupna cena, v primerjavi z elektri~nim grelnikom pa se povrne v 2 -3 letih, z uporabo toplote ~rpalke lahko zmanj{amo rabo energije za pripravo tople vode za 2/3. *Statisti~na ocena porabe tople vode in potrebne energije v gospodinjstvu :

Poraba

Ogrevalna sezona 200 dni v kWh/osebo

Poletje 145 dni v kWh/osebo

Potrebna toplota v kWh/osebo na dan

nizka

200

150

0,6 do 1,2

srednja

400

250

1,2 do 2,4

visoka

600

400

2,4 do 4,8

Tabela 1: Ocena potrebne energije za segrevanje sanitarne vode

Poraba

Poraba tople vode v litrih / osebo na dan pri 60°C

pri 45°C

nizka

10 do 20

15 do 30

srednja

20 do 40

30 do 60

visoka

40 do 80

60 do 120

Tabela 2: Ocena dnevne porabe tople vode na osebo Vir: ZRMK ( poraba po standardu VDI 2067)

Zamenjava kaminske pe~i s kaminom Olga: V kratkem imamo namen zamenjati navadno kaminsko pe~ s toplovodnim kaminom. Zanima me na kaj moramo biti pozorni ob monta`i, da ne bi pozneje ob`alovali napak (zalogovnik, prezra~evanje prostora)? Odgovor: ^e imamo namen zamenjati kaminsko pe~ s kaminom, ki ima vgrajen toplovodni kaminski vlo`ek, si moramo pri izvedbi takega sistema razjasniti kak{en je na{ cilj ob tej zamenjavi. Kajti le pravilno projektiran in smotrno izbran sistem, bo upravi~il pri~akovanja in stro{ke investicije, pomo~ do potrebnih odgovorov pa lahko ponudijo le usposobljeni strokovnjaki. Dobro je premisliti ali nameravamo s sistemom ogrevati celotni objekt ali le podpirati osnovni sistem, koliko toplote potrebujemo za celotno hi{o (toplotne izgube), kolikokrat na dan moramo nalo`iti na kuri{~e, da bomo lahko zadovoljili potrebno toploto, kak{na bo letna potreba drv, kak{en tip naprave uporabiti - glede na koli~ino predane toplote na »vodno stran« v %, kak{na bo predelava, oziroma priklop na obstoje~i sistem. Ob tem je pomembno vedeti, da

brez toplovodnega hranilnika povezava v ogrevalni sistem ni mogo~a. Velikost hranilnika je odvisna od kapacitete, oziroma mo~i kaminskega vlo`ka. Predvideti je potrebno najmanj 50 litrov na kW priklju~ne mo~i. Pri izvedbi je potrebno nujno upo{tevati varnostne ukrepe. Pri tem je najpomembnej{i, vgraditev mehanskega termi~nega obto~nega varovanja in sistema zvi{evanja temperature povratne vode (vgradnja tako imenovanega ladomat-a), ki prepre~uje nastanek kondenzov in korozije v izmenjevalcu. Seveda, pa je nujno upo{tevati vse potrebne pogoje za delovanje kaminskega vlo`ka. To pomeni, ustrezno vi{ino in presek dimnika. V vsakem primeru moramo omogo~iti dovod zgorevalnega zraka v prostor ali direktno v kuri{~e. Pred odlo~itvijo se posvetujte s strokovnjakom. Najbolje je ~e ponudbo uskladita pe~ar in instalater strojnih instalacij. Glede kvalitete in kapacitete dimnika pa je pristojen dimnikarski mojster. • ODGOVARJALI: JURE HROVAT, pe~arski mojster, in`.str., MATJA@ VALEN^I^, energetski svetovalec, KSENIJA PLAHUTA, sanitarno ogrevalna tehnika Gorenje.


OGREVANJE

15

Svetovni rekord tankoslojnega modula

Tudi v 2013 nepovratna sredstva za u~inkovito rabo energije!

^

Ohranjanje okolja in zanesljivost oskrbe z energijo ob vedno ve~jih potrebah po energiji, postajata klju~na dejavnika razvoja dru`be. Zato se s pojmoma »u~inkovita raba energije (URE)« in »obnovljivi viri energije (OVE)« danes sre~ujemo vsi. Tudi zakonodaja, okoljska problematika in cene energentov vedno bolj pritiskajo na kon~ne uporabnike, ki se bodo morali s temi vpra{anji prej ali slej soo~iti.

e naj solarna elektrika postane zanimiva za vsakogar, morajo moduli postati {e cenej{i, izkoristki vi{ji, proizvodnja pa enostavna. Skupini znanstvenikov {vicarskega laboratorija EMPA je pred kratkim uspelo izdelati tankoslojni fotonapetostni modul z rekordnim 20,4% izkoristkom. Modul je izdelan iz elasti~ne polimerne folije s CIGS nanosom (baker – indij – galijev diselenid), tehnologijo pa sedaj prilagajajo za industrijsko proizvodnjo.

Rekordna u~inkovitost z manj kot 2 mm silicija (foto: © PVLab / EPFL)

Dohiteli silicijeve module Strokovnjakom je uspelo tankoslojni modul izdelati pri nizkih temperaturah, ugotavljanje izkoristka pa so prepustili nem{kemu Fraunhofer in{titutu. Izkoristek novega elasti~nega modula je celo vi{ji, kot ga drugi dosegajo z enakimi materiali na stekleni podlagi. S tem so tankoslojne module po u~inku izena~ili z obi~ajnimi moduli iz silicijevih rezin in s tem zanimanje za tankoslojno fotovoltaiko skokovito pove~ali. Uporabnost tankoslojnih modulov je neprimerno vi{ja, saj z njimi lahko prekrijemo razli~no oblikovane strehe in fasade, postavimo solarne farme, opremimo avtomobile in vsa druga vozila ter jih uporabimo za napajanje prenosne elektronike. Zato je “fotovoltaika na metre” zanimiva za uporabnike in industrijo, in{titut pa je `e za~el sodelovati z enim od bodo~ih proizvajalcev. • Vir Science Daily

Z u~inkovito rabo energije privar~ujete in hkrati skrbite za okolje

Pravilna uporaba energije se vedno obrestuje: prihranek energije pomeni tudi prihranek stro{kov. Z upo{tevanjem pravil URE

in OVE se viri energije uporabljajo na racionalen na~in, pri tem pa se uporabnikom ni potrebno odpovedati udobju, ki so ga vajeni. Energetika Ljubljana je prvo slovensko energetsko podjetje, ki ponuja nepovratne finan~ne spodbude gospodinjstvom, ~e investirajo v okolju bolj prijazne energetske sisteme za oskrbo z zemeljskim plinom ali toploto. Finan~ne spodbude so namenjene tudi javnemu sektorju, pravnim osebam in podjetnikom. •


16

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Nov patent za zajemanje sonca

Prenos podatkov z led svetili

Velike koli~ine son~ne elektrike `e nekaj ~asa uspe{no pridobivajo z ravnimi ogledali, ki svetlobo usmerjajo v vrh visokega stolpa. Tehnika imenovana CSP (Concentraded Solar Power) odli~no deluje v ju`nih delih Evrope, na primer na jugu Španije, bolj severno pa je sonca premalo.

U~inek obstoje~ega sistema V bli`ini Seville deluje sistem Gemasolar, z ogledali in centralnim stolpom, ki ima za podalj{anje delovanja turbine {e shrambo toplote v solni raztopini, ki ima delovno temperaturo 290°C. Naprava ima mo~ 20 MW in odda 110 GWh elektrike na leto (za primerjavo, hidroelektrarna Mariborski otok, mo~ 60 MW). Na povr{ino 195 hektarjev so postavili 2650 ogledal, stolp s sprejemnikom energije pa je visok 140 m. S shranjeno toploto lahko elektriko proizvajajo {e 15 ur po son~nem zahodu, naprava pa je v pogonu dve leti.

Nova naprava ima vi{ji izkoristek Izumitelj izbolj{anega in patentiranega na~ina zajemanja toplote sonca je dr, Ruiz, ki je profesor termodinamike na univerzi v Sevilli. Z analizo obstoje~ih sistemov so ugotovili, da imajo ogledala za stolpom, gledano s strani sonca, veliko bolj{i izkoristek, kot ogledala prednjim, ~eprav so vsa enako velika. Nato je sledila odli~na ideja s postavljanjem ogledal na kro`ne tirnice, s ~imer so letni izkoristek pove~ali za 17%, v juniju pa celo za 25%, za enak odstotek pa se pove~a tudi proizvodnja elektrike. S tem so povi{ali tako imenovani »kosinus faktor« ogledal, ki ga lahko izbolj{amo samo na ta na~in.

Pilotna deluje eno leto Poskusi so bili tako uspe{ni, da se za projekt zanima ve~ podjetij v svetu. Kljub doda-

Ogledala pred stolpom imajo veliko slab{i zajem energije ~eprav so vsa enako velika

Profesorji univerze Strathclyde v Glasgovu so zbrali skupino strokovnjakov, ki pospe{eno delajo na projektu prenosa podatkov s pomo~jo vidne svetlobe. Postopek je znan pod kratico “Li-Fi”, s podatki so mi{ljene internetne povezave, prednost pa je prenos s svetlobo namesto brez`i~no ali na mikrovalovnem podro~ju.

Zaradi ogledal na kro`nih progah je letni izkoristek ve~ji za 17% Svetloba prena{a podatke

tnim podvozjem za ogledala in polaganju kro`nih tirnic, s pove~anim izkoristkom z lahkoto pokrijejo dodatno vgrajeno tehniko. Gibanje ogledal po tirih je tako po~asno, da so lahko pogonski agregati zelo majhnih mo~i. V ju`ni Španiji je oson~enost 2000 kWh/m2 na leto, v pu{~avskih delih sveta pa je ta {e za 30% vi{ja. Z novo napravo lahko na 4 hektarjih zemlji{~a prestre`emo en megavat elektrike, trenutno pa v Španiji nogometna igri{~a zasedajo veliko ve~ prostora kot vse solarne elektrarne. Pomemben del takih elektrarn pa so {e zalogovniki toplote, ki v pogojih dobre oson~enosti omogo~ajo neprekinjeno delovanje, v obla~nem vremenu pa manjkajo~o energijo lahko nadomestimo s plinom ali drugim energentom. Poskusni sistem s kro`nimi tirnicami deluje pod nazivom CTAER in je postavljen v Andaluziji. •

Vse son~ne elektrarne imajo zalogovnik toplote, uparjevalnik in parno turbino z generatorjem

Tihec

LED svetila to omogo~ajo Sistem je genialno enostaven. Na delovnik mizi ob ra~unalniku stoji svetilka, ki razsvetljuje delovno povr{ino. Na pogled je svetilnost ves ~as popolnoma enaka, v resnici pa svetilka rahlo utripa v kiloher~nem ritmu, za katerega je nemogo~e, da bi ga zaznali z o~esom. Z nevidnim utripanjem prena{a internetne podatke v ra~unalnik, ki stoji pod njo in ima v USB vhodu vtaknjen klju~ek, ki sprejema signale od svetilke. S tem smo razbremenili brez`i~ne radijske prenose razli~nih frekvenc, saj je prostor za te prenose dobesedno zabasan, ~e pomislimo, da skozi na{a domovanja nenehno valujejo {e radijski, TV, satelitski in drugi signali. Tehnika je zelo uporabna, dober primer pa je na primer LED obvestilna tabla ob avtocesti. Ko vozilo prispe v njeno vidno obmo~je, poleg opti~nih obvestil oddaja tudi nezaznavne svetlobne sunke, ki podatke z interneta prena{ajo v avtoradio, prenosni ra~unalnik ali pametni telefon, ki so vsi opremljeni s sprejemniki za ta namen. S tem smo dobili vzporedno in energetsko var~no informacijsko linijo, ki deluje neodvisno od obstoje~ih brez`i~nih povezav. Predvidevajo, da se bo ta tehnologija v desetih letih uveljavila na vseh podro~jih ~love{kega delovanja. Poleg ve~jih razvijajo tak{ne LED oddajnike v mikro velikosti, ki bodo imeli {e dodatne prednosti. Podatke bodo oddajala vsa svetila od lu~i v dnevni sobi do cestne razsvetljave ali svetil v letalu. • Tihec


SOLARNE TEHNOLOGIJE

17

Tehnologija za maksimalen izkoristek sonca

A

rhsol d.o.o. je mlado in`enirsko podjetje, z bogatimi izku{njami na podro~ju projektiranja, monta`e ter vzdr`evanja son~nih elektrarn. Pohvalimo se lahko z ve~ kot 5 MW postavljenih ter 19,5 MW projektiranih elektrarn. Na{o uspe{nost pripisujemo strokovnemu pristopu, znanju, izku{njam ter kakovostnim komponentam, ki jih vgrajujemo v na{e sisteme. Za dobro delovanje son~ne elektrarne in doseganje predvidenega donosa, je potrebno redno spremljati njeno delovanje in opravljati vzdr`evalne preglede ter dela. Dnevno preko nadzornih sistemov nadzorujemo delovanje kar 34 son~nih elektrarn, vendar se {tevilo le teh dnevno pove~uje. Nadzor deluje tako, da v primeru nepravilnosti nemudoma obvesti lastnika elektrarne in nas, ki napako odpravimo in prepre~imo ve~ji izpad dohodka investitorja. Nadzor vzpostavimo s kakr{no koli opremo elektrarne, ter tudi strankam omogo~imo vpogled v delovanje njihove elektrarne preko spleta. Z na{im strokovnim znanjem se lahko izognete

ve~ dnevnemu izpadu proizvodnje, saj morebitno okvaro takoj opazimo in jo s hitrim posredovanjem odpravimo. Na{ obseg vzdr`evanja elektrarne vklju~uje 24 urni nadzor, redni letni pregled z najnovej{imi napravami, popravilo in zamenjavo vseh komponent ter intervencijsko posredovanje ob nepravilnostih.

Klasi~ni fotonapetostni sistemi za proizvodnjo elektri~ne energije imajo zaradi svoje zgradbe nekatere pomanjkljivosti, ki se odra`ajo v slab{i energijski u~inkovitosti in tudi v

slabi po`arni varnosti. Napredna tehnologija SolarEdge, podjetja Arhsol, v sodelovanju s podjetjem A-sol, zagotavlja maksimalen energijski izplen, kakor tudi nadzor nad delovanjem posameznega PV modula. Primerna je za vse uporabnike, tako gospodinjske, poslovne, industrijske, kakor tudi za ve~je solarne parke. SolarEdge proizvaja optimizatorje mo~i, visoko zanesljive PV razsmernike ter ponuja spremljanje delovanja vsakega modula in detekcijo napak preko spletnega portala.

Prednosti sistema SolarEdge Zagotavlja nam popoln pre-

gled nad delovanjem sistema in zaznavanje napak v sistemu na daljavo (prikaz delovanja posameznega modula, prikaz celotnega sistema na virtualni shemi elektrarne, samodejna zaznava in javljanje napak v sistemu, lahek dostop do spletnega portala iz ra~unalnika in pametnega telefona). Omogo~a pove~an energijski donos in hitrej{e povra~ilo investicije zaradi MPPT na posameznem modulu (brez izgub zaradi razli~nih izhodnih mo~i modulov, delnega sen~enja ter izgub zaradi razli~nega staranja modulov). Omogo~a maksimalni izkoristek dane povr{ine (v isti niz je mo`no povezati module z razli~nimi orientacijami in nakloni, razli~nih tipov modulov). Nudi ve~jo varnost med monta`o, vzdr`evanjem, v primeru ga{enja po`ara in drugih izrednih primerih (zagotovljena je varna napetost v nizu, ki je enaka {tevilu optimizatorjev krat 1 V). V zadnjih letih se je razvoj tehnologije izkori{~anja son~ne energije, pri pretvorbi v elektri~no, usmeril v izbolj{anje varnostnih zahtev in pove~anju u~inkovitosti samega sistema. Z izbiro naprednega fotonapetostnega sistema se bo investicija v nalo`bo najhitreje povrnila. • Andrej Arh


18

SOLARNE TEHNOLOGIJE

Kako izbrati pravi kolektor? Ko se odlo~amo za nakup son~nih kolektorjev, se znajdemo pred vpra{anjem katere izbrati. Zavedati se moramo, da gre za dolgoro~no investicijo in da je nakup kolektorja le del celotne investicije. Od kvalitete kolektorja je odvisno kako u~inkovito bo deloval celoten sistem. Na trgu je izbira velika. Ve~ina kupcev pa ni strokovnjakov, ki bi lahko ugotavljala razkorak med obljubami ponudnikov in dejanskimi zmo`nostmi razli~nih kolektorjev, ki so na voljo. V grobem lahko kolektorje razdelimo na tri skupine: plo{~ate, cevne in vakuumske. Pravi vakuumski kolektor je namre~ le tisti, ki ima absorber dejansko v vakuumu, to pa lahko dose`emo le kadar ima kolektor le eno plast debelega stekla, kolektorje z dvema plastema stekla in vakuumom med njima, pa lahko imenujemo cevne. Vakuum je pomemben zaradi prepre~evanja toplotnih izgub, kar je zlasti pomembno v slabih vremenskih pogojih, ko je razpolo`ljive energije malo in ko se soo~amo z nizkimi zunanjimi temperaturami. Razvojno gledano so kolektorji z eno plastjo debelega stekla in s Heat Pipe tehnologijo najsodobnej{i. Tak{en kolektor je tudi GreenLand Systems, ki je sposoben zbrati najve~jo mo`no koli~ino energije in jo tudi koristno uporabiti za segrevanje sanitarne vode ali stanovanja. Pri izbiri kolektorja se je potrebno vpra{ati tudi ali ne gre morda zopet za {e eno muho enodnevnico. Tak{ni kolektorji praviloma ob pojavu problemov izginejo s trga, investitorju pa na strehi ostanejo nedelujo~i

ali slabo delujo~i kolektorji in nedelujo~ cel sistem z vsemi sestavnimi deli. Modra odlo~itev je investicija za kolektorje, ki so na trgu uspe{no `e vrsto let in ki so testirani v tujih neodvisnih certificiranih in{titutih. Z GreenLand Systems kolektorji smo v Sloveniji `e 8 leto in vam zanje zagotavljamo 10 letno garancijo. V teh letih so bili testiranih v ve~ih nem{kih solarnih in{titutih. Ker so son~ni kolektorji trajno izpostavljeni atmosferskim vplivom, kot so: de`, sonce, prah, sneg, led, to~a, ekstremne temperature in njihove hitre spremembe, veter, UV sevanje itd, je zelo pomembno da dejansko vsebujejo materiale, ki so vse te vplive sposobni prena{ati mnogo let brez posledic. Najsodobnej{a proizvodna tehnologija in uporaba najkvalitetnej{ih materialov kolektorjem GreenLand Systems zagotavlja `ivljenjsko dobo 30 let in ve~, brez zmanj{anja u~inkovitosti. Od lanskega leta dalje pa vam ponu-

jamo popolno novost – Heat Pipe kolektorje, ki za svoje delovanje ne potrebujejo naklona, temve~ so lahko vakuumske cevi polo`ene vodoravno. Tak{ne kolektorje lahko instaliramo na balkonsko ograjo, fasado, kot streho na terasah za instalacije na ravnih strehah, kjer bi bile kolektorske cevi vizualno mote~e. Leto{nja novost v ponudbi so kolektorji, ki lahko konstantno delujejo na temperaturah okoli 160 °C in jih je mo`no uporabljati v industrijskih procesih, kjer potrebujemo visoke temperature. Kolektorji GreenLand Systems so vrhunski produkt, ki zagotavlja dolgoletno zadovoljstvo tako individualnim kupcem, kakor tudi uporabnikom v ve~jih poslovnih sistemih. Vabimo vas, da nas pokli~ite in se bomo dogovorili za brezpla~no svetovanje na{ega strokovnjaka. • RS, Bio Planet


SOLARNE TEHNOLOGIJE

19

Sistemska re{itev SOL+ Ogrevanje stavb z zajemanjem energije sonca ter toplote okolice je danes obi~ajen na~in gradnje sodobnih in nizkoenergijskih hi{. V zadnjem ~asu pa proizvajalci i{~ejo na~in, ki bi ta dva koncepta tehni~no, ekonomsko in u~inkovito povezal v novo sistemsko re{itev.

brezstopenjsko krmiljeno, zato je tudi poraba energije za njuno delovanje najmanj{a. Naprava zato deluje skoraj brez prekinitev, {tevilo vklopov in izklopov je zanemarljivo, zaradi ~esar se `ivljenjska doba naprav podalj{a. Ker so pogonski elektromotorji kvalitetni in u~inkoviti, je posledica izbolj{av nadpovpre~no visoko grelno {tevilo.

Sonnenkraftu je uspelo Proizvajalec je znan po re{itvi, kombinaciji toplotne ~rpalke zrak / voda in solarnega sistema pod imenom Solar Compleet. Letos so sistem izbolj{ali in nadgradili, predstavljajo novo sistemsko re{itev imenovano SOL+. Sistem zdru`uje napredno solarno tehnologijo in toplotno ~rpalko, ki je posebej prirejena za optimalni zajem energije iz okolice. Korak naprej v razvoju je toplotna ~rpalka z oznako HP12M, ki spada med najbolj{e znane kompaktne toplotne ~rpalke in je po kvaliteti, ter zmogljivosti nekaj posebnega.

Invertersko voden kompresor in ventilator Inverterska tehnologija omogo~a natan~no prilagajanje mo~i toplotne ~rpalke vsem vremenskim pogojem in toplotnim potrebam uporabnika. Ĺ tevilo vrtljajev kompresorja in ventilatorja je elektronsko in

Elektronsko krmiljen du{ilni ventil Du{ilnega ventila ne vidimo, niti ne sli{imo, v resnici pa je eden bistvenih elementov, ki odlo~a o u~inkovitosti tega toplotnega stroja. Toplotna ~rpalka HP12M vodi delovanje ventila s PID regulacijo. Zaradi tega se odzivnost in natan~nost ventila pove~a, posledica pa so optimalne tla~ne in temperaturne razmere v hladilnem krogu.

Podhladilnik Toplotna ~rpalka HP12M je opremljena z dodatnim prenosnikom toplote, ki se nahaja za kondenzatorjem. Zasnovan je tako, da omogo~a uspe{en prenos toplote med hladilnim medijem in ogrevalno vodo. Zato je prenos toplote v tem elementu u~inkovitej{i kot v kondenzatorju in povzro~i zni`anje temperature v

Nova sistemska re{itev Sol+ s termosolarnim kompletom in toplotno ~rpalko HP 12M

nizkotla~nem krogu, posledica pa je bolj{i in u~inkovitej{i zajem energije okolice.

Odtaljevanje z odpadno toploto V hladnih dneh se na zunanjem izmenjevalcu lahko nabere plast ivja in ledu, ki zmanj{uje njegovo u~inkovitost. Zato je potrebno ta element ob~asno odtaliti, kar nova ~rpalka izvede s pomo~jo toplote, ki jo odvzame iz spodnjega dela solarnega hranilnika. S tem smo zmanj{ali porabo energije toplotne ~rpalke in omogo~ili delovanje v neugodnih vremenskih razmerah. Zaradi vseh opisanih lastnosti in izbolj{av se investicija v novo sistemsko re{itev SOL+, ki je kombinacija toplotne ~rpalke in termosolarnega sistema, zagotovo obrestuje. •


20

IN[TALACIJE

Bolj{e tesnjenje cevnih zvez z izdelkom Loctite 55 Sedaj so mrzli in dolgi zimski dnevi, ko ima ogrevanje klju~en pomen. Pomen v smislu ogrevanja bivalnih in drugih prostorov. Ob tem je pomemben predvsem optimalno zagotovljen transport vode po cevovodih, kot tudi ~rpalnih postajah za grelno vodo.

Avtor: mag. Marjan Poto~an

Kakor hitro se omejimo na instalacije in cevovode, se sre~amo z izzivi tesnjenja le teh. Cevne instalacije so lahko iz razli~nih materialov. Najpogosteje se uporabljajo materiali kot je `elezo (pocinkano), plastika, drugi umetni materiali. Da je transport vode sploh mogo~, so potrebne {e ~rpalke, zasuni in drugi elementi, ki jih je potrebno zatesniti.

Loctite 55 Loctite 55 omogo~a takoj{nje tesnjenje (neodvisno od temperature okolice) za doma~o uporabo in industrijske namene. Lahko se uporablja za tesnjenje cevnih sistemov za pitno vodo, odpadno vodo (toplo in hladno), plin, stisnjen zrak in industrijska olja. Uporablja se, kjer so se v preteklosti uporabljali teflonski trakovi, preja in tesnilna pasta. Zadovoljuje potrebe sodobnih cevnih sistemov in je v skladu z najnovej{imi standardi. Pitna voda: Loctite 55 je v skladu s standardom WRC in BS 6920 uporaben za tesnjenje pitne vode do 85 °C. Plin in voda: Loctite 55 ima ateste EN751-2 Class Arp, DVGW in DIN 30660. SLO atesti: - pitna voda: In{titut za varstvo okolja {t.poro~ila: 28169Ate, - plin: Institut za varilstvo: {t.certifikata: 250/00.

Nova tehnologija za tradicionalne naloge Poraba: Velikost navoja

½ ’’

¾ ’’

1 ’’

Število spojev

385

260

180

Celovito paleto materialov za tesnjenje cevnih zvez nudi podjetje Henkel, ki ima v svojem asortimanu precej izdelkov namenjenih za tesnjenje. Uporaba se nana{a na vodo za komunalne potrebe, kot tudi pitno vodo. Predstavljamo izdelek, ki se najpogosteje uporablja pri tovrstnih opravilih - Loctite 55.

Primeren za kovinske in plasti~ne cevne zveze do 4’’ Nova bolj{a metoda tesnjenja se lahko uporablja na litini, jeklu, medenini, bakru, kromu, na nikljanih in galvanskih povr{inah, nerjavnem jeklu in plastiki.

Obratovanje brez pu{~anja Spoj narejen v nekaj sekundah je zanesljiv tudi ~e je izpostavljen temperaturam

im med 0 in 1300°C, vodnim udarom in vibracijam.

Cevno zvezo je mo`no kasneje prilagajati ^e cevni spoj ni pozicioniran pravilno, Loctite 55 dopu{~a kasnej{e nastavitve brez nevarnosti pu{~anja.

Brez umazanije in packanja Po celodnevni uporabi Loctite 55 se boste vrnili domov brez umazanije za nohti. Belo impregnirano tesnilo se nana{a neposredno iz priro~ne embala`e z `e vgrajenim rezilom. Za uporabo Loctite 55 ne potrebujete posebnega urjenja. Uporabite svoje znanje za novo tehnologijo takoj{njega tesnjenja. Ovijte tesnilno vrv okrog vijaka z upo{tevanjem priporo~enega {tevila ovojev in to je dovolj za brezhiben spoj. •


5

Loctite 55 ®

Tesnilna Tesnil lna vvrvica rvica 1150 50 m

+ gratis Unior klešče

Nagradna igra Z odgovori na vprašalnik, ki se nahaja v kompletu, sodelujete v nagradni igri za 28 delni set Uniorjevega orodja!

*Akcija traja od marca do maja 2013!

*Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. *Vprašalniki bodo na voljo na prodajnih mestih. *Prejemnik glavne nagrade bo obveščen po pošti.

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor

tel.: 02 22 22 288, fax.: 02 22 22 275

www.loctite.si


22

NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Gumijaste kovice

Brezelektri~ni merilec nivoja

Elektronski po`arni treningi

Z gumijasto zakovico lahko spojimo dve plo~evini ali jo vlo`imo v slepo izvrtino v kakr{nemkoli materialu. Med uvijanjem vijaka v medeninasto navojno pu{o v kovici se ta na zadnji strani deformira in zasidra v izvrtino ali stisne ob plo~evino ali pa spoji dva razli~na materiala, pri ~emer spoj postane zrako in vodotesen. Izdelujejo jih z notranjim navojem od M3 do M12 , izdelane so iz gume ali podobne EPDM plastike, navojni vlo`ek pa je iz nerjave~ega materiala, obi~ajno iz medenine. Du{ijo zvok in tresljaje, spajajo razli~ne materiale, so elektri~no izolativne, primerne za monta`o v strojni{tvu ali elektrotehniki, za pritrjevanje delov na vozila ter na navti~nem podro~ju. navti~ne namene ter jih lahko odstranimo in ponovno uporabimo. Pod nazivom Rubber Nut jih ponujajo v ve~ spletnih trgovinah. •

Primeren za mirujo~e, vkopane ali premi~ne rezervoarje do 200 litrov, je varne in enostavne izvedbe, za meritev nivoja pa ne potrebujemo elektrike. Posoda je lahko pod tlakom ali podtlakom, vsebina pa katerakoli teko~ina, od vode, goriva do kislin. Izdelan iz nerjave~e cevke, ki sega v globino rezervoarja in ima na zunanji strani plovec z magnetom. V notranjosti cevke, ki je suha, se nahaja merilni trak, ki ima na spodnjem koncu pritrjen drugi magnet. Meritev izvedemo tako, da merilni trak z roko potegnemo navzgor, pri ~emer se zaustavi na nivoju magnetnega plovca. Na merilnem traku od~itamo nivo teko~ine, iz tabele prostornine pa ugotovimo koli~ino v tanku. Merilec je lahko tudi iz medenine, polipropilena ali gume, odvisno od vsebine, dol`ina tipala do 1,8 m, www.madisonco.com •

Izdelek je najnovej{a ideja s podro~ja po`arno - varnostnih treningov. Kaj pomagajo predpisi in povsod name{~eni gasilni aparati, ~e jih ljudje ne znamo u~inkovito uporabljati. Poseben LED ekran z digitalnimi plameni je elektronsko povezan z gasilnim aparatom. Plamen na ekranu bo ugasnil samo, ~e smo pravilno gasili. Pri tem sli{imo zna~ilen zvok aparata, laserski snop pa ka`e, kam usmerjamo gasilni curek. Ima programe za ga{enje s CO2, s prahom in celo z vodnim curkom, s katerim lahko v resnici brizgamo v ekran, saj je ta vodoodporen. Naprava simulira po`are stopenj A, B in C, pri ~emer morajo biti treniranci dovolj spretni in hitri, da bi dosegli uspeh, druga~e bo ekranski ogenj spet vzplamtel. Na dan lahko kar na delovnem mestu treninge zaklju~i ve~ kot sto ljudi, primeren tudi za treninge gasilcev, proizvajalec BullEx, predstavni{tvo v Sloveniji www.vizijavarnosti.com •

Pi{e: Simon Tihec

Najmo~nej{i lepilni trak

Skr~ne ponjave

Proizvajalec trdi, da lahko trak z oznako VHB (Very Hihg Bond) zamenja vija~enje, kovi~enje, varjenje in podobne mehani~ne pritrditve. Pred njimi ima celo prednosti, saj kovica ali vijak vprijemata to~kasto, varjenje pa povzro~a dodatne napetosti v materialu. Lepilni trak pa dele enakomerno spoji po vsej povr{ini, sile razpr{i na vso lepilno ploskev in ustvari skoraj nerazstavljiv spoj. Fasadni elementi na neboti~nikih, mobilni telefoni, avtomobilski deli ali hladilniki imajo tak{ne spoje, ki ostanejo trdni in hkrati elasti~ni vso dobo uporabnosti. Trak odli~no lepi steklo, kovino, barvane povr{ine, les, beton in plastiko ter prevzema bo~ne raztezke ob segrevanju materialov. Proizvajalec 3M, VHB acrylic foam tape 12 mm x 33 m, cena 82 €, si.farnell.com •

Industrijska skr~na folija {~iti razli~ne proizvode pred vremenskimi vplivi in omogo~a hiter transport velikih izdelkov na odprtih plo{~adih vlakov ali tovornjakov ter dolgoro~no skladi{~enje. Folija je za vsak izdelek najprej ohlapno krojena in {ivana ter je sestavljena iz treh plasti. Je paropropustna navzven, notranja plast iz netkanih poliestrskih vlaken pa dodatno {~iti lakirane povr{ine, omogo~a kr~enje brez zatikanja prepre~uje abrazijo in vpija ter oddaja kondenzirano vlago. Toplota s katero s plinskim gorilnikom kr~imo folijo povzro~i hlapenje antikorozijskih inhibitorjev v plasti lepila ki dodatno {~itijo povr{ine izdelka in vpijajo kondenzirano vlago med transportom. Folija je lahko opremljena tudi z zadrgami ali vstavljenimi pritrdilnimi obro~i in je zato tudi ve~krat uporabna za enak izdelek, www.transhield-usa.com •


NOVOSTI ZA STROKOVNJAKE

Fluorescenca proti netesnosti

23

Prilagodljiv gumijast lijak

Iskanje netesnih mest na razli~nih napravah s tla~nim preizkusom ali milnico je mo`no samo, ~e to mesto tudi vidimo. Fluorescentni dodatki za oljne ali vodne medije bodo ob pomo~i posebne svetilke takoj odkrili najmanj{a pu{~anja. Uporabno za nizko in visokotla~ne sisteme mazanja, hidravlike, cevovode ogrevanja in hlajenja, razvode goriva in podobno. Omogo~a hitro in poceni in okoljsko neopore~no odkrivanje napak, dodatki lahko ostanejo v sistemu in so vidni kljub temu da sta olje ali voda motna ali polna ne~isto~, odkrivanje pa poteka med obi~ajnim delovanjem. Fluo dodatke izdelujejo v rumeni, modri, beli in rde~i barvi, svetilka Optilux pa z enim polnjenjem deluje ve~ ur, proizvaja Spectronic Corp, www.spectroline.net •

Kos zelene plo{~ate gume ima v notranjosti skrito tanko in mehko aluminijasto ali svin~eno plo{~o. Zaradi tega lahko gumo pregibamo in preoblikujemo nato pa bo ostala v tej obliki, po uporabi pa jo spet izravnamo ali zvijemo v drugo obliko. Najve~krat jo uporabljajo mehaniki vozil, ~olnov traktorjev, vili~arjev ali letal, ob menjavi olja ali filtra v motorju ali kot pomo~ pri pretakanju raznih teko~in ali kemikalij. Plo{~o tako oblikujemo, da bo vse olje steklo v podstavljeno posodo, pri ~emer ne bomo polili niti kapljice. Guma je odporna in jo lahko ~istimo z vsemi obi~ajnimi kemikalijami ali razma{~evalci. Izdelujejo jo v {tirih velikostih, cena od 10 do 39 USD, Flexible Draini8ng Tool, newpig.com •

Protipotresno pletivo

Zmogljiva piezoelektri~na brizga

Izdelek so razvili v nem{kem in{titutu KIT (Karlsruhe Institute of Technology) (KIT). S pletivom oblo`ene starej{e stavbe postanejo potresno bolj odporne, omogo~ijo stanovalcem varen umik in prepre~ujejo, da bi deli stavb padali na ulico. Pletivo je na pogled podobno obi~ajni armirni mre`ici za izolacijske fasade, vendar prenese veliko ve~je sile, ima dodana {e dvojna pre~na vlakna pod kotom 45° in elasti~ne polipropilenske niti. Zaradi pletiva stavba prenese kraj{i in {ibkej{i potres brez tvorjenja razpok, saj se sile prena{ajo po vsem obodu, stavbo pa lahko nato {e popravimo. Elasti~ne niti pa zadr`ijo dele pred padanjem, ~e je potres mo~nej{i. Neposredno na steno ga pritrjujejo s posebnim lepilnim ometom, izdelek prodaja italijanska izpostava firme Röhfix pod imenom Sisma Calce, www.roefix.it •

Visokotla~na piezoelektri~na plo{~ata injekcijska pr{ilka velikosti 7 x 22 cm je izdelana iz nerjave~ega jekla in skoznjo lahko pr{imo tudi korozivne teko~ine. Deluje pod tlakom 137 bar in v razponu od 0,15 do 4,7 litrov na uro. Namenjena je vgradnji v razli~ne naprave, ne potrebuje vzdr`evanja in zelo zanesljiva, saj je proizvajalec odpravil vse znane pomanjkljivosti teh sistemov. Proizvaja kapljice velikosti 10 mikronov in lahko deluje stalno ali v izjemno kratkih sunkih, ki niso dalj{i od stotinke sekunde, vse ob izredno majhni porabi elektrike. Enota je elektri~na kombinacija ~rpalke in elektronsko krmljenega injektorja. Sistem trenutno na trgu nima primerjave in je uporaben za razpr{evanje razli~nih teko~in, vode ali olja, www.integratedspraysolutions.com •


24

PREZRA^EVANJE

Elementi centralnega prezra~evalnega sistema

S

istem centralnega prezra~evanja je obi~ajno sestavljen iz {tevilnih elementov, ki so med seboj povezani s kanalskim razvodom. Z ustreznim izborom tovrstnih prezra~evalnih elementov lahko dosegamo visoko stopnjo bivanjskega ugodja, ter energetsko u~inkovit in za uporabnika prijazen prezra~evalni sistem. S {iroko paleto dodatne opreme lahko zrak dogrejemo ali ohladimo, dose`emo ti{je delovanje, ter poskrbimo za ustrezen zajem oz. vpih zraka v prostor. Raziskave iz preteklih let so pokazale, da je na{a produktivnost ob~utno slab{a, ~e vdihujemo slab in izrabljen zrak, ki se zadr`uje v slabo prezra~evanih domovih. Ker v povpre~ju pre`ivimo 70% na{ega ~asa doma, je pomembno, da poskrbimo za ustrezno prezra~evanje. Z ustreznim in energetsko u~inkovitim prisilnim prezra~evanjem, lahko vplivamo na prihranek energije, poleg tega pa poskrbimo za zdravje in bolj{e po~utje.

Pri na~rtovanju prezra~evalnega sistema vsekakor igra pomembno vlogo ustrezen izbor prezra~evalne naprave, ki je tudi klju~ni element celotnega prezra~evalnega sistema. Napravo obi~ajno izberemo iz diagramov pretoka zraka v odvisnosti od zunanjega tlaka (upor kanalskega razvoda). Primer diagrama za napravo Systemair VTC 300:

Prezra~evalna naprava Prezra~evalna naprava je klju~ni element prezra~evalnega sistema. Izberemo jo glede na velikost in zasedenost prostora, pri tem pa je potrebno upo{tevati naslednje dejavnike: -

-

Energetska u~inkovitost (poraba elektri~ne energije, izkoristek vra~anja odpadne toplote,...) Raven zvo~nega tlaka Enostavno poslu`evanje in vzdr`evanje

Naprave Systemair ustrezajo zahtevam iz pravilnika. Poleg visokih izkoristkov rekuperacije (nad 80%), jih namre~ odlikuje visoka kakovost (vsi elementi so kovinski, EC motorji, F7

filtracija dovodnega zraka, izolirano ohi{je,...), ki jo potrjute tudi 3-letna garancija. Naprave z rotacijskim rekuperatorjem v prostor vra~ajo tudi do 60% vlage (brez dodatnih parnih ali pr{nih vla`ilnikov, ki so higijensko vpra{ljivi in energetsko potratni) in zato ne potrebujejo odtoka za kondenz (ker ni potrebe po odtaljevanju rekuperatorja, predgrelniki niso potrebni). Za ustrezno delovanje celotnega sistema je pomemben tudi pravilen izbor ostalih prezra~evalnih elementov (re{etke, ventili, regulatorji pretoka, grelniki, hladilniki) ter ustrezna tla~na uravnove{enost kanalskega razvoda. •

Kanalski razvod

Du{ilniki zvoka

Izolacijski material

Kanalski razvod obi~ajno prilagodimo prostoru. Za ~imbolj u~inkovito izmenjavo zraka je v vsakemu prostoru potrebno zagotoviti dovod in odvod zraka. Kanalski razvod je lahko iz plo~evinastih ali plasti~nih kanalov. ov.

Du{ilnike zvoka vgradimo ~im bli`je prezra~evalni napravi. Z njimi delno prepre~imo {irjenje zvoka po prezra~evalnih kanalih.

Prezra~evalne kanale je potrebno ustrezno izolirati. S tem se izognemo temperaturnim izgubam skozi stene kanala in morebitnemu kondenziranju povr{ine. Izolacija se na kanale lepi s posebnim lepilom, dobavljive pa so tudi samolepljive plo{~e. Slu`i pa tudi kot zvo~na za{~ita saj du{i vibracije na stenah prezra~evalnih kanalov.

Kriteriji za izbor ustrezne naprave so navedeni v Pravilniku o u~inkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki dolo~a in zahteva: - izkoristek rekuperacije (ve~ kot 75% za centralne naprave), - SFP (skupna specifi~na mo~ ventilatorjev manj{a od 2,5 kW/(m3/s), - no~no prezra~evanje (hlajenje prostorov). - upravljanje z vlago.

-

Du{ilnik zvoka Systemair LDC

- Izolacija Armac acellll Armacell


26

PREZRA^EVANJE

Prezra~evanje z rekuperacijo

K

o govorimo o prezra~evanju se zavedamo, da je to potrebno, moramo pa se tudi zavedati, da obstaja veliko na~inov prezra~evanja, ki se med seboj lo~ijo glede na kvaliteto, vpliv na prostor, kontrolo in energijske izgube. Tako poznamo: prezra~evanje z odpiranjem oken ali preko okenskega okvirja, prezra~evanje z ventilatorjem, podtla~no prezra~evanje, lokalno ali centralno prezra~evanje s povratkom toplote. Kvalitetna gradnja, novi izolacijski materiali in tesnjenje stavb so posledice `elja in potreb po energetski var~nosti in varovanju okolja. Majhna izguba toplotne energije skozi ovoj stavbe in dobra okna, ki zadr`ijo tudi vso vlago, katero imamo v hi{i zaradi dihanja, kuhanja, pranja, likanja ter tu{iranja, je posledi~no privedlo do potrebe po zra~enju. Z bivanjem v neprezra~evani hi{i upada tudi kvaliteta zraka, koncentracija ogljikovega dioksida raste, vonjave iz kuhinje, kopalnice in sanitarij se kopi~ijo, s tem pa razmere za bivanje postanejo nevzdr`ne. Tak{no hi{o je potrebno prezra~iti. Vendar ~e nimamo vgrajenega prisilnega prezra~evanja, se zate~emo k odpiranju oken, kar je potrebno izvesti vsaki 2 uri, s tem pa popolnoma izni~imo investicijo v izolacijo in ostale stavbne elemente, ki sestavljajo toplotni ovoj zgradbe. O~itno je tudi, da tega ne po~nemo po celi hi{i, temve~ le lokalno. Prav tako je jasno, da to ne moremo po~eti ves ~as na{ega bivanja v hi{i. Gotovo tega ne bomo izvajali pono~i, ko spimo, pri ~emer pa tudi takrat potrebujemo sve`i zrak, da se kvalitetno spo~ijemo in naspimo. Odprto okno predstavlja tveganje za vdor vlage (padavine), mr~esa, prahu,

hrupa in energijske izgube. Slednje predstavljajo (samo v zimskem ~asu) do 40 % vse vlo`ene energije za ogrevanje.. Cevni razvod prezra~evalnega sistema mora biti primerno izveden, da dose`emo ustrezne pretoke zraka. Za zagotavljanje kvalitete zraka v prostorih morajo biti te cevi antistati~ne, antibakterijske, ne smejo trohneti in oddajati nobenih vonjav. S samo razporeditvijo dovodov in odvodov dose`emo, da je celotna hi{a primerno prezra~ena, torej ne pu{~amo nobenih neprezra~enih prostorov in s tem dovodni zrak ~im bolj izkoristimo. Tok zraka se vedno pomika iz ~istej{ih prostorov kot so spalnica, otro{ka soba, kabinet, dnevna soba, proti bolj obremenjenim, vla`nim prostorom kot so kopalnica, kuhinja, utility in pralnica. S tak{nim kontroliranim prezra~evanjem so potrebne manj{e koli~ine zraka in seveda s tem dose`emo tudi manj{e toplotne izgube. Cevi lahko polagamo na plo{~o, v izolacijo, pod estrih, enostavno jih je polo`iti tudi v spu{~eni strop. Predvsem pri sanacijah pa smo omejeni na vgradnjo prezra~evalnih cevi v zidove. Sistem prezra~evanja proizvajalca Helios temelji na t.i. hobotni~nem razvo-

du, ki predvideva en centralni razdelilni element za vse dovodne cevi ter enega za vse odvodne. Na ta na~in se nam ni ve~ potrebno ukvarjati z raznimi odcepi in zahtevno delitvijo koli~in zraka na vsakem izmed odcepov. S tak{nim razvodom se prav tako izognemo prehajanju zvoka med prostori. Pri sodobnih prezra~evalnih sistemih s povratkom energije je dobro, da jih ne primerjamo s klasi~nimi kanalskimi prezra~evalnimi sistemi, kot jih imamo v poslovnih prostorih. V nasprotnem primeru smo lahko po nepotrebnem obremenjeni s {tevilnimi predsodki o prepihu in {umenju. Poleg `e omenjenih dejstev moramo vedeti, da so dobro izvedeni sistemi popolnoma nesli{ni na vseh dovodih in odvodih in da zaradi visokih temperaturnih izkoristkov izmenjevalca ne ~utimo razlike v temperaturi med notranjim in sve`im dovodnim zrakom. Pri pasivni gradnji je priporo~ljivo oz. potrebno uporabiti tudi zra~ni ali teko~inski zemeljski kolektor, ki opravlja funkcijo predgrevanja vstopnega zraka pozimi in pohlajevanja ter razvla`evanja poleti. •


OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

27

KWB vodilno ogrevanje na biomaso:

Mi dajemo energijo za `ivljenje! Na podlagi {tudije Tehni{ke univerze v Gradcu igrajo ogrevalni sistemi na lesne pelete v obdobju obnovljivih virov energije eno izmed klju~nih vlog. „Tr`na raziskava obnovljive toplotne oskrbe v gospodinjstvih z ogrevalnimi sistemi na lesne pelete“ prikazuje zahteve, ki jih mora izpolnjevati sodobni ogrevalni sistem na lesne pelete, s strani kon~nih strank in in{talaterjev. Dodatno je bilo ocenjeno, v katerem obsegu izbrani proizvajalci ogrevalnih sistemov na pelete iz vidika in{talaterjev, kot tudi proizvajalcev energenta in trgovcev s peleti te zahteve izpolnjujejo. Rezultat prikazuje jasno sliko: KWB ima najbolj zadovoljne stranke in najbolj{e ogrevalne sisteme na pelete. Študija je deljena v dva dela: prvi del predstavlja raziskavo med proizvajalci peletov in dobavitelji peletov. Pri tem je prvotnega pomena ocena dobaviteljev peletov, katere zahteve so pomembne za kon~ne uporabnike pri prehodu iz fosilnega ogrevalnega sistema, na ogrevalni sistem na lesne pelete. Prav tako se je poizvedovalo o zahtevah, ki jih izdelek mora izpolnjevati z vidika proizvajalcev in dobaviteljev peletov, kot tudi ocena o u~inkovitosti posameznih proizvajalcev ogrevalne tehnike. Pri vpra{anju, kateri proizvajalec ogrevalnih sistemov na lesne pelete ima najbolj zadovoljne stranke, je bil KWB jasno uvr{~en na prvo mesto, kateremu so sledili Ökofen in ETA.

KWB je najbolj{i proizvajalec ogrevalnih sistemov na pelete Drugi del raziskave TU Graz se je posvetil in{talaterjem, kateri prodajajo strankam ogrevalni sistem, ga vgradijo in izvedejo prvi zagon oziroma ga tudi servisirajo. Podobno kot v prvem delu raziskave, je tudi tu postavljeno vpra{anje, kako in{talaterji razvrstijo zahteve strank, kak{ne zahteve imajo sami o ogrevalnem sistemu na lesne pelete in kako ocenjujejo posamezne proizvajalce v povezavi z razli~nimi kriteriji. Pri vpra{anju, kdo

iz vidika in{talaterjev je najbolj{i proizvajalec ogrevalnega sistema ne lesne pelete, je bil KWB jasno imenovan pred drugimi bolj poznanimi znamkami. Ogrevalni sistemi na lesne pelete se proizvajajo na najmodernej{i proizvodni liniji. Pri prehodu na modularno zasnovo kotla je bila proizvodna linija v celoti na novo zasnovana. Investirano je bilo pribli`no 350.000 EUR, da bi lahko zagotovili delovna mesta, ki so individualno prilagojena na lastne potrebe sodelavcev in sodelavk. Faza na~rtovanja je vzela veliko ~asa, sama predelava je bila izvedena v samo tednu dni. Model za predelavo je bila avtomobilska industrija. Dolgoletne izku{nje z modulno gradnjo in predvsem uporabo sodobne tehnike vija~enja je prepri~alo {tajersko podjetje. Na najmodernej{i proizvodni liniji se lahko na dan proizvede do 35 naprav na pelete. To je mo`no samo, ker se posamezne module proizvede na zalogo in so skladi{~eni v tovarni v St. Margarethen-u. To je tudi zagotovilo za kratek cikel v proizvodnji. Po prejemu naro~ila je potrebno samo {e proizvesti komponente, ki jih je stranka naro~ila in `e se lahko kotel izdobavi. Ta novi na~in dela skrbi tudi za enakomerno izkori{~enost sodelavcev in sodelavk. Z mo`nostjo, da se posamezni moduli proizvedejo vnaprej, se s tem pokrijejo konice in zmanj{a nadurno delo.

Vodilno ogrevanje na biomaso

Raziskava TU v Grazu potrjuje: KWB ima najbolj zadovoljne stranke in je najboljši proizvajalec sistemov za ogrevanje na pelete

Rekordno leto za KWB To, da je za~eta pot KWB-ja pravilna, je potrdil tudi rezultat v koncernu 2012: KWB, specialist za ogrevalne sisteme na lesno biomaso, je pove~al promet v letu 2012 za ve~ kot 30 odstotkov in si s tem zagotovil nove investicije na obstoje~ih lokacijah in v raziskave in razvoj. Še bolj uspe{no je bilo leto za Slovensko podru`nico KWB, ki je zabele`ila prav na produktu ogrevalnega sistema na pelete KWB Easyfire najve~jo rast in predstvlja v portfelju najbolje prodajani produkt. • Toma` Rifelj

Podrobnosti o raziskavi najdete na naslovu: http://www.bwl.tugraz.at/StudienergebnissePelletsheizungen

www.kwb.si


28

CENTER

varčnega ogrevanja

Kaminska peč - sodobno ogrevanje na biomaso.

Skoraj brezplačno do tople sanitarne vode!

t S toplozračno kaminsko pečjo Edilkamin lahko varčno ogrevate enega ali več bivalnih prostorov.

t Povprečna 4-članska družina v toplem delu leta uporabi tuš najmanj 8- do 12-krat dnevno. Solarni sistem PROSUN BASIC lahko v tem obdobju skoraj 100 % brezplačno pokrije potrebe po topli sanitarni vodi.

t Uporabili boste trenutno najcenejši energent - pelete. t Izbirate lahko med številnimi sodobnimi dizajni.

t S solarnim sistemom PROSUN BASIC boste v tuširanju uživali brez velikih stroškov.

Zagotavljamo vam tudi ugodno ceno pelet! Toplozračni kamin v sejemski ponudbi

25 % ugodneje!

Ne zamudite!

Sejemska ponudba velja do 31. marca 2013.

t Možnost subvencije Eko sklada. Sejemska cena* Sejemska cena**

1.899,00 €

1.717,00 €

Ne zamudite!

Sejemska ponudba velja do 31. marca 2013.

* z obračunanim 20 % DDV, ** z obračunanim 8,5 % DDV

BREZOBRESTNI KREDIT !

Več informacij za pridobitev kredita najdete na www.seltron.si !

Obiščite nas na sejmu DOM v dvorani B (preddverje marmorne dvorane) prostor št. 2, od 12. do 17. marca!

T: 02 / 671 96 00 E: info@seltron.si S: www.seltron.si


IN[TALACIJE

Kvalitetna izvedba in{talacij, kot na~in var~evanja In{talacije Za dolgo `ivljenjsko dobo vodovodnih in ogrevalnih instalacij ter naprav, je potrebna vgradnja kvalitetnih materialov. Tako je `e v fazi idejne zasnove projekta potrebno upo{tevati nekatere dejavnike, kot so: veljavni predpisi, var~evanje z energijo, uporabljeni materiali, njihova `ivljenjska doba, funkcionalnost in prihranki. Na posamezne odlo~itve ne sme vplivati izklju~no cena, ker nam vgradnja manj kvalitetnih materialov na dolgi rok predstavlja vi{je obratovalne stro{ke in s tem nezadovoljstvo uporabnikov. Zato je pomembno, da se izvedbe lotimo tako, da pri planiranju vklju~imo ustreznega strokovnjaka, ki lahko s svojim znanjem in izku{njami naro~niku svetuje pri izbiri ustreznih materialov. Pomembno je, da so vodovodne, ogrevalne in druge in{talacije ustrezno dimenzionirane in pravilno izvedene. Primerno strokovno znanje projektantov in izvajalcev so osnova za kasnej{e prihranke in udobje v bivalnih prostorih, kar je osnova higiensko neopore~nih sistemov.

Kopalnice Ponudba kopalni{kih sistemov, pod blagovno znamko Viega Visign je kakovostna, vrhunskega dizajna, ter prijazna uporabniku. Izbirate lahko med aktivirnimi tipkami za aktiviranje WC splakovalnikov v klasi~nih in dizajnerskih linijah, talnimi sifoni, tu{ kanaletami, elementi za odtok vode iz umivalnikov, sifoni za umivalnike, kotli~ki in drugimi elementi. V tem primeru daje tehnologija pred-

nost tehni~ni izvedbi ter harmoniji oblike, ki se poda v va{o kopalnico.

Tu{ kanaleta Viega Advantix Vario po meri za vsako kopalnico Tu{ kanalete v nivoju tal so priljubljene tako iz funkcionalnih kot estetskih razlogov, ne glede na to, ali gradite na novo ali obnavljate. Kanaleta za prho »Advantix Vario« pri tem zagotavlja pomembno prednost glede prilagodljivosti. Skraj{ate jo lahko do milimetra natan~no in jo tako na preprost na~in prilagodite dejanskim potrebam. Kanaleta za prho »Advantix Vario« podjetja Viega, ki vklju~uje osnovno telo za univerzalno vgradnjo in popoln komplet za zatesnitev, vgradnjo odtoka pomembno olaj{a, edinstvena in nevsiljiva oblika pa omogo~a harmoni~no skladnost.

Multiplex Trio – elektronska upravljalna armatura za kadi Viega je raz{irila odli~no paleto elektronsko upravljalnih armatur za kadi. Razli~ice serije Multiplex inovativno ponujajo udobno uporabo z odli~nim dizajnom. Pri nekaterih modelih imajo uporabniki mo`nost izbire in hranjenja v spominu individualne temperature in koli~ine polnjenja za vsako polnjenje kadi posebej. Uporabnik izbira svoje izbrane nastavitve s pomo~jo kontrolnih elementov. ^e uporabnik nastavitve shrani, lahko elektronsko upravlja nivo vode v kadi in tudi temperaturo vode. Po dose`enem `elenem nivoju vode v kadi se dotok vode avtomatsko zapre in stalna fizi~na prisotnost ni potrebna. • Energetski svetovalec Gregor Bizjak

29


30

ENERGENTI

Torefikacija povi{a energijo pelet

N

aravoslovci trdijo, da planet s fotosintezo vsako leto pridobi od 5 do 8 krat ve~ energije v obliki biomase, kot je ~love{tvo trenutno porabi iz vseh obstoje~ih virov. Biomasa je trenutno ~etrti najve~ji vir energije na planetu, in ga najve~ uporabljajo v tako imenovanem nerazvitem svetu, ~eprav je mo`no, da bo tudi v razvitem delu postala eden glavnih energentov.

Biomasa in termoelektrarne na premog Pretvarjanje biomase se za~ne s tehnologijo uplinjevanja lesa (okrog 1800), ~ez 50 let pa je bilo razsvetljevanje ulic z lesnim plinom nekaj vsakdanjega. V obdobju pomanjkanja naftnih derivatov, v ~asu 2. svetovne vojne, je okrog milijon premi~nih uplinjevalnikov pomagalo poganjati avtomobile, tovornjake in avtobuse. Danes ponovno spoznavamo vrednost raznih oblik biomase, ki pa niso vedno primerne za uporabo v energetiki. Zanje se zanimajo zlasti termoelektrarne na premog, vendar jih zaradi logisti~nih in tehni~nih problemov ne morejo u~inkovito uporabiti. Premog najprej v velikih mlinih zdrobijo v prah in ga nato vpihujejo v kuri{~e, kjer delci zgorijo med padanjem proti dnu kuri{~a. Ker `elijo zmanj{ati svoj oglji~ni odtis, v sistem dodajajo zmlete pelete, s ~imer pa so stalne te`ave, saj je biomasa elasti~na in vlaknasta, energijska vrednost in na~in zgorevanja pa druga~en od premogovega prahu. Zato i{~ejo nove re{itve. S stali{~a pregrevanja planeta, sta obdelava in kurjenje biomase bolj koristna od razpadanja v naravi. ^e biomaso prepustimo naravnemu razkroju, bo aerobno razpadla in pri tem oddajala metan, katerega toplogredni vpliv je 25 krat ve~ji od vpliva CO2, ki bi nastal med zgorevanjem. Zato `e dolgo i{~ejo na~ine, kako bi tudi energijsko manj kvalitetne ostanke pretvorili v obliko, ki bo splo{no uporabna.

Toreficirane iveri nato stisnejo v pelete ali brikete

Komprimiranje, skladi{~enje in prednosti

Svoja torefikacijska postrojenja in re{itve proizvajalci {e skrivajo eden pred drugim

temperaturi med 250 do 280°C, ter brez prisotnosti zraka. Pri tem razpade v glavnem hemiceluloza, pri ~emer izhaja voda, CO2, CO in {e razli~ne organske kisline. Zaradi tega se zmanj{a masa za okrog 30%, energetska gostota ali kurilna vrednost pa za okrog 20%. Postopek so najprej preizku{ali laboratorijsko, danes pa je v pogonu `e ve~ pilotnih linij, v katerih lahko biomaso obdelajo na ta na~in, v gradnji pa nekaj industrijskih obratov. Postopek imenujejo ACB, v njem pa v petih korakih izvedejo su{enje, torefikacijo, zgorevanje nastalih plinov, hlajenje in komprimiranje toreficirane biomase. Med delovanjem izkoristijo izstopajo~e vnetljive pline in jih uporabijo za dodajanje toplote v proces. Iz dimnika naprave izhaja del zgorelih dimnih plinov in vodna para, vlo`ek energije za delovanje naprav pa je zelo nizek. Med obdelavo pa izgubimo okrog 10% energije, v primerjavi z energijo, ki jo ima vhodna, surova biomasa.

Kaj je torefikacija Izhaja iz latinskega ÂťtorrereÂŤ, ki pomeni pra`enje ali su{enje, ter je oznaka za tehnolo{ki proces, ki pove~a biomasi energetsko gostoto. Postopek te~e pri

Toreficirano biomaso lahko nato stiskajo v pelete ali briketirajo, po obeh postopkih pa je potrebno izdelke ponovno ohladiti. Toreficiran material ima velike prednosti med skladi{~enjem, saj ga lahko shranjujemo tudi v razsutem stanju na prostem, je neob~utljiv na vlago in plesni, med dalj{im skladi{~enjem v kopicah pa se ne prihaja do fermentiranja, ogrevanja ali samov`iga. Toreficirana biomasa ima okrog 20% ve~jo energijsko vrednost na enoto mase, zato je za ta odstotek manj{i tudi skladi{~ni prostor. Kon~ni izdelek ima vedno enake lastnosti, ne glede na to iz katere vrste biomase je izdelan, pelete pa so dvakrat manj lomljive od obi~ajnih. Ker jo brez te`av zmeljemo v prah je izjemno zanimiva za termoelektrarne na premog, saj bi s prehodom na ta material postale okoljsko neopore~ne, na strojni opremi za vpihovanje pa ne bo potrebno delati nobenih predelav.

Kaj pravijo peletarji Pred nekaj meseci so v okviru evropske konference proizvajalcev pelet ocenjevali potencial toreficirane biomase s tehni{kega in ekonomskega stali{~a. Ugotavljajo, da so se v ve~ dr`avah resno lotili preizkusov za industrijsko proizvodnjo, da je nekaj industrijskih obratov `e v gradnji, da ima ta izdelek kurilno vrednost premoga ter je zanimiv za industrijo in posameznike. Uporabiti je mo`no vse vrste biomase, od lesov do raznovrstnih trav, lu{~in ali slame. Predvidevajo, da bodo v 5 do 10 letih pelete iz toreficirane biomase na razpolago v ve~jih koli~inah, saj na ta izdelek, zlasti trgovci z energenti, `e komaj ~akajo. • Simon Tihec

Osnovne primerjave med obi~ajnimi in toreficiranimi lesnimi peleti


Za vsaka 2 EUR nakupa vam plačamo 1 kilovatno uro (kWh) električne energije. Kaj moram narediti? Če že imate podpisano pogodbo z GEN-I in izjavo kupca o sodelovanju v nagradni igri, p es oč e po preskočite polje je j 3 3.

1. Opravite nakup v M Tehniki in shranite račun s kodo

2. Izpolnite spletni obrazec za sporočanje kode ali pokličite na številko 080 1558 (GEN-I)

3. Sklenite pogodbo z GEN-I in podpišite izjavo o sodelovanju v akciji

4. Na mesečnem računu vam GEN-I odšteje ustrezno število kWh

Akcija traja od 19. 4. 2012 do 19. 4. 2013. Več na www.mtehnika.si/placamoelektriko


32

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

Vesttherm – sanitarna toplotna ~rpalka prihodnosti

K

adar govorimo o ogrevanju sanitarne vode, ve~ina bralcev pomisli na toplotno ~rpalko za sanitarno vodo. V Sloveniji je temu tako zadnjih nekaj let, medtem ko je na Danskem tovrstna re{itev raz{irjena `e 40 let. Predstavljamo vam pionirja na tem podro~ju, danskega proizvajalca Vesttherm, ki `e od leta 1973 sledi na pogled preprostemu, a v praksi zahtevnemu vodilu: »ponuditi trgu izdelke za jutri, `e danes«. Zgodovina Vesttherm je 100% dansko podjetje, ki je `e leta 1973 pri~elo s proizvodnjo toplotnih ~rpalk za pripravo tople sanitarne vode. Z bogatimi izku{njami v hladilni{tvu, je v zgodnjih 70. letih razvilo idejo o uporabi principa “obrnjenega hladilnika” za pripravo tople vode. To je bila prva serijsko izdelana sanitarna toplotna ~rpalka v Evropi. Od samega za~etka je Vesttherm kot pionir v Evropi posve~al velik poudarek tehnolo{kemu razvoju. V 40 letih ozke usmerjenosti v razvoj in proizvodnjo sanitarnih toplotnih ~rpalk, je pridobil bogate izku{nje, ki ga uvr{~ajo med vodilne proizvajalce v Evropi in v svetu.

Toplotne ~rpalke najvi{je kakovosti Vesttherm je kakovostno ozave{~en proizvajalec, ki v svoje izdelke vlaga bogate izku{nje, znanje in tehnologijo, v procesu proizvodnje pa uporablja izklju~no kakovostne in preverjene komponente. Temelj za uspeh na evropskem in predvsem zahtevnem skandinavskem trgu je mo~an razvojni oddelek. Proizvodnja temelji na dosledni

Toplotne ~rpalke so proizvedene na Danskem, v mestu Esbjerg

kontroli kakovosti skozi celoten proces, zato je vsaka proizvedena toplotna ~rpalka skladna z visokim notranjim standardom kakovosti in u~inkovitosti. To je zagotovilo, da bodo kon~nemu uporabniku dobavljene toplotne ~rpalke najvi{je kakovosti. Zato Vestthermu zaupa {irok krog kupcev, med njimi mnoge znane evropske znamke in proizvajalci strojne opreme za ogrevanje.

Sledenje strogim EU standardom Proizvajalec, ki `e 40 let izdeluje toplotne ~rpalke in je prisoten na vseh zahtevnih in raznolikih trgih Evropske Unije, mora za uspe{no rast nenehno vlagati v razvoj, kot tudi potrjevati kakovost in u~inkovitost na razli~nih in{titutih v posameznih dr`avah EU. Pri tem velja, da imajo zahodno-evropske in skandinavske dr`ave izjemno stroge

in visoke standarde. Tako je Vesttherm uspe{no pridobil francoski certifikat NF, ki velja za te`ko dosegljivega, saj je eden od pogojev npr. visoka u~inkovitost pri razmeroma nizki temperaturi vstopnega zraka (+7°C) in visoki temperaturi sanitarne vode (53°C). Toplotna ~rpalka Vesttherm tudi pri tako nizki temperaturi zraka dose`e visoko temperaturo vode 62°C. Toplotne ~rpalke redno preizku{a pri akreditiranih in{titutih, kot so danski DTI, {vicarski WPZ in francoski CETIAT.

Standardi merjenja COP V Sloveniji sta sicer v veljavi standarda EN 255/3 (zrak 20°C/voda 15-45°C), v zadnjem letu pa se uveljavlja tudi novej{i standard EN 16147 (zrak 15°C/voda 55°C). Razlika v rezultatu med standardoma je bistvena, predvsem zaradi dejstva, da mnoge toplotne ~rpalke te`je dosegajo temperaturo vode 55°C pri temperaturi zraka 15°C. Tako

Mo~an razvojni oddelek je osnova za kakovostne in u~inkovite produkte


OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

33

Kondenzator je aluminijasta cev, nale`no pritrjena na pla{~ grelnika

bo toplotna ~rpalka, ki npr. dosega visok COP nad 4 po prvem standardu EN 255/3, dosegla COP okoli 3 po novem standardu EN 16147. Vesttherm izvaja nove meritve u~inkovitosti svojih toplotnih ~rpalk po slednjem, zahtevnej{em standardu. Osnovni model VT 313x dosega COP 2,8 po EN 16147 (cca 3,9 po EN 255/3), medtem ko dosega novi model VT 313x ECO zelo visok COP 3,1 po novem, oz. 4,3 po starem standardu.

Visoka u~inkovitost Vesttherm sodi med vodilne globalne proizvajalce toplotnih ~rpalk v smislu energijske u~inkovitosti in raz{irjenosti uporabe. Svoje izdelke testira na razli~nih akreditiranih in{titutih, da bi zagotovil uspeh na posameznih EU trgih. ^eprav so vrhunski rezultati `e dose`eni, se proizvajalec intenzivno usmerja v nadaljnji razvoj in izbolj{ave, ki prina{ajo vedno ve~ prednosti tako uporabnikom, kot okolju. Vesttherm s pomo~jo izmenjave informacij z uporabniki in razvojnimi partnerji neprestano izbolj{uje u~inkovitost svojih toplotnih ~rpalk. Tako je bil nedavno vklju~en v strate{ki razvojni projekt danskega Ministrstva za podnebje in energijo v sodelovanju z danskim tehni~nim in{titutom DTI, s ciljem razvoja ene najbolj okolju prijaznih toplotnih ~rpalk za sanitarno vodo na svetu.

Galvansko lo~en kondenzator Medtem, ko mnogi drugi proizvajalci toplotnih ~rpalk {e vedno uporabljajo staro tehnologijo vgradnje v vodo potopljenega bakrenega kondenzatorja za izmenjavo toplote med vro~im hladivom iz kompresorja in sanitarno vodo, Vesttherm izdeluje

toplotne ~rpalke po novi tehnologiji, kjer voda in toplotni izmenjevalec nista v neposrednem stiku. Razlog za prehod na novo tehnologijo je predvsem v varnosti uporabnika in dalj{e trajnosti toplotne ~rpalke – pri predhodni tehnologiji, ko je bakreni kondenzator potopljen v vodo, lahko zaradi naravne galvanizacije med razli~nimi kovinami nastane po{kodba kondenzatorja, hladivo pri tem preide v vodo, v naslednjem koraku pa voda vstopi skozi po{kodovan kondenzator v ob~utljiv hladilni krog toplotne ~rpalke in v kompresor, nastalo {kodo pa je te`ko ali celo nemogo~e popraviti. Vesttherm v vse svoje modele vgrajuje nale`ni kondenzator, ki je ovit okoli zunanje strani pla{~a grelnika in tako galvansko lo~en od sanitarne vode, saj gre za povsem suhi stik. Gre za nale`no aluminijasto cev, ki ni povsem okrogla, temve~ v obliki ~rke »D«, kar omogo~a tesen stik, dober prenos toplote in s tem visok izkoristek pri ogrevanju vode.

nega modela VT 313x ter najnovej{i, visokou~inkoviti model VT 313x ECO z novim rotacijskim kompresorjem. Oba modela vklju~ujeta uporabniku prijazen krmilnik v slovensken jeziku, nizkotemperaturno delovanje do -10°C in priklope za voden zrak z mo`nostjo priklju~itve zra~nih kanalov premera 160 mm. Medtem ko je model VT 3131 (ECO) na voljo z enim cevnim izmenjevalcem, je na voljo tudi solarna izvedba, model VT 3132 (ECO) z dvema izmenjevalcema za priklop dveh zunanjih virov energije.

Vesttherm v Sloveniji Dolga `ivljenjska doba Prav zaradi opisanih karakteristik, kakovostnih sestavnih delov, skrbno izbranih materialov, napredne tehnologije izdelave in stroge kontrole kakovosti znotraj proizvodnje, kot tudi strokovne vgradnje in zanesljivega servisa na strani slovenskega dobavitelja, je pri~akovana `ivljenjska doba toplotne ~rpalke Vesttherm vse do 30 let.

Predstavitev modelov Izmed {irokega nabora toplotnih ~rpalk je Vesttherm na slovenskem trgu prisoten z 270-litrsko toplotno ~rpalko v dveh razredih, in sicer novo izvedbo osnov-

@e drugo leto je Vesttherm dostopen tudi slovenskemu kupcu. Dobavitelj na slovenskem trgu je podjetje, specializirano za dobavo in izvedbo sistemov s toplotnimi ~rpalkami. Tako je toplotna ~rpalka Vesttherm kon~nemu kupcu vedno dobavljena v paketu s strokovno vgradnjo, kar je najbolj{e zagotovilo kakovosti in eden pogojev za uspe{no pridobitev subvencije Eko sklada. Toplotno ~rpalko Vesttherm spremlja 3-letna garancija in zagotovljen odziven servis z lastno servisno slu`bo slovenskega dobavitelja. • Ve~ informacij na www.vesttherm.si


OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

Nove toplotne ~rpalke, konvektorski radiatorji in grelne preproge Cene razli~nih energentov v svetovnem merilu dolo~ajo politiki in ne tehniki, zato so vedno mo`na presene~enja. Za ogrevanje dobro izoliranih stavb pa je skoraj vseeno, kak{en vir ogrevanja izberemo, saj bo poraba vsakr{ne energije zelo nizka.

Alfea iz hladu naredi toploto Serijo toplotnih ~rpalk zrak/ voda z imenom Alfea Excellia Duo sestavlja 5 naprav z mo~jo od 11 do 16 kW. Z njimi ogrejemo prostore in sanitarno vodo, ~e je zunaj -20°C pa so sposobne vodo ogreti do 60°C. Visoko {tevilo COP 4,3 zagotavlja odli~en izkoristek, napravo pa sestavljata zunanja ventilatorska in notranja hidravli~na enota. V njej se nahajajo obto~na ~rpalka z raztezno posodo, krmilna avtomatika in 190 litrski bojler sanitarne vode. Primerna za radiatorsko in talno ogrevanje ter hlajenje, notranja enota pa deluje povsem nesli{no in jo lahko namestimo kjerkoli v stanovanju.

Konvektorski radiatorji Beha Norve{ko podjetje Beha (Berg Hansen Electric Workshop) izdeluje elektri~ne grelne naprave od leta 1917. Po skoraj 100 letih razvoja so izdelali serijo u~inkovitih in sodobno oblikovanih konvektorskih radiatorjev. Za{~ita IP 24 pomeni, da jih brez nevarnosti lahko po{kropimo z vodo, zato so lahko vgrajeni v kopalnico in tudi vse druge prostore.

{e s kablom in vtika~em za takoj{en priklop v vti~nico ali zidno dozo.

Termoflex elektri~no talno ogrevanje

Obi~ajni in nizki konvektor Beha ter poseben notranji elektri~ni grelni element

Jedro sistema je poseben grelni element iz ekstrudiranega aluminija. Ima veliko povr{ino, zato se samo ob vklopu ogreje do 225°C, nato pa deluje s temperaturo okrog 100 °C. To pomeni, da med delovanjem ne pride do se`iga prahu v kro`e~em zraku, zato ne oddaja neprijetnih vonjav in ne povzro~a te`av ljudem z astmo ali alergijami. Ogret zrak izstopa skozi re`e na prednji strani, zato stena in oprema v bli`ini ne bosta potemnela. Prednja plo{~a se nikoli ne ogreje preko 80°C, kljub temu pa seva prijetno toploto dale~ v prostor. Vsi Beha radiatorji so opremljeni s stikalom za vklop in elektronskim termostatom s katerim nastavimo `eleno temperaturo prostora. V ~asu odsotnosti lahko radiator deluje kot varovalo stavbe in napeljav pred zmrzovanjem ter avtomatsko vzdr`uje temperaturo okrog 5°C. Najpomembnej{e pa je samodejno varovanje pred pregrevanjem, ~e radiator slu~ajno prekrijemo z zaveso ali kosi obla~il ter zapremo re`e za pretok zraka. Ko oviro odstranimo, bo naprava naprej normalno delovala. Izdelujejo tudi krmilne var~evalne module, ki jih lahko vgradimo naknadno in omogo~ajo dnevno in tedensko izbiro ur delovanja za vsak radiator posebej, ve~ naprav pa lahko krmilimo tudi s centralnim termostatom. Izdelujejo dve seriji radiatorjev, obi~ajni so vi{ine 40 cm nizki pa 20 cm, v ve~ razli~nih dol`inah. Grelniki so mo~i od 400 do 2000 W, mo~ pa, odvisno od velikosti, raste v stopnjah po 200 W. Vsi so opremljeni

Primerno je za ogrevanje vseh ali posameznih prostorov in tudi za naknadno vgradnjo. Elektri~ni grelni kabel je pritrjen na nosilno vinilno mre`ico, ki je opremljena {e s samolepilnimi trakovi za pritrditev na podlago. Sistem je zaradi enostavnosti primeren tudi za samogradnjo, pri ~emer naj priklop izvede usposobljen elektri~ar. Na razpolago je 13 razli~nih kompletov, za ve~je ali manj{e prostore.Vsak komplet je zaklju~ena celota, sestavljena iz grelne preproge, termostata in tipala temperature tal. Preko digitalnega termostata izbiramo ~as delovanja in temperaturo sistema, vse skupaj pa nadzira {e talno tipalo. Izbiramo lahko {e

Termoflex komplet za talno elektri~no ogrevanje omogo~a enostavno vgradnjo

med mo~jo 120 ali 160 W/m2, ki ju izberemo glede na toplotne izgube ali namembnost prostora, kjer bo polo`eno ogrevanje. Vgradnja poteka hitro, saj je potrebno grelno preprogo med odvijanjem samo prilepiti na o~i{~ena trdna tla. Nato nanjo polagamo kerami~ne plo{~ice na lepilo ali naravne kamnite obloge na lepilo ali malto. •

Promocijsko sporo~ilo

34


35

Klimatska naprava Kirigamine - Mitsubishi Electric Za zdravo in udobno bivanje - Najvi{ji energetski razred A+++

V

1lu~i nove uredbe o energetskih razredih za klimatske naprave, predstavlja priznani japonski proizvajalec klimatskih naprav in toplotnih ~rpalk Mitsubishi Electric novo klimatsko napravo MSZ-FH.

Mitsubishi Electric, je skozi vsa razvojna obdobja klimatskih naprav na prvo mesto postavljal potrebe ljudi. Razvoj stremi k razumevanju po~utja in ustvarjanju udobnega in zdravega `ivljenjskega okolja. V seriji MSZFH so zdru`eni napredki iz podro~ij ~i{~enja zraka, zaznavanja gibanja ljudi v prostoru, tehnologij izpiha zraka, ki je nemote~e in ustvarjanja zdravega bivalnega okolja. Stenski model FH - KIRIGAMINE postavlja nov mejnik kvalitete, udobja in doseganja najvi{jih energetskih izkoristkov na podro~ju hlajenja in ogrevanja bivalnih prostorov.

Plasma Quad – sistem za ~i{~enje zraka ^ist in sve` zrak je klju~en za zdravo bivalno okolje. Z uporabo posebnih

Bakterije

filtrov – Plasma Quad – plazemski filterski sistem, nam enota FH omogo~a u~inkovito odstranjevanje {tirih vrst onesna`evalcev zraka: bakterij, virusov, alergenov in prahu.

3-D senzor 3-D senzor, name{~en na napravi, z vrtenjem okrog svoje osi, ustvarja tridimenzionalno temperaturno sliko klimatiziranega prostora. Tako podrobna analiza omogo~a napravi, da oceni kje v sobi se nahajajo osebe, zaznava odsotnost oseb, lo~i hi{ne ljubljen~ke od ljudi in prilagaja izpih `eljam in potrebam uporabnika.

Dvojne lamele Pri Mitsubishi Electric so ustvarili dvojne lamele, ki razdelijo izpih zraka na levo in desno stran prostora. S tem zrak prehaja skozi celotno širino prostora, obenem pa dovaja zrak do oseb v UD]OLþQLK delih prostora.

Dvojne lamele in naraven izpih zraka Za ustvarjanje zdravega okolja je najpomembnej{e, da je izpih zraka ~im bolj podoben naravnemu. Re{itev, ki jo ponuja podjetje Mitsubishi Electric, je funkcija Natural Flow, ki ustvarja naraven zra~ni izpih podoben sapici vetra, pri ~emer se izogiba neprijetnemu ob~utku konstantnega, nenaravnega pihanja iz naprave. Za merilo je Mitsubishi Electric uporabil vi{avje Kirigamine, ki velja na Japonskem za najbolj prijetno naravno okolje.

Virusi

Testiranje v prostoru velikosti 25 m 3 je potrdilo,

Testiranje v prostoru velikosti 25 m 3 je potrdilo,

minutah.

delcev v 65 minutah.

Plasma Quad izključen

Plasma Quad vključen

Brez Plasma Quad

S Plasma Quad

* Hepatociti postanejo prozorni, ko jih prizadene virus Št. testa

.5&(6%LRWHVWQRSRURÿLORäWB Št. testa.

vrc.center, SMC št.23-002

8ĀLQNRYLWRRGVWUDQMHYDQMHQHSULMHWQLK YRQMDYVSRPRĀMRĀLVWLOQHJDILOWUD

Alergeni Pri testiranju, so skozi čistilni del naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo mačjih dlak in cvetnega prahu. Meritve pred in po testu potrjujejo, da Plasma Quad zadrži 94% mačjih dlak in 98% cvetnega prahu. Št. testa

,7($äW0537)(%2

Prah Pri testiranju, so skozi čistilni sistem naprave, ob nizki nastavitvi izpiha zraka spustili zrak z vsebnostjo prahu in pršic. Meritve pred in po testu potrjujejo, da Plasma Quad zadrži 88.6% prahu in pršic. Št. testa

Poleg udobja v poletnih ~asih, nam z uporabo funkcije HYPER HEATING klimatski sistem Mitsubishi Electric MSZ-FH, zagotavlja enako mero udobja v zimski sezoni. Naprava dosega optimalne grelne sposobnosti, zagotavljanja nominalne ogrevalne mo~i celo do zunanje temperature -15°C in neprekinjenega delovanje do -25°C zunanje temperature. Ta klimatska naprava vam omogo~a var~no ogrevanje skozi celo zimo.

Tiho delovanje Vse naprave Mitsubishi Electric odlikuje izredno tiho in nemote~e delovanje tako notranje (20 Db – FH 25), kot zunanje enote. Tudi serija FH deluje skoraj nesli{no. Delovanje naprave nastavimo po `elji z enostavnim daljinskim upravljalnikom, ki ima vgrajeno funkcijo tedenske ~asovne nastavitve. Ve~ o sami napravi Mitsubishi Electric MSZ-FH in o vseh novih klimatskih napravah, toplotnih ~rpalkah Ecodan in ostalih var~nih izdelkih si lahko ogledate na na{em razstavnem prostoru na SEJMU DOM v HALI B ali v na{ih poslovnih prostorih REAM d.o.o., Špruha 19 v Trzinu. Pokli~ite brezpla~no {tevilko 080 98 98 ali nam pi{ite na info@ream.si •

,7($äW0537)(%2

Ve~ kot samo dobavitelj!


36

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

Odli~na izbira s toplotno ~rpalko Nibe F2300 Starej{i objekti so lahko ogrevani s toplotno ~rpalko zrak-voda Obnova ogrevalnih sistemov starej{ih hi{ je zahteven projekt, kjer je v sistemu potrebno zdru`iti ve~ nasprotujo~ih `elja. V sistem je potrebno vgraditi izkori{~anje obnovljivih virov energije, kot je prestrezanje toplote zunanjega zraka do najni`jih temperatur, hkrati pa je potrebno vklju~iti tudi toploto sonca, kadar je ta na razpolago. Sistem mora zagotoviti ogrevanje objekta in sanitarne vode. Ne glede na ogrevalni sistem objekta mora biti omogo~eno krmiljenje ogrevanja radiatorjev ali talnega ogrevanja, seveda v odvisnosti od zunanje temperature ( t.i. vremensko krmiljeno ogrevanje).

Odlo~itev ve~ ne bo te`ka ^as je denar, zato mora biti sistem ~im enostavnej{i za vgradnjo. Tak sistem je vgradnja toplotne ~rpalke NIBE F2300, zrakvoda, kateri se prigradi hranilnik VVM 500, ki je hkrati tudi bojler. Predlagana re{itev ima veliko prednosti: • toplotna ~rpalka Nibe F2300 zrak-voda je toplotna ~rpalka z visokim izkoristkom (COP) do najni`jih zunanjih temperatur celo do -25°C, vgrajena je EVI tehnika. Najvi{ja temperatura ogrevanja zna{a 65°C, pri temperaturah pod -10°C pa 63°C. Dvostopenjski ventilator zagotavlja izredno nizko {umnost. Vgrajena je posoda za odvod kondenzata, na katero lahko priklju~ite odvodno cev z ogrevanjem, • hranilnik VVM 500 ima vgrajene veliko opreme, prakti~no je to `e izvedena kotlovnica, katero je potrebno povezati s cevmi na sistem ogrevanja in na toplotno ~rpalko,

• toplotna ~rpalka dopu{~a mo`nost enostavnega priklopa morebitnega obstoje~ega ogrevalnega kotla, njegovo krmiljenje pa prevzame regulacija toplotne ~rpalke, • vgrajen je stopenjski el. grelnik za ogrevalne konice, ~e bi bilo potrebno ali pa ta ni vgrajen, • v sistem je dodana regulacija, ki podpira radiatorsko ali talno ogrevanje glede na zunanjo temperaturo (vgrajen je me{alni ventil), • vgrajene so obto~ne ~rpalke za toplotno ~rpalko in ogrevalni sistem, ter priklju~ek za ekspanzijsko posodo, • ogrevanje sanitarne vode je prioritetno, zaradi vgrajenega cevnega prenosnika ogrevanja sanitarne vode pa je nevarnost legionele ni~na, • glede na tip hranilnika, ki ga `elimo vgraditi, so vgrajeni priklju~ki za ekspanzijsko posodo, solarne kolektorje, obstoje~i kotel na olje in drugi. NIBE™ F2300 je toplotna ~rpalka zrak/

voda nove generacije. Namenjena je predvsem ve~jim porabnikom energije kot so ve~ja stanovanja, stanovanjske hi{e, ve~stanovanjske objekte in industrijske objekte. Zasnovana je za hladno skandinavsko podnebje.

Sprejemljiva investicija Zaradi visokega izkoristka toplotne ~rpalke zna{a nepovratna subvencija dr`ave 1.500 €, stro{ki vgradnje pa so zni`ani na minimum, saj hranilnik vsebuje vse elemente, ki so potrebni v sistemu. Izvesti je potrebno samo ustrezne povezave do toplotne ~rpalke in ogrevalnega sistema, ter do hladne in tople sanitarne vode.

Zanesljivost in garancija Toplotne ~rpalke NIBE zrak/voda, so izredno zanesljive, kar dokazuje tudi petletna garancija, hkrati pa v KNUT d.o.o. nudimo instalaterjem, s svojim preko 20 letnim delovanjem na podro~ju toplotnih ~rpalk in ogrevalnih sistemov, podporo, ki bi jo eventuelno potrebovali. • Drago Škantelj, KNUT d.o.o.


37

Postojna Tržaška c. 87a 05 700 05 55

Ljubljana Ukmarjeva c. 2 01 600 37 10

info@pvcnagode.si www.pvcnagode.si

Rehau Geneo®

Predani projektu, zavezani stranki Gradite ali obnavljate? Potrebujete idejo ali rešitev za vaša okna in vrata? V Postojni dobite vse na enem mestu. PVC in ALU stavbno pohištvo, senčila, police in strokovno montažo. Kakovostna okna in vrata so vaša varnost, varčnost in udobje.


38

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

Zanesljivo, trajno in cenovno sprejemljivo ogrevanje Evropski proizvajalec ogrevalne tehnike De Dietrich je bil ustanovljen davnega leta 1684. Stoletja bogatih izku{enj, stalno raziskovalno delo in nenehne izbolj{ave izdelkov se danes odra`ajo v izdelavi njihovih ogrevalnih naprav, ki jih odlikujejo inovativne re{itve, vrhunska kvaliteta, enostavna uporaba, zanesljivost ter ekolo{ka neopore~nost.

Stenski plinski kondenzacijski kotel Naneo Glavne prednosti povsem novega plinskega kotla so uporabniku prijazno upravljanje, enostavna monta`a in vzdr`evanje, ter izredno ugodna cena. Zaradi estetsko oblikovanega ohi{ja lahko kotel namestimo v skoraj vsak prostor v domu. Je izjemno majhen (vi{ina 56, {irina 37, globina 36 cm) in tehta samo 25 kg. Kondenzacijska tehnologija z izkori{~anjem toplote vodne pare zagotavlja najvi{je izkoristke delovanja (do 109%). Izdelan je iz zelo kvalitetnih sestavnih delov, moduliran gorilnik deluje v razponu od 24 do 100% mo~i kotla, toplotni prenosnik iz litine silicij – aluminij pa omogo~a odli~en prenos toplote od plamena na vodo. Zaradi tega so prihranki veliki, emisije pa nizke. Kotlu Naneo je mogo~e prigraditi 80 ali 130 litrski grelnik, zato bo topla sanitarna voda vedno na razpolago. Grelnik je proti koroziji za{~iten z magnezijevo anodo, notranja emajlirana plast pa vsebuje veliko kremena, kar zagotavlja najbolj{o kakovost vode. Na voljo je tudi Naneo, ki poleg ogrevanja lahko pripravi toplo sanitarno vodo s preto~nim grelnikom iz nerjavnega jekla, ki ima veliko izmenjevalno povr{ino. Mo~ grelnika 34 kW zagotavlja stalen pretok 19 l/min pri ΔT=30K, zato bo topla voda pripravljena vsaki~, ko bomo odprli pipo.

Toplotna ~rpalka zrak / voda HP Inverter Z njo lahko ogrevamo in hladimo prostore ter ogrejemo sanitarno vodo. Odli~no deluje tudi v povezavi s kotlom na olje ali plin. V zelo hladnih zimskih dneh bo kotel v ogrevalni sistem dodal manjkajo~o toploto in De Dietrichovi toplotni ~rpalki pomagal ogreti stanovanje. ^rpalka HP Inverter je primerna tudi za novogradnje, kjer samostojno in u~inkovito ogreje prostore ter vodo. Izdelujejo jo v sedmih variantah z mo~mi od 6 do 27 kW, s prigradnjo solarnega ogrevanja sanitarne vode pa bodo skupni prihranki energije {e vi{ji. Visoka u~inkovitost (COP do 4,2) in zmogljivost toplotne ~rpalke HP Inverter omogo~a tudi do 70% prihranek energije za ogrevanje. Poleg zunanje enote ima {e notranji modul (vi{ina 90, {irina 60, globina 50 cm), ki ga krmili najsodobnej{a avtomatika DiematiciSystem z ukazi v sloven{~ini. Z njo lahko krmilimo do 20 ogrevalnih krogov, ter delovanje v kombinaciji z vsemi vrstami kotlov in solarnih sistemov. Inverterski na~in delovanja omogo~a stalno in natan~no prilagajanje toplotnim potrebam, vremensko vodena regulacija sistema pa {e dodatno povi{a energetsko u~inkovitost sistema.

Sanitarna toplotna ~rpalka Kaliko Zajema toploto zraka in z njo, v starih ali novih stavbah, u~inkovito ogreje sanitarno vodo, pri ~emer bo lastnik prejel do 70% brezpla~ne tople vode. V 260 litrskem grelniku je dovolj tople vode za 6 ~lansko dru`ino, deluje pa lahko samostojno ali v povezavi s

Toplotna ~rpalka Kaliko ogreje dovolj vode za {est~lansko dru`ino

Naneo je nov, lepo oblikovan in u~inkovit plinski kondenzacijski kotel

kotlom (plin, kurilno olje, lesna biomasa), ter s solarnim sistemom. Za svojo zmogljivost je zelo majhna (tloris 80 x 80 cm), zato jo lahko postavimo kamorkoli. Tehni~no dovr{ena in kvalitetna toplotna ~rpalka Kaliko je u~inkovita (COP 3,7), kar omogo~ata tudi kakovosten rotacijski kompresor in trajna titanova anoda, ki {~iti emajlirano notranjost grelnika. Kondenzator iz aluminija je speljan po zunanji strani grelnika, celotna naprava pa deluje izredno tiho (39 dB) in bo u~inkovito delovala pri temperaturah zraka med -5 in +35°C. Na velikem LCD displeju izberemo na~in in ~as delovanja, najvi{je prihranke pa dose`emo z delovanjem v ~asu ni`je tarife elektrike. Pri tem izbiramo med na~ini delovanja Auto, Eco, Hitro ogrevanje, Po~itnice in drugimi. Vsi trije izdelki bodo predstavljeni na sejmu Dom (12. do 17. marec), v dvorani B, razstavni prostor Veto. Ve~ informacij o ogrevalnih sistemih DeDietrich najdemo na www.veto.si, preko elektronske po{te info@veto.si ali po telefonu 01/580-91-00. •

Toplotna ~rpalka HP Inverter pripravi sanitarno vodo, ter ogreje in ohladi prostore


40

KOGENERACIJA

Mikro kogeneracija Vitotwin 300-W: Ogrevalni kotel, ki proizvaja elektri~no energijo V zadnjih letih so se cene energije ve~ kot podvojile in ni verjetno, da se bodo ponovno zni`ale. Ker se viri energije vse bolj zmanj{ujejo, bomo v naslednjih letih morali ra~unati s stalno rasto~imi cenami. Obstaja mo`nost, da postanete vsaj delno neodvisni od tega porasta cen – z inovativno tehnologijo proizvajanja elektri~ne energije: z napravo, ki so~asno proizvaja toplotno in elektri~no energijo za eno in dvodru`inske hi{e. Povezava proizvodnje toplotne in elektri~ne energije je pri posodabljanju ogrevanja dobra alternativa konvencionalnim ogrevalnim sistemom, ker mikro kogeneracija, v nasprotju z obi~ajnim plinskim kotlom, isto~asno proizvaja toploto in elektri~no energijo za lastno potrebo. Elektri~ni tok, ki ga ne porabite sami, se proda v javno distribucijsko omre`je elektri~ne energije. Z integriranim plinskim kondenzacijskim kotlom je mikro kogeneracija podjetja Viessmann tudi popolnoma samostojen proizvajalec toplote, ker kondenzacijski kotel ob visoki potrebi po toploti pokrije energetski primanjkljaj. Mikro kogeneracija je kompaktna, udobna in zmogljiva, ker celo leto skrbi za udobno toploto in je prav tako sposobna pokriti osnovno elektri~no potrebo hi{e. Da se lahko toplota, ki kontinuirano nastaja pri proizvodnji elektri~ne energije, u~inkovito koristi, potrebuje sistem vmesni hranilnik, ki proizvedeno toploto shrani za potrebe ogrevanja zgradbe in sanitarne vode. Viessmannova mikro kogeneracija ima kompaktne dimenzije stenskega kotla, kar pomeni, da se lahko pri posodabljanju obstoje~ega ogrevalnega sistema stari ogrevalni kotel brez te`av zamenja s kogeneracijo. Uporaba soproizvodnje toplote in elektri~ne energije tako omogo~i ve~jo neodvisnost od eksternih distributerjev elektri~ne energije in rasto~ih cen te energije. Vsekakor se lastna proizvodnja elektri~ne energije obrestuje in deluje enostavneje, kot si predstavljate. Obi~ajno je situacija naslednja: elektri~no energijo kupimo od distributerja, toploto pa proizvedemo z ogrevalnim kotlom. Zakaj pa ne bi oboje proizvajali sami? In to z ogrevaninim sistemom, ki isto~asno proizvaja toploto in tudi elektri~no energijo.

Osnovni podatki Mikro kogeneracije Vitotwin 300-W z integriranim kondenzacijskim kotlom za koni~no potrebo:

Postavite si lastno elektrarno v svoji hi{i Pri konvencionalnem proizvajanju elektri~ne energije v centralnih elektrarnah nastaja toplota, ki se kot odpadna toplota neizkori{~ena zavr`e in odvede v okolico. Le 38% energije se pretvori v elektri~ni tok, ki se potem prodaja vam. Poenostavljeno to pomeni: pla~ate celotnih 100%, koristite pa lahko le 38 %. Prav tukaj se poka`ejo prednosti soproizvodnje toplote in elektri~ne energije. Mikro kogeneracija je pravzaprav decentralna elektrarna, ki toploto in elekri~no energijo proizvaja tam, kjer se neposredno porabi – pri vas doma. Toplota, ki nastane pri proizvajanju elektri~ne energije se skoraj v celoti porabi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode.

Integriran kondenzacijski kotel: 3,6 do 20 kW, izkoristek 98 % (Hs)/109 % (Hi)

Stirlingov motor: 1 kWel, 5,7 kWth, skupni izkoristek 96 % (Hs)/107 % (Hi)

elektri~ne energije lahko prihranite do 20% primarne energije. Zaradi ob~utno manj{ih emisij CO2, z mikro kogeneracijo pomembno doprinesete tudi k varstvu podnebja. • Posodabljanje z mikro kogeneracijo*

Preprosto, vendar izredno u~inkovito: tehni~ni princip V mikro kogeneraciji Vitotwin 300-W plinski Stirlingov motor proizvaja elektri~no energijo. Pri proizvajanju elektri~ne energije nastajajo v Stirlingovem motorju temperature okoli 500 °C. Torej dovolj toplote, da se – pravzaprav obstransko – pridobi energija za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Energija, ki zadostuje za ve~ino ~asa v letu. ^e pa je ob morebitni ve~ji potrebi po toploti potrebna dodatna energija, se doklopi integriran plinski kondenzacijski kotel, ki ima funkcijo pokrivanja prav teh koni~nih potreb. S kori{~enjem odpadne toplote Stirlingovega motorja pri proizvodnji

Vgradnja naprave v objekt Dovod plina, odvod dimnih plinov, elektri~na priklju~itev

Vitowin 1 300-W hranilnik ogrevalne 2 vode elektri~ni 3 priklju~ki SPTE

plinski 4 priklju~ek

Prihranek porabe letno

Prihranek stro{kov letno

Prihranki skupno

380 m3

285,– €

1574,– €

3700 kWh

529,– €

52 %

Plin: El. energija:

* Osnova za primerjavo: stanovanjska hi{a (leto gradnje 1980), bivalna povr{ina 140 m2 s starej{im plinskim kotlom 27 kW. Zaokro`eni stro{ki porabe za uporabo standardnih vrednosti (EID) pri 3400 m3 zemeljskega plina. Cene energije: Plin: 0,678 €/m3, elektri~na energija: 0,143 €/. Lastna poraba elektri~ne energije > 80 %

Ogrevalni sistem

Stara naprava

Mikro kogeneracija

Poraba/ letno

Plin

3400 m3

3020 m3

El. ener.

5000 kWh

1300 kWh

Stro{ki/ letno

Plin

2305,– €

2048,– €

El. ener.

715,– €

186,– €

Subvencije (obratovalna podpora)

788,– €


DOBER NASVET

Proizvaja toplotno in električno energijo: Vitotwin 300-W. Električna in toplotna energija za stanovanjsko hišo: kompaktne dimenzije in kombinacija s preverjeno tehniko omogočajo sedaj uporabo kogeneracij (SPTE) tudi pri posodabljanju eno in dvostanovanjskih hiš. Mikro kogeneracija Vitotwin 300-W pokriva potrebo zgradbe po toploti in osnovno potrebo po električni energiji. V kompaktnem ohišju združuje Stirlingov motor in plinski kondenzacijski kotel s funkcijo pokrivanja koničnih potreb po toploti: Vitotwin 300- W – električna in toplotna energija iz ene roke. www.viessmann.si

Individualne rešitve z učinkovitimi sistemi za vse energente in vsa področja uporabe

Nenavaden poskus v kopalnici Odkar so na radiatorjih delilniki, je prva zapoved var~evanje. Ljudje praviloma zapirajo ventile radiatorjev v prostorih, kjer ogrevanja trenutno ne potrebujejo. Po besedah upravljalca v Toplarni Maribor, je poraba toplote v tej zimi mo~no padla, zaradi ~esar domnevajo, da nekateri stanovalci svojih stanovanj v blokih sploh ne ogrevajo. Kljub temu je znesek na polo`nici lahko {e vedno razmeroma visok, saj pla~ujemo tudi toploto, ki se izgubi v dovodih, toplotni podpostaji in v skupnih napeljavah. Zato se je potrebno vpra{ati, ali se zmrzovanje v stanovanjih sploh spla~a. Zato smo naredili poskus v kopalnici, saj nas je zanimalo, koliko toplote lahko pridobimo pri zaprtem radiatorju.

Kalorifer in dva merilna instrumenta

Viessmann d.o.o. · C. XIV. divizije 116a · 2000 Maribor tel.: 02 480 55 50 · faks: 02 480 55 60 · viessmann@viessmann.si

41

Ventil radiatorja v kopalnici smo zaprli `e dva dni prej, zato je bil popolnoma hladen. Merili smo okrog osme ure zjutraj, ko ogrevanje deluje s polno mo~jo, zunaj je sne`ilo, zrak pa je imel – 2°C. Kopalnica se nahaja v notranjosti stavbe, zato teoreti~no nima nobenih toplotnih izgub. Nato smo z brezdoti~nim IR termometrom izmerili temperaturo cevi predtoka in povratka, vklju~ili samo ventilator kaloriferja, brez ogrevanja, ter ga usmerili proti cevem. Meritev je trajala 15 minut, saj je to ~as, ki ga povpre~na oseba porabi v kopalnici za osebno higieno. Merilni zapisovalnik smo namestili meter nad tlemi prostora, kot je to predpisano, natan~nost obeh merilcev je desetinka stopinje, merili pa smo vsakih 10 sekund. Predvidevali smo, da se bo temperatura zraka v majhni kopalnici hitro dvignila, saj sta bili cevi predtoka in povratka po{teno vro~i. Meritev smo nato {e trikrat ponovili, saj smo glede na rezultate najprej mislili, da je kateri od merilcev pokvarjen.

Vklju~ili smo samo ventilator in ne ogrevanje kaloriferja

Nih~e ni pravilno odgovoril Po meritvi smo ljudi spra{evali, kaj se je po njihovem zgodilo s temperaturo v prostoru, pa so vsi odgovorili, da je postalo topleje, kar pa ni bilo res. Tipalo je merilo tudi vlago v prostoru, kar pa nas v tem primeru ni zanimalo. Diagram je pokazal, da se je temperatura zraka v prvi minuti pove~ala za 1°C, nato pa po~asi padala. Po 10 minutah je bila samo za 0,3°C vi{ja od za~etne, nato pa se je padanje nadaljevalo in se po 15 minutah ustavilo celo desetinko stopinje pod za~etno vrednostjo. Mislili smo, da je hladen zid za cevmi zraku odvzel toploto, zato smo med zid in cevi podstavili kos valovitega kartona ter ponovili meritev. Rezultat je bil popolnoma enak, zato domnevamo, da se kro`e~i zrak ohladi na zidovih in stropu. Kar pomeni, da je odvzemanje toplote iz vertikalnih vodov s pomo~jo kaloriferja popolnoma brez koristi, razen ~e bi kdo rad zrak v kopalnici {e malo ohladil. • Tihec

Temperatura zraka v kopalnici je po 10 minutah padla celo malenkost pod za~etno vrednost


     

42

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

Nova generacija T^ Fujitsu Waterstage

J

aponski proizvajalec toplotnih ~rpalk FUJITSU je na trg lansiral izbolj{ane modele toplotnih ~rpalk. Pri izbolj{avah gre za pove~ane koristi za uporabnika, spremembe pa so tako vizualne kot tehni~ne. Fujitsu toplotne ~rpalke veljajo za sinonim razmerja cena - kakovost. Odlikujejo jih visoko kvalitetni materiali in izkoristki pri nizkih zunanjih temperaturah, zlasti pri modelu HIGHPOWER. Dosedanje izku{nje so pokazale, da so primerne tudi za radiatorsko ogrevanje dobro izoliranih hi{. Zadovoljni uporabniki poro~ajo tudi do 70% prihrankih, glede na prej{nje ogrevanje z oljem ali plinom. Merodajne temperaturne tabele COP (100% obremenitev toplotne ~rpalke), tudi za radiatorsko ogrevanje, najdete na internetni strani www.dines.si.

Hydraulic unit & 

 

Anair !  Zunanja enota

Sistem za oddajanje toplote

#  

  

TuĹĄ

$   Haing      #   Hr

"   

Producirana topla voda

 

% &  

Slika 1: Shema sistema z integriranim sanitarnim bojlerjem

obdan z nerjavno tla~no posodo. Izmenjevalnik zaradi ve~jega premera cevi omogo~a manj{i padec tlaka v sistemu in pripomore k bolj{emu prenosu toplote iz plinskega do vodnega (ogrevanega) dela. V notranji enoti je vgrajena visoko u~inkovita frekven~na ~rpalka energijskega razreda A, s funkcijo prilagoditve konstantnega volumna ali tlaka. Omogo~a bolj{e razmerje med dano in prejeto energijo, ter s tem prispeva k racionalnej{i rabi elektri~ne energije. Elektri~ni grelci v notranji enoti ostajajo, vendar tokrat v brezstopenjski regulaciji in pripomorejo k bolj u~inkoviti in racionalni rabi elektri~ne energije v primeru, ko pri ekstremno nizki temperaturi pomagajo dogrevati ogrevalni sistem, ~e je to potrebno.

Zunanja enota toplotne ~rpalke HIGHPOWER Novost - notranja hidravli~na enota z integriranim 190 l sanitarnim bojlerjem Fujitsu je v namen racionalizacije prostora in vsestranske uporabnosti razvil novo hidravli~no enoto toplotne ~rpalke z integriranim 190 l, visoko zmogljivim sanitarnim bojlerjem. Zunanje mere enote so primerne za vgradnjo v vsako kotlovnico, saj meri v vi{ino le 1,8 m, {irino 600 mm in globino 648 mm. Preko inteligentnega upravljanja toplotne ~rpalke lahko preprosto dolo~ate na~in ogrevanja, ter produkcijo sanitarne vode. Kot prikazuje slika 1 je v notranjosti enote vse tisto, kar je v enoti brez bojlerja. Vgrajena je vremenska regulacija podprta s Siemensovim krmilnikom, frekven~na obto~na ~rpalka za krmiljenje enega ogrevalnega kroga z ogrevanjem sanitarne vode, ekspanzijska posoda za ogrevalni del in serijsko vgrajeni elektri~ni grelci, ki delujejo brezstopenjsko, ~e je to potrebno. V bojlerju za sanitarno vodo je vgrajen 3 kW elektri~ni grelec kot t.i. ’back up’’ podpora. Enota toplotne ~rpalke ima vgrajen preklopni ventil za ogrevanje sanitarne vode ali objekta. Priklop dodatnih elementov za ogrevanje drugega ogrevalnega kroga ali vira ogrevanja je mogo~ pri enoti z ali brez integriranega bojlerja. Omenjene hidravli~ne enote bodo na voljo tako za HIGHPOWER, kot za COMFORT serije top~otnih ~rpalk Waterstage. Prednost enote je tudi v monta`i, saj ima priklop freonskih cevi zgoraj, cevi za ogrevanje objekta in sanitarne vode pa od zadnje strani. Za ogrevanje stanovanja z enim temperaturnim ogrevalnim krogom in gretjem sanitarne vode pri monta`i ni potrebno nobenih dodatnih ~rpalk in preklopnih ventilov, saj je potreben samo priklop enote na obstoje~i ogrevalni sistem. Pri vgradnji z integriranim bojlerjem po nekaterih izra~unih uporabnik prihrani tudi do 50% prostora, glede na klasi~en sistem s samostojnim bojlerjem.

Hidravli~na enota za HIGHPOWER in COMFORT modele brez sanitarnega bojlerja Najve~ sprememb je do`ivela notranja (hidravli~na) enota toplotne ~rpalke HIGHPOWER in COMFORT, ki je od predhodnice ni`ja za celih 200 mm. Uporabniku omogo~a znaten prihranek v prostoru. V notranji enoti je optimiziran 16 l koaksialni toplotni izmenjevalnik (cev v cevi) iz narebri~enih bakrenih cevi,

Konstrukcija in tehnologija zunanjih enot ve~inoma ostaja nespremenjena. S tehnologijo dvojnega kro`nega kompresorja, z linearnim teko~inskih vbrizgavanjem, dose`emo bistveno ve~jo mo~ v hladnih zimskih dneh kot nekatere druge toplotne ~rpalke. HIGHPOWER enote lahko pri -20°C zunanje temperature proizvajajo 60°C toplo vodo brez pomo~i elektri~nega grelca. Velika prednost novih zunanjih enot je tudi ti{je delovanje v primerjavi s starej{o razli~ico. Za tiste, ki bi jih hrup zunanje enote resni~no motil, ima zunanja enota mo`nost dvostopenjske funkcije uti{anja (2 in 4dB).

ErP – Nova uredba EU ERP Direktiva 2009/125/ES Nov energetski standard u~inkovitosti, ki je stopil v veljavo s 1.1.2013, je nov na~in po katerem se ocenjuje energetska u~inkovitost klimatskih naprav in ventilatorjev za obdobje celotnega leta. Izkoristek klimatskih naprav se je do sedaj meril po trenutni temperaturi zunanjega zraka v primerjavi z nastavljeno notranjo temperaturo (COP in EER). V letu 2013 je v veljavo stopila nova direktiva u~inkovitosti, ki temelji na sezonskem izkoristku (SCOP in SEER). Izkoristki naprav bodo tako podani za celotno sezono. Tako bo u~inkovitost naprave bolj pravi~na in merodajna. Evropska direktiva odreja sezonsko energetsko u~inkovitost in dolo~a minimalne vrednosti izkoristka tako za gretje (SCOP) kot hlajenje (SEER). Vsak tip klimatske naprave mora imeti dokument s katerim dokazuje energetsko u~inkovitost (dokument LOT 10 in LOT11), ki jo odreja direktiva. Naprava, ki ne bo imela dokumenta, ki izkazuje vrednosti minimalnega zahtevanega izkoristka ne bo smela biti uvo`ena na evropski trg. Dokument, ki izpolnjuje zahteve direktive mora biti uporabniku dostopen na strani proizvajalca klim brez gesel. Klimatska naprava, ki ustreza direktivi mora imeti na embala`i oznako E. Oznaka nove V ta namen ima proizvajalec klimatskih direktive o energetski naprav FUJITSU na spletni strani http://www. u~inkovitosti fujitsu-general.com/global/products/erp-ecodesign/index.html povezavo na kateri si lahko ogledate poro~ila o izkoristkih za posamezen tip klimatske naprave FUJITSU. V letu 2014 se direktivi poleg klimatskih naprav pridru`ujejo tudi toplotne ~rpalke zrak/voda. •

Slika 2: Nova notranja enota z integriranim 190 l bojlerjem


Subvencija Eko sklada.

Sedaj tudi notranja enota z vgrajenim 190 l bojlerjem.


44

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

Kombinirana kaminska pe~ polena peleti RIKA INDUO

R

omanti~en ogenj polen v kombinaciji s samodejno toploto peletne pe~i. To je resni~no udobje, ki ga je RIKA omogo~ila s svetovno novostjo, kombinirano kaminsko pe~jo INDUO. INDUO je hkrati pe~ na drva in pe~ na pelete, s katero se lahko ogrevamo na polena ali pelete brez nepotrebnega poseganja v pe~. Opremljena je s samodejnim zaznavanjem goriva, zato dobro zaznava, kdaj je v njej les in kdaj peleti. Ustrezno vrsti goriva kaminska pe~ sama regulira nadaljnje dovajanje pelet, nastavljeno mo~ ogrevanja in temperaturo v prostoru. Dovajanje zraka kombinirana pe~ Induo prav tako samodejno krmili s pomo~jo Rikatronic3 tehnologije. Za udobno upravljanje s pe~jo poskrbi velik in uporabniku prijazen zaslon na

zalogovnik ima kapaciteto za 34 kg peletov, kar omogo~a uporabniku dolgo ogrevanje. INDUO je prejel nagrado Plus X Award »Najbolj{i izdelek leta 2012« kot najbolj{a kaminska pe~ na kombinacijo polena – peleti. Poleg tega je bil nagrajen {e na podro~ju inovacij, visoke kakovosti, oblikovanja, funkcionalnosti in ekologije. RIKA, vodilni proizvajalec kaminskih pe~i, je od svoje ustanovitve, pred ve~ kot 60 leti, sinonim za najinovativnej{e izdelke najvi{je kakovosti. Vsi uporabljeni materiali in sestavni deli so bili izbrani na podlagi vidika trajnosti in neopore~nosti do okolja. Poleg tega so vsi izdelki podjetja Rika narejeni v Avstriji. Tako tudi kombinirana kaminska pe~ INDUO. dotik. Ta vas prepri~a s svojim preprostim in intuitivnim menijem. Uporabniku prijazen vmesnik omogo~a, da nastavi pe~ skladno individualnim potrebam. Poleg prednastavljenega programa lahko uporabnik nastavlja ogrevalne ~ase, `eleno temperaturo prostora in mo~ delovanja pe~i.

Na leto{njem bienalnem mednarodnem sejmu ISH v Frankfurtu za sanitarno opremo, ogrevanje, klimatizacijo in obnovljive vire energije, bo podjetje RIKA predstavilo svoje nove modele pe~i na polena in pelete, o katerih vam bomo ve~ napisali v ~lanku v prihodnji reviji.

Za enostavno ~i{~enje pe~i poskrbita poseben ponovljivi modus ~i{~enja in pa samodejno ~i{~enje prekucne re{etke, ki pepel iz kuri{~a s pomo~jo vrtljivega mehanizma zvrne direktno v predal za pepel. Velik

Kombinirana kaminska pe~ INDUO bo v Sloveniji prvi~ predstavljena na sejmu DOM 2013 v Ljubljani, ki bo potekal od 12. do 17. marca na Gospodarskem razstavi{~u. • Andrej Gruden


OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

45

Samsung EHS – toplotna ~rpalka in klimatska naprava v enem sistemu

@

e dobro leto je na slovenskem trgu prisotna inovativna re{itev vodnega ogrevanja, v kombinaciji z dodatnim freonskim sistemom hlajenja, z le eno zunanjo enoto. Samsung je edini proizvajalec, ki omogo~a tovrsten na~in ogrevanja in hlajenja, kar kupcu zagotavlja bolj{o u~inkovitost in odzivnost ogrevalno hladilnega sistema, ter hkrati ni`je stro{ke investicije. Nakup toplotne ~rpalke je velika investicija, vendar se je Samsung Electronics s ponudbo toplotnih ~rpalk EHS cenovno pribli`al vsem odjemalcem. Kakovostne in u~inkovite ogrevalne naprave nudi po zelo dostopnih cenah.

Delovanje sistema Samsung EHS Samsung Eco Heating System (EHS) je okolju prijazen sistem ogrevanja in hlajenja, saj prestreza toploto zraka (obnovljivi vir energije), za ogrevanje tal in sanitarne vode, medtem pa lahko ista zunanja enota va{ dom tudi hladi. Posebna prednost sistema EHS je sposobnost, da v kombinaciji s pripadajo~imi notranjimi enotami predstavlja dva tipa toplotnih ~rpalk hkrati. Isto~asno lahko deluje kot toplotna ~rpalka zrak-voda in toplotna ~rpalka zrak-zrak. Sistem EHS medrugim odlikuje lastnost, da notranje kli-

Prikaz sistema EHS.

matske naprave, ki delujejo kot del toplotne ~rpalke zrak-zrak, omogo~ajo bistveno kraj{i odzivni ~as, tako ob gretju, kot hlajenju, medtem, ko se pripravlja voda za druge sisteme ogrevanja. Sistem hkrati omogo~a, da lahko poleti tudi u~inkovito razvla`ujemo zrak.

Notranja enota za toplozra~no ogrevanje in klimatizacijo S klimatskimi napravami, priklju~enimi na sistem Samsung EHS, lahko v vseh letnih ~asih ogrevate ali hladite va{o hi{o. Prednosti tak{nega sistema so hitro ogrevanje (v primerjavi s talnim ogrevanjem je ta sistem

bistveno hitrej{i in bolj udoben). Sistem je koristen npr. tudi po naravnem prezra~evanju pozimi, ko trenutno potrebujemo pove~an dodatni vir toplote, smiselno pa se ga je poslu`evati tudi v prehodnih obdobjih. • Eco futura d.o.o., Tr`a{ka cesta 40, Maribor, 02 620 86 81 ali info@ecofutura.si

Zni`ajte stro{ek porabljene energije Sistem EHS ob sprejemljivih investicijskih in minimalnih obratovalnih stro{kih omogo~a u~inkovito in komfortno uravnavanje temperature v vseh letnih ~asih. Va{ ra~un za porabljeno energijo se bo zmanj{al tudi do 4 krat. Ogrevanje poteka preko sistema zrak–voda in zrak–zrak, hlajenje pa preko sistema zrak –zrak. Samsungove nizkotemperaturne toplotne ~rpalke so na voljo v split izvedbi (lo~ena notranja in zunanja enota) mo~i 6, 7 in 8 kW, ter mo~i 11, 14 in 16 kW. Dodate lahko tudi 200 ali 300 l grelnik sanitarne vode iz nerjave~ega jekla standard ali solar.

Toplotna èrpalka Samsung EHS − uèinkovita rešitev za vsak ep Samsung EHS je okolju prijazen sistem ogrevanja in hlajenja, primeren za talno ogrevanje in ogrevanje sanitarne vode. Medtem pa lahko na isto zunanjo enoto priklopimo klimatske naprave, ki vaš dom ohladijo ali ogrejejo. Za izbiro pravilne moËi pokliËite 02 620 86 81.

Ugodje v vseh letnih èasih ob minimalnih stroških.

Vaš distributer: Eco futura d.o.o. 02 620 86 81, info@ecofutura.si, www.ecofutura.si Stenska notranja enota Vivace.


46

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

Toplotne ~rpalke – ve~ kot le »trendy« sistem Poceni nakup je od nekdaj bil drag nakup U~inkovita energetska raba postaja nujna na vseh podro~jih bivanja. Pribli`no 40% vse porabljene primarne energije v Evropi je v gradbenem sektorju, globalno segrevanje pa je med drugim tudi posledica na{ega urejenega bivalnega prostora. Okolju prijazne sisteme ogrevanja je potrebno uvesti v velikem obsegu, spodbude nacionalnih programov, kot so denimo spodbude Ekosklada RS, pa so zagotovo pravilen na~in usmerjanja kupcev pri izbiri teh, energetsko u~inkovitih izdelkov. Toplotne ~rpalke veljajo za enega izmed najbolj energetsko u~inkovitih sistemov za ogrevanje. Strm vzpon cen nafte, nedefinirana cenovna prihodnost ostalih fosilnih goriv in dvig okoljskih energetskih davkov so le nekateri izmed razlogov, zakaj se trg toplotnih ~rpalk tako pospe{eno razvija. Toplotna ~rpalka je skupni izraz za zelo {iroko paleto izdelkov, ki uporabljajo enako delovno na~elo – Carnotov proces.

smrtnih `rtev, zato hlajenje stavbe ni ve~ le stvar udobja, pa~ pa nuja za pre`ivetje v ekstremnih vremenskih pogojih.

Nekatere toplotne ~rpalke omogo~ajo tudi hlajenje, kar te sisteme dela edinstvene. Ve~ hudih vro~inskih valov (l. 2003), v Z in srednji Evropi, je povzro~ilo cca. 35.000

Dobro ogla{evane in za na{e okolje manj primerne so zra~ne toplotne ~rpalke z invertersko tehnologijo kompresorja, ki so narejene na osnovi klimatskih naprav. Sami

Skupna u~inkovitost sistema toplotne ~rpalke – koeficient u~inkovitosti COP – ni odvisna le od u~inkovitosti naprave. Ena in ista naprava bo namre~ ustvarila razli~ne rezultate u~inkovitosti, odvisno od temperaturnega nivoja vira toplote, sistema za distribucijo toplote in toplotne potrebe same stavbe, svoje pa prispeva tudi uporabnik sam. Zunanji zrak je dale~ najbolj pogost vir toplote za uporabo toplotnih ~rpalk po vsem svetu. Razlog za to je seveda neomejena razpolo`ljivost tega medija in enostavnost hitre monta`e, potrebnih pa tudi ni ve~jih gradbenih posegov okoli objekta. Število proizvajalcev in ponudnikov zra~nih toplotnih ~rpalk eksponentno nara{~a, njihova kvaliteta pa mo~no variira.

Zakaj Vaillant? Ker ima inovacija svoje ime - geoTHERM VWL S

produkti za toplej{e klimatske razmere niso slabi, ravno nasprotno, odli~no delujejo. Te`ava se pojavi pri delovanju tega istega produkta v na{ih, celinskih klimatskih razmerah. @e razlike med mediteranskim in celinskim podnebjem so o~itne. Dr`ave in obmo~ja v mediteranskem pasu na~eloma veljajo za toplej{a, za celinsko podnebje evropskih dr`av pa so zna~ilni veliki temperaturni odkloni in {tirje letni ~asi. Iz tega stali{~a je neprimerno trditi, da bo toplotna ~rpalka, instalirana denimo nekje v Dalmaciji, delovala enako tudi v Sloveniji – uporabnik take »inverter oziroma klima« toplotne ~rpalke bo razo~aran, svoje razo~aranje pa bo {iril tudi med potencialne kupce drugih, ustreznej{ih toplotnih ~rpalk. »Klima oz. inverter« toplotne ~rpalke so najbolj prepoznavne po svojem izgledu. Zunanja enota toplotne ~rpalke je podobna zunanji enoti klima naprave, tehni~no pa se precej razlikujejo od »klasi~nih oz. ON/OFF«


47 toplotnih ~rpalk. Vgrajene imajo manj{e uparjalnike z manj{imi razmiki med lamelami. Lamele so pri ON/OFF sistemih razmaknjene med 3,5 do 4,5 mm in postavljene navpi~no z namenom, da kasneje zaledenijo in v primeru odtaljevanja ledenica lahko odteka. Klima toplotne ~rpalke za~nejo bistveno prej ledeneti, potreben je le pogoj vi{je zunanje vla`nosti pri temperaturnem razponu od -5°C do +5°C. Po standardu EN14511 imajo slab{a celoletna grelna {tevila, ponudniki pa najve~krat navajajo grelno {tevilo pri +7°C/+35°C in ne pri +2°C/+35°C, kot bi bilo bolj smotrno. Klima toplotne ~rpalke dobro obratujejo na pogojih toplej{ega podnebja, pri svojem delovanju v na{em podnebnem okolju pa potrebujejo ve~jo pomo~ vgrajenega elektri~nega grelca – ta prvi~ pomaga pri pokritju toplotnih potreb stavbe, drugi~ pa pri pogostej{em odtaljevanju zunanje enote. Ravno ta pomo~ dodatnega elektri~nega grelca pa uporabnika klima toplotne ~rpalke drago stane. Stro{ki obratovanja niso tisti predvideni in prera~unani s strani in{talaterja ali prodajalca, pa~ pa znatno vi{ji. Vsa ta dodatna potrata energije pa prav ni~ ni smiselna, saj je investicija v sistem toplotne ~rpalke dolgoro~na in v nobenem primeru nizka. Res je, da so ON/OFF zra~ne toplotne ~rpalke na~eloma dra`je, imajo ve~jo in samostojno zunanjo enoto, so pa tudi najve~krat narejene v Evropi, dimenzionirane vsaj na celinsko, ~e ne `e alpsko podnebje in zagotovo zadostijo pri~akovanjem uporabnika – ti pa so: nizki stro{ki za ogrevanje, visok COP na letni ravni, zagotovljeno udobje in visoka kvaliteta, ki jo je pri~akoval in pla~al.

Najve~ja vetrnica je Siemensova

N

emci trenutno ~etrtino svoje elektrike pridobijo iz obnovljivih virov, zmogljivosti pa ves ~as pove~ujejo, saj `elijo s tem nadomestiti elektriko iz jedrskih elektrarn. Od tega 9% elektrike dobijo iz vetra, ki je od vseh virov najcenej{i. Krilo elise je izdelano iz balze, epoksi smole ter steklenih in karbonskih vlaken

Samo lani so zaradi obnovljivih virov uvozili za 7 milijard evrov manj energentov, ta prihranek pa ves ~as strmo raste.

Angle`i naro~ajo Siemensove Siemens in podjetje DONG Energy sta podpisala pogodbo za dobavo 300 vetrnic skupne mo~i 1800 MW. Gre za novo “direct drive” izvedbo tipa SWT 6.0, ki jih bodo Britanci postavili v morje do 2017. Oznaka “direct drive” pomeni, da je naprava izdelana iz polovice manj delov kot obi~ajne izvedbe z reduktorjem, s ~imer se izbolj{a zanesljivost in zmanj{ajo vzdr`evalna dela. Najve~ energije vetra lahko zajamemo samo na morju, saj so tam vetrovi mo~ni in stalni, zato pridobimo iz enake vetrnice do 40% ve~ energije kot na kopnem, to pa dobro vedo Angle`i, Danci in Nemci, ki pospe{eno na~rtujejo nova vetrna polja.

Najve~ja na svetu Res je, da so ON/OFF zra~ne toplotne ~rpalke na~eloma dra`je, imajo ve~jo in samostojno zunanjo enoto, so pa tudi najve~krat narejene v Evropi, dimenzionirane vsaj na celinsko, ~e ne `e alpsko podnebje in zagotovo zadostijo pri~akovanjem uporabnika – ti pa so: nizki stro{ki za ogrevanje, visok COP na letni ravni, zagotovljeno udobje in visoka kvaliteta, ki jo je pri~akoval in pla~al. Ve~ji trgi so `e do`iveli obdobje slabega ugleda sistemov toplotnih ~rpalk, ravno zaradi pomanjkanja kvalificiranih in{talaterjev in prevelikega {tevila nepodu~enih kupcev, ki na svojo investicijo gledajo preve~ skozi o~i vi{ine za~etnega vlo`ka. Dejstvo, da je poceni nakup vedno bil drag nakup, tudi danes velja. In tako bo tudi v bodo~e. • Dejan Cepi~, udis

Mo~ vetrnice je neposredno odvisna od velikosti rotorja. Zato je novo, 75 m dolgo krilo elise eden najbolj obremenjenih delov v sodobnem strojni{tvu. Nova vetrnica ima mo~ 6 MW in daje dovolj elektrike za 6000 evropskih gospodinjstev. Rotor ima premer 154 m, elisa pa zajame veter s povr{ine 18.600 m2, kar je enako povr{ini dveh in pol nogometnih igri{~. Krak elise je izdelan v enem kosu iz kombinacije epoksidne smole, izjemno lahkega lesa drevesa balza in ve~ plasti steklenih in ogljikovih vlaken, to tehnologijo pa proizvajalec imenuje IntegralBlade. Pred monta`o krak elise v tovarni skrbno pregledajo z razli~nimi skenerji, da bi odkrili in odpravili tudi najmanj{e razpoke. Z novo tehnologijo jim je uspelo maso krila zmanj{ati za 20% v primerjavi z obi~ajnimi na~ini izdelave.

Kalup za eliso je izdelan iz dveh polovic, krilo pa dolgo kot razpon Airbusa

Testna se `e vrti Prva testna turbina stoji ob danski obali od maja 2011. Med delovanjem se konice kril gibljejo s hitrostjo 290 km/h. Ob hitrosti vetra 10 m/s bo med krili turbine vsako sekundo strujal zrak z maso kar 200 ton. Dol`ina kraka elise je ve~ja kot razpon preko obeh kril Airbusa A380, krak pa so po mnogih prera~unavanjih oblikovali tako, da so dosegli najvi{jo trdnost, ~im ni`jo te`o in najvi{ji izkoristek ob razli~nih hitrostih vetra. Te`a kraka mora biti ~im manj{a, saj so od nje odvisni potrebna trdnost kabine, stolpa in temeljev, s tem pa tudi na cena vetrne elektrike. Kabina vetrnice je tako velika, da lahko na njej pristane helikopter, s ~imer sta mo~no olaj{ana kontrola in vzdr`evanje, predvidena `ivljenjska doba naprave pa je 25 let. Vetrnica starta pri vetru 3-5 m/s in polno deluje pri 14 m/s, pri 25 m/s pa jo zaradi varnosti ustavijo. Brez {kode lahko zdr`i vihar do 70 m/s, kar je enako hitrosti vetra 252 km/h. • Tihec


48

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

Nova klimatska naprava MITSUBISHI ELECTRIC serija MSZ-FH za gretje MITSUBISHI ELECTRIC z novo serijo stenskih klimatskih naprav serije MSZ-FH, v ospredje postavlja toplotno udobje skozi vse leto, zdravo bivanje, visoko u~inkovitost in var~evanje energije. Proizvajalec je to dosegel z uporabo treh klju~nih tehnologij: Vse klimatske naprave so z napredno invertersko tehnologijo, ki obremenitev naprave nata~no prilagaja glede na potrebe. Prilagajanje mo~i delovanja glede na potrebe omogo~a bistveno manj{o porabo energije, zato te dosegajo najvi{je kazalnike u~inkovitosti in so uvr{~ene v najvi{je razrede. Zaradi inverterske tehnologije so ti{je, var~nej{e, imajo dalj{o `ivljenjsko dobo in nudijo ve~je udobje.

Energetska u~inkovitost za novi model MSZ-FH25 VE: - najvi{ji razred sezonske energetske u~inkovitosti je razred A+++, {tevilo SEER pri hlajenju = 9,1, grelno {tevilo SCOP = 5,1 - najvi{ji razred energetske u~inkovitosti merjen na eni merilni to~ki je razred A, {tevilo EER pri hlajenju = 5,15, grelno {tevilo COP = 5,52. Nazivna obremenitev pri gretju v povpre~ni sezoni (Pdesign H) za navedeno napravo z nazivno zmogljivostjo 3,2 kW je pri temperaturi -10°C {e vedno 3,0 kW, prijavljena zmogljivost gretja pri mejni delovni temperaturi -15°C je 2,5 kW (brez dodajanja rezervne zmogljivosti ogrevanja z el. grelnikom). Podrobnej{i podatki so dosegljivi na na{i spletni strani http:// www.vitanest.si/koristno.html .

Izjemno tiho delovanje klimatske naprave MITSUBISH ELECTRIC spada med najti{je klimatske naprave, tudi model MSZ-FH25VE deluje izjemno tiho, vrednost za nivo zvo~nega tlaka pri najni`ji hitrosti ventilatorja je 20 dB(A), vrednost za nivo zvo~ne mo~i pa je 58 dB(A). Hiper gretje je tehnologija, uporabljena v seriji MSZ-FH z zunanjo enoto, model VEHZ in omogo~a u~inkovito ogrevanje tudi v zelo mrzlem vremenu. Zahvaljujo~ tej tehnologiji se celo uporabniki v regijah z izjemno mrzlimi zimami (na primer v Skandinaviji) zanesejo na klimatsko napravo MITSUBISHI ELECTRIC, saj je delovanje zagotovljeno tudi do zunanje temperature

C polna l i lji -25°C, nazivna zmogljivost pa se ohrani tudi pri zunanji temperaturi do -15°C. Grelnik proti zamrzovanju kondenzata prepre~i zamrzovanje in posledi~no prepre~i blokado ventilatorja v zunanji enoti. Uporaba modelov serije MSZ-FH VEHZ, kot edini vir gretja, je posebej priporo~ljiva v obmo~jih, kjer obstaja ve~ja mo`nost zamrzovanja vode, ki med ogrevanjem kondenzira na zunanji enoti: - kjer se temperatura skozi ves dan ne dvigne nad 0°C in se spusti celo do -25°C - kjer je veliko vlage (v gorah, dolinah obdanih z gorami, v bli`ini gozda, jezer..) - v obmo~jih s sne`nimi padavinami. Za modele serije MSZ-FH z zunanjo enoto VE pa proizvajalec zagotavlja ogrevanje do -15°C zunanje temperature brez uporabe dodatnega grelnika. 3D I-see senzor je infrarde~i senzor za merjenje temperature na oddaljenih polo`ajih v prostoru. Osem vertikalno name{~enih senzorjev se premika levo in desno in sobno

temperaturo podrobno tridimenzionalno (3D) analizira. Naprava tako lahko oceni, kje se v sobi nahajajo osebe in na tej osnovi izvaja funkciji »posredni zra~ni tok« ali »neposreden zra~ni tok«. Funkcija posredni zra~ni tok se lahko uporabi, ko je zra~ni tok premo~an ali preve~ neposredno usmerjen v osebo, na primer ob `elji, da se telesna temperatura osebe v prostoru ne bi pretirano ohladila. Funkcija neposredni zra~ni tok se lahko uporabi za usmeritev zra~nega toka neposredno v ljudi, ko se `elijo hitro ogreti ob prihodu v prostor, na primer na zelo mrzel dan. • Karmen Kompara


èist zrak za bolj zdravo

Dihajte

in udobno bivanje

12ÒMESECEVÒNAÒLETOÒ NOVA klimatska naprava serija

MSZ-FH VEHZ - uèinkovita in varèna, sezonska energetska uèinkovitost A+++ - ogrevanje pri nizkih zimskih temperaturah, tudi do -25°C Ò EKONOMIāNOÒHLAJENJEÒINÒRAZVLAÞEVANJE Ò DOVRÛENAÒµÒLTRACIJAÒZRAKA - usmerjeno delovanje s pomoèjo senzorja prisotnosti v prostoru omogoèa nastavitev posrednega ali neposrednega zraènega toka - enostavno upravljanje s tedenskim tajmerjem

http://www.vitanest.si VITANEST d.o.o., NOVA GORICA | tel.: 05/338 49 99 | e-pošta: vitanest@vitanest.si Na sejmu DOM razstavljamo v pritlièju hale B – Marmorna dvorana. Naš razstavni prostor je evidentiran s številko 9 in se nahaja ob veliki stekleni steni, pred izhodom iz dvorane na dvorišèe sejmišèa zavijete desno, kjer Vas prièakujemo in svetujemo o izbiri visoko uèinkovitih, energetsko varènih in modernih klimatskih naprav.


50

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

V Sloveniji traja kurilna sezona pribli`no osem mesecev, kar ka`e na to, da Slovenci veliko denarja potro{imo za ogrevanje hi{e. Za ogrevanje prostorov s plinom, kurilnim oljem ali z drvmi moramo vsako leto globoko se~i v `ep. Stro{ki iz leta v leto nara{~ajo, saj je neobnovljivih virov vedno manj. ^as je, da se odlo~ite za ogrevanje s toplotno ~rpalko in koristite obnovljive vire narave. Son~ne energije je dovolj za ogrevanje prostorov na celotnem planetu, te`ava je le v kvalitetnem kori{~enju energije. Ogrevanje s toplotno ~rpalko se je izkazalo za zelo u~inkovito, saj toplotna ~rpalka lahko izkori{~a toploto zraka, vode ali zemlje. Zaupajte nam in se ~im prej odlo~ite za ogrevanje s toplotno ~rpalko.

Nekaj osnov za izbiro toplotne ~rpalke Da bi pravilno izbrali toplotno ~rpalko moramo najprej poznati najni`jo zunanjo projektno temperaturo za regijo, v kateri je objekt. Poznati moramo temperaturne izgube objekta, sistem ogrevanja – naj si bo to talno ogrevanje ali stensko ali morda celo radiatorsko ogrevanje, saj nove generacije toplotnih visokotemperaturnih toplotnih ~rpalk omogo~ajo segrevanje vode do 80°C. Prav tako moramo biti pazljivi na to ali bo toplotna ~rpalka delovala »mono-valentno« (samostojno, brez dodatnega vira) ali bivalentno (z dodatnim virom ogrevanja). Skupaj z dobaviteljem toplotnih ~rpalk blagovne znamke HITACHI, bi vam na kratko predstavili primer izbire toplotne ~rpalke. V primeru »mono-valentnega« sistema vzamemo vrednost toplotne izgube objekta, za regijo dolo~eni minimalni projektni temperaturi. Izbrana ~rpalka bo delovala s polno Primer: pri minimalni projektni temperaturi – 7 °C imamo izra~unano toplotno izgubo objekta 12,8 kW, torej izberemo toplotno ~rpalko: YUTAKI S system

Maksimalna toplotna mo~ (kW)

5.7

RAS-2HVRN2+RWM-2.0FSN3E RAS-3HVRNME-AF+RWM-3.0FSN3E

8.9

RAS-4HVRNME-AF+RWM-4.0FSN3E

11.2

RAS-5HVRNME-AF+RWM-5.0FSN3E

13.3

RAS-6HVRNME-AF+RWM-6.0FSN3E

13.9

RAS-8HRNME-AF+RWM-8.0FSN3E

20.2

RAS-10HRNME-AF+RWM-10.0FSN3E

24.8

Velja za pogoje (A-7/W35). Za tabele dolo~itve toplotne mo~i pri dolo~eni projektni temperaturi povpra{ate na: info@toplotnacrpalka.com

mo~jo le takrat, ko bo zunanja temperatura najni`ja, v drugih primerih se bo s spreminjanjem mo~i prilagajala potrebi objekta. Vse Hitachi-jeve toplotne ~rpalke so namre~ inverterske. V primeru bi-valentnega sistema imamo dve mo`nosti. Prva je dolo~itev bi-valentne to~ke, to je zunanja temperatura, pri kateri bo toplotna ~rpalka vklopila drugi vir toplote (kotel na olje, plin ali kotel na biomaso). Toplotna ~rpalka {e vedno skrbi za regulacijo tako nizko temperaturne kot visoko temperaturne veje. Druga mo`nost je uporaba vhodnega signala, ki ga lahko dobimo od pe~i na drva ali drugega vira. Nova generacija dvo-kompresorskih Hitachijevih visokotemperaturnih toplotnih ~rpalk YUTAKI S80, je idealen vir ogrevanja predvsem pri obnovah oz. adaptacijah starih objektov, kjer se v ve~ini primerov sre~ujemo z radiatorskim ogrevanjem. S Hitachijevo toplotno ~rpalko lahko u~inkovito nadomestimo tradicionalne ogrevalne vire kot so npr. (plinske pe~i, oljne kotle…) in zagotavljamo temperaturo ogrevalne vode do 80°C, vse do zunanje temperature -20°C, brez pomo~i elektri~nih grelcev. Za razliko od ostalih proizvajalcev sta dodatna novost pri toplotni ~rpalki YUTAKI S80 dva kompresorja, ki delujeta v pametni kaskadni tehnologiji, z dvema hladilnima krogoma s hladilnimi sredstvi R410A in R134A. Da bi pove~ali sezonsko u~inkovitost naprave (SCOP) nam drugi krog deluje le kot oja~evalnik, v kolikor se zahteva visoka temperatura vode-preostali ~as se uporablja en krog. Krmilnik, glede na zunanjo temperaturo in potrebe po vi{ini temperature ogrevalne vode, odlo~a o delovanju enega ali dvojnega hladilnega tokokroga in s tem optimizira porabo elektri~ne energije. Z inovativno tehnologijo so pri

Promocijsko sporo~ilo

Manj za ogrevanje

Visokotemperaturne toplotne ~rpalke Hitachi HITACHI YUTAKI S80 - energijski razrezd (SCOP) A+

HITACHI-ju dosegli visok sezonski izkoristek naprave (SCOP) kar uvr{~a toplotno ~rpalko v energijski razrezd A+! Yutaki-S80 je enostaven tako za namestitev kot uporabo. To je split sistem sestavljen iz zunanje in notranje enote. Na razpolago je tudi izvedba z 190 L oz. 260 L Hitachi-jevim rezervoarjem za toplo sanitarno vodo, ki je lahko name{~en na vodnem modulu toplotne ~rpalke ali ob njem! Vsekakor pa lahko uporabimo tudi `e obstoje~i rezervoar za vodo! ^e so na voljo tudi son~ni kolektorji nam sistem omogo~a uporabo le teh pri pripravi tople sanitarne vode, oziroma pri ogrevanju sistema! V kolikor je `elja kupca upravljanje s toplotno ~rpalko na daljavo, nam novi Yutaki S80 omogo~a tudi priklop na CNS sistem (KNX protokol)! •


52

OGREJMO HI[O ZA 1.000 EUR

Predelava obstoje~ih kotlov na kurilno olje za prehod na ogrevanje s peleti Z dra`itvijo kurilnega olja, postaja vse bolj zanimiva re{itev predelava obstoje~ih kotlov, da bi omogo~ili tudi ogrevanje z lesnimi peleti. Peleti, zaradi svoje nizke cene v primerjavi s kurilnim oljem, namre~ omogo~ajo, da uporabnik dejansko razpolovi stro{ek za ogrevanje. V preteklih {tevilka revije je bila `e ve~krat predstavljena mo`nost uporabe gorilnika na pelete Fenix™ na obstoje~ih kotlih, s ~imer se omogo~i enostaven prehod na ogrevanje z lesnimi peleti. Gorilnik zaradi svoje inovativno zasnovane, zra~no hlajene, komore ne zahteva velikih posegov v obstoje~e kotle, zato je njegova monta`a relativno enostavna. Je pa ob tem vseeno potrebno preveriti, ali je uporaba obstoje~ega kotla v ta namen tudi prakti~na.

Vpra{anje ~i{~enja pepela Pri kotlih kombiniranega tipa ni posebnih dilem. Taki kotli so namre~ `e pripravljeni za ~i{~enje pepela, ki nastaja pri kurjenju pelet (opremljeni so z vratci) in tudi samo kuri{~e je dovolj veliko, tako da je delovanje gorilnika zanesljivo. V primeru uporabe kotlov, ki so v osnovi namenjeni le za kurilno olje, pa je mo`nost uporabe gorilnika na pelete Fenix™ odvisna od ve~ dejavnikov. Glavno vpra{anje se nana{a na ~i{~enja pepela, ki ga gorilnik spiha v kuri{~e kotla. Pogostost ~i{~enja je sicer odvisna od dejanske porabe in same kvalitete pelet, kot tudi

Slika 2: Lito`elezna ve~~lenska kuri{~a nekaterih kotlov na kurilno olje so tudi opremljena z vratci.

prostornine kuri{~a, vendar za prvo oceno lahko re~emo, da je potrebno pepel ~istiti enkrat tedensko. Da bi bilo ~i{~enje pepela kar se da prakti~no, bi moral imeti kotel vratca za dostop do notranjosti kuri{~a. Pri nekaterih kotlih so taka vratca vidna `e navzven, kot je prikazano na sliki 1. Vratca sicer nimajo kljuke (so zaprta z vijaki), vendar so {e vedno priro~na za ~i{~enje pepela. Pri {tevilnih kotlih vratca morda niso vidna navzven, se pa skrivajo pod okrasnim pokrovom kotla, saj so pritrjena direktno na ve~~lensko lito`elezno kuri{~e (slika 2). Gorilnik na pelete Fenix™ se tako brez posebnih posegov montira direktno na vratca takega kuri{~a (slika 3), redno ~i{~enje pepela pa lahko izvedemo brez demonta`e gorilnika, saj se da vratca enostavno odpirati. Res pa je, da obstajajo tudi kotli, ki takih vratc nimajo (predvsem nekaterih italijanskih proizvajalcev kot so Ferroli GN1, Sime ARB, Kalart, Ideal Clima, Joannes itd). Pri tak{nih kotlih postane ~i{~enje pepela neprakti~no, saj zahteva vsakokratno demonta`o gorilnika. V nekaterih primerih se sicer kotle da predelati z namestitvijo doma narejenih vratic (~e kotel le ni premajhen za tak poseg), je pa to seveda povezano z dodatnimi stro{ki.

Potrebna velikost kuri{~a kotla Slika 1: Kotli z vidnimi vratci – med bolj pogostimi modeli najdemo KIV NTK/Ecotec, Viessmann Vitola, Unical Recal ter Stadler RL.

Da lahko zagotovimo nemoteno delovanje gorilnika, mora biti globina kuri{~a vsaj 35 cm. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo plamen zabijalo nazaj v goril-

Slika 3: Lep primer kotla z lito`eleznim ve~~lenskim kuri{~em je Buderus Logano G115, njemu podobni pa so tudi {tevilni drugi: De Dietrich GTU, Viessmann Vitorond, Intercal Euroline E, Seltron Optima, Viadrus G50, CTC Wirbex, Biasi SG, Sime Estelle/Rondo, Joannes Eurofire, itd..

nik, kar povzro~i njegovo pregrevanje in samodejno izklapljanje. Mo`en omejitveni dejavnik je tudi prevelika zaprtost (slaba preto~nost) samega kuri{~a kotla, saj gorilniki na pelete slab{e premagujejo tlak kot gorilniki na kurilno olje. ^e to predstavlja oviro, se v nekaterih primerih da to re{iti z odstranitvijo enega ali ve~ t.i. turbulatorjev iz kotla – seveda na ra~un samih izkoristkov. Na sploh je za`eleno je, da ima kuri{~e ~im ve~jo prostornino. Pri kurjenju pelet namre~ nastaja ve~ji volumen dimnih plinov kot pri kurjenju kurilnega olja, zato se bodo le-ti zadr`evali manj ~asa v kuri{~u. S tem je lahko u~inkovitost prenosa toplote na stene kotla manj{a, kot je uporabnik navajen pri kurilnem olju.

Prostorske zahteve Ker gorilnik na pelete Fenix zaradi svoje inovativno zasnovane (zra~no hlajene) komore, ni porinjen v kuri{~e kotla (kar je dobro tako za kotel kot gorilnik), potrebujemo vsaj 60 cm prostora na sprednji strani kotla za njegovo monta`o. Poleg tega je potrebno v bli`ino kotla postaviti tudi primerno posodo, ki bo slu`ila kot zalogovnik za pelete, iz katere transporter za pelete (t.i. pol`) pobira pelete in jih dozira v gorilnik. Povzetek pogojev za monta`o gorilnika Fenix na obstoje~e kotle na kurilno olje, oziroma osnovni potek odlo~anja o izvedljivosti tak{ne predelave je prikazan na diagramu na sliki 4.


Mo`nost predelave kotlov na kurilno olje

Z magneti nad vodni kamen Podtalnica se pretaka med plastmi kamenin, jih raztaplja in nosi s seboj. Izhlapela kapljica vode na steklu pusti ne{kodljivo sled kalcija in magnezija, ki pa v hi{nih napeljavah in aparatih lahko povzro~ita razli~ne nev{e~nosti.

Efekt Postojnske jame Pretakanje, zastajanje ter ogrevanje vode v ceveh ali drugih hi{nih instalacijah povzro~a podobne u~inke, kot pretakajo~a voda v na{i znameniti jami. V obeh primerih pa je potrebno za ta naravni pojav pla~ati, v jami vstopnino za ogled, doma pa za popravilo naprav. Odlaganje vodnega kamna na stene cevi, v rezervoarje ali na povr{ino grelcev povzro~a po{kodbe, zmanj{uje grelni u~inek in s tem pove~uje porabo energije. ^im debelej{a je plast, tem ve~ji bodo stro{ki, ki pa jih je mo`no prepre~iti. 1: Za monta`o gorilnika Fenix™ potrebujete vsaj 60 cm prostora. 2: Navadno to pomeni, da mora biti kotel mo~i vsaj 25 kW. 3: Da bi se izognili demonta`i gorilnika vedno ko bi ~istili pepel, bi morali poskrbeti, da se vam sprednja stran kuri{~a odpira na te~aje. Ra~unajte tudi, da bo na vratcih montiran gorilnik, ki se ne sme zadeti v oviro. 4: Za tak{no predelavo bi se morali pozanimati pri lokalnemu varilcu ali klju~avni~arju. 5: Morate ra~unati da je dol`ina pol`a omejena zato morate zalogovnik postaviti v radiju 1 m od gorilnika (zalogovnik lahko naredite po meri). Slika 4: Diagram za odlo~anje glede tehni~ne izvedljivosti predelave kotla

Delovanje naprave Prizmamag Pod vplivom magnetnega polja, skozi katerega se pretaka voda, se struktura kristalov trdih snovi spremeni tako, da se nanje za~nejo vezati molekule vode, kot priveski. Prive{ene delce nosi voda s seboj po ceveh in po vsem vodnem sistemu. Pod pritiskom v zaprtem sistemu se ti delci za~nejo izlo~ati, vendar se veliko manj lepijo ali odlagajo na podlago. Voda ostane popolnoma ~ista in brez kemij-

Prizmamag namestimo na cev in samo narahlo pritrdimo z vijakom

skih dodatkov, cevi in naprave pa so zato manj obremenjene z ostanki vodnega kamna. Magnetni nevtralizator lahko namestimo na vstopno vodovodno cev takoj za vodomerom ali neposredno pred bojlerjem, pralnim ali pomivalnim strojem, kotlom za centralno kurjavo, kavnim aparatom in podobno.

Razli~ni modeli in vgradnja Monta`a je enostavna in jo lahko opravi vsak sam. Magnetno napravo polo`imo na cev in jo s spodnje strani rahlo privija~imo. Da bi izbolj{ali delovanje proizvajalec priporo~a vgradnjo vodnega filtra pred nevtralizatorjem. Deluje samodejno, brez elektrike in brez kemi~nih sredstev, odlaganje vodnega kamna pa bo do 70% zmanj{ano. Enak u~inek dose`emo z vgradnjo nevtralizatorja, ki pa ga je potrebno vgraditi v cev, zato ga izdelujejo v ve~ dimenzijah. Poseben izdelek je {e nevtralizator, vgrajen v perlator za pipo, ki zmanj{uje pretok, s ~imer bomo za polovico zmanj{ali tudi porabo vode. • Simon Tihec

Kdaj se vam to spla~a? Poleg tehni~ne izvedljivosti je pomemben tudi finan~ni aspekt tak{ne predelave. Kakor prikazuje prilo`en diagram na sliki 5, je smiselnost takega posega (oziroma investicije) odvisna od koli~ine kurilnega olja, ki se sicer porabi za ogrevanje. Torej, ve~ja kot je trenutna poraba, hitreje se povrne investicija – v povpre~ju pa sta za to potrebni dve kurilni sezoni. •

Slika 5: Prihranki pri energentu in povrnitev investicije

Dodatne informacije na www.inovateh.si Damjan Nemec

Razli~ne vrste nevtralizatorjev

Levo brez uporabe, desno z uporabo nevtalizatorja


RABA VODE

54

Nagrada Vaillantu za inovativni zeoTHERM Pred nekaj dnevi so podjetju Vaillant na sejmu Bau v Münchnu sve~ano podelili nagrado za najbolj inovativen proizvod. Dobili so jo za svoj novi izdelek, ki je svetovna novost in primeren tudi za energetsko sanacijo starej{ih stavb.

Zdru`itev dveh regenerativnih virov Predstavili in zmagali so s svojim plinskim kotlom zeoTherm, ki je kombinacija delovanja zeolita, plina in solartermije, ter mu dodali {e pridevnik »toplotna ~rpalka«. To je mo`no zato, ker sistem deluje podobno kot T^ na elektriko. Pri tem toploto sonca z ni`jega temperaturnega nivoja dviguje na vi{jega, ki je nato uporaben

za ogrevanje prostorov. Pri tem se izkoristek zeoTherma v primerjavi z obi~ajnim kondenzacijskim plinskim kotlom pove~a za 33%. Ker se okrog 90% energije v stavbah porabi za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, vsak ~etrti kotel v Nem~iji pa je zastarel, bi ta sistem lahko omogo~il izjemne prihranke energije.

Kako deluje zeoTherm V ohi{ju plinskega kotla se nahaja {e hermeti~no zaprta posoda s kroglicami Zeolita v vakuumu. Ta mineral ima zanimivo lastnost, da se mo~no ogreje, ~e kroglice navla`imo, ko pa jih osu{imo, pa bomo lahko skrito toploto ~ez ~as spet odvzeli z navla`evanjem kroglic.

Voda je Grundfos

V

elika pomladna akcija `e na voljo pri poobla{~enih prodajalcih Grundfos.

Pred nami so `e prvi dnevi pomladi, ki v nas zbudijo razmislek o tem na kak{en na~in se bomo v leto{njem letu lotili vodooskrbe na{ih vrtov. Pri Grundfosu smo v pomlad zakorakali s pri~etkom vsakoletne pomladne akcije ~rpalk, ki se uporabljajo v hi{i in na vrtu. V pomladni akciji je posebej izpostavljena ~rpalka SQ, ki v paketu s PM kon~nemu uporabniku podari tudi vsestranski waterjet (visokotla~ni ~istilec) Karcher K 2.14. SQ 3“ je potopna ~rpalka za oskrbo z vodo, manj{e vodovode in namakanje. Grundfos Pressure

Manager (PM) je inteligentna tla~na kontrola, ki krmili ~rpalko in jo {~iti proti suhemu teku. PM pokriva potrebe v enostavnih in zahtevnih aplikacijah. SQE set pa vzdr`uje konstantni tlak.

V pomladni akciji se predstavljajo tudi naslednji izdelki: JP ~rpalka JP ~rpalka je samosesalna centrifugalna ~rpalka za oskrbo z vodo. Ta ~rpalka se lahko uporablja kot prenosna ali vgrajena v instalacijo. Njeno vzdr`evanje je izredno enostavno in ekonomi~no. Priporo~ljivo za vrtne aplikacije.

V prvem koraku Zeolit osu{imo s toploto plina, vlaga pa kondenzira v spodnjem delu in toploto odda ogrevalnemu krogu stavbe. Ko se prostori za~nejo ohlajati, odvzamemo nekaj toplote iz son~nih kolektorjev in voda na dnu izpari. Ker se to dogaja v vakuumu za izparevanje zadostuje samo na 3°C od sonca ogreta voda, to pa z lahkoto dose`emo tudi pozimi. Vodna para navla`i Zeolit, ta se mo~no segreje in toploto odda v ogrevalni sistem hi{e, krog ogrevanja se spet ponovi. Izdelujejo dva tipa z max. mo~jo 10 in 15 kW, s to energijo pa z lahkoto pokrijemo toplotne potrebe novih ali starej{ih stavb ali stanovanj. • Tihec

^rpalka SB ^rpalka SB je potopna ~rpalka za dvig tlaka ~iste vode, posebej primerna za de`evnico. Ima ohi{je iz umetnih mas.

SPO ~rpalka SPO ~rpalka je namenjena za odvodnjavanje in vodooskrbo. Uporablja se lahko v 5“ ali 6” vodnjakih ali ja{kih.

Na voljo je v dveh glavnih razli~icah: - z integriranim sesalnim sitom (1 mm mre`o), - s stranskim vstopnim priklju~kom, ki vklju~uje fleksibilno sesalno cev s plavajo~im sesalnim sitom (1 mm mre`o).

Unilift KP/AP/CC Unilift KP/AP/CC je prenosna potopna ~rpalka za neagresivne, manj onesna`ene vode. Uporablja se lahko kot prenosna ali vgrajena ~rpalka.

Grundfos MQ Grundfos MQ je kompaktna samosesalna ve~stopenjska ~rpalka z vgrajeno vklopno avtomatiko. Primerna je za vodooskrbo v enodru`inskih hi{ah. ^rpalka ima vgrajeno malo tla~no posodo, ki zagotavlja, da je voda takoj na voljo.

Za ve~ informacij obi{~ite http://si.grundfos.com ali pokli~ite 01/568 06 10. Za nakup izdelkov se obrnite na na{e poobla{~ene prodajalce, ki sodelujejo v akciji. Lokacije poslovalnic poobla{~enih prodajalcev najdete na na{i spletni strani, v zavihku »Grundfos poobla{~eni prodajalci«. • Maja Gal, univ. dipl. kom

VODA je GRUNDFOS -

[cr\c„cO›ycr„B\c Ěv„orc[cBOR„oB roURcĄûoR„vùæ B\ocU9cvr›oU\c orOUBrOÞr?rÞ 2. 14. ΧùrBRRBOϢͻ[rϤϡϢϥͻ ¤RBOUOcr›orcO›Uc9ͻ


RABA VODE

55

Minestov globokomorski zmaj

V

morjih sveta je skrita ogromna energija, ki bi jo lahko spreminjali v elektriko. Do sedaj so izvedli projekte s prestrezanjem mo~i valov, ki udarjajo v obalo ter tistimi na povr{ini morja, postavili manj{e elektrarne na plimo in oseko, z velikimi elisami tik pod povr{ino pa zajemajo energijo hitrih morskih tokov. Trenutno pa preizku{ajo novo idejo, ki ima zaradi svoje enostavnosti in na~ina delovanja zelo velike mo`nosti za proizvodnjo in uporabo.

Deep Green z veliko mo~jo Kdor je kdaj spu{~al vodljivega zmaja, ki ga je mo`no preusmerjati in leteti v osmici ve, da za~ne zmaj pri teh manevrih v zraku kar `vi`gati. To pomeni, da je hitrost zraka ob krilu zmaja ob pre~nem gibanju veliko ve~ja, kot ~e bi samo lebdel v zraku. Ta pojav

nameravajo nekateri v zraku izkoristiti za proizvodnjo elektrike, {vedska firma Minesto pa to dela pod morjem. Krilo podmorskega zmaja je izdelano iz trdne plastike, pod njim je obe{ena turbina z generatorjem elektrike, vse skupaj pa je z mo~no vrvjo pritrjeno na te`ko sidro. Naprava je enostavna, gibljivi del je samo elisa turbine z generatorjem, vzdr`evanje ni potrebno, korist pa velika.

Za po~asne tokove Podmorski zmaj Deep Green deluje `e ob hitrosti toka od

Model zmaja odli~no deluje, pridobili pa bomo elektriko od po~asnih globokomorskih tokov

0,5 do 2 m/s, turbina pod krilom pa zaradi pre~nega gibanja dobi desetkratno hitrost pretoka, zato je u~inek tako velik. Izdelujejo zmaje z razponom krila od 8 do 14 m in z mo~mi od 120 do 850 kW. Name{~en je v globini od 60 do 140 m zato ne moti ladijskega prometa, ne povzro~a hrupa, zaradi nizke hitrosti gibanja pa ni nevaren morskim `ivalim. Je manj{i in la`ji kot

podobne naprave, zaradi tega cenej{i, postavimo pa ga lahko kjerkoli ob obalah sveta, pogoj je samo po~asno morsko strujanje. Vrv s katero je pripet na sidro je hkrati kabel za elektriko, ki je speljana na kopno. Na primernem podro~ju lahko postavimo cela polja tak{nih zmajev, ki bodo tiho in nevidno proizvajali energijo, ki je temelj na{e civilizacije. • Tihec


56

RABA VODE ZA VAS SMO V Dolu pri Ljubljani ZGRADILI TOPEL, VAREN IN VARČEN DOM

Magnetni nevtralizator vodnega kamna in vodni filter prina{ata ve~ kot 500 EUR letnega prihranka Še posebno sedaj v ~asu krize je potrebno investirati preudarno, v tisto kar se nam bogato obrestuje.

Montažna nizkoenergetska hiša, zgrajena s termopaneli Kimall Montažni dvojček je zgrajen s Kimall termopaneli, ki so novost v Sloveniji. V kombinaciji s toplotno črpalko in rekuperatorjem zraka ti zagotavljajo izredno nizko energijsko porabo ter ugodne bivalne pogoje. Stanovanjska enota je zgrajena do IV. gradbene faze, kar kupcu omogoča izbor finalnih materialov po lastni izbiri. Možnost dokončanja na ključ.

Posamezna enota ima skupaj 180 m2, stanovanjske površine, parcela v velikosti 430 m2 je v celoti (dvorišče, ograja, zelenica, zasaditev okrasnega grmičevja), Kimall tehnologija zagotavlja optimalno protipotresno varnost kot tudi pri močnih vetrovih; pri povodnji konstrukcija ni ogrožena, povzročene škode pa so minimalne. sistem gradnje omogoča izredno energetsko učinkovitost.

Ekskluzivni izvajalec in investitor ALFA-INT Nepremičnine d.o.o., Domžale Slamnikarska cesta 22, 1230 Domžale, Slovenija T +386 1 721 30 08, 724 48 03 M +386 41 623 072 F +386 1 721 28 95 E info@alfa.int.si www.alfa-int.si

Z uporabo magnetnega nevtralizatorja vodnega kamna na povsem naraven na~in, brez uporabe kemikalij prepre~imo nastanek vodnega kamna. Obloge vodnega kamna na grelcih vode so vzrok ve~je porabe energije in pogosto vodijo v okvare grelcev. @e samo 1 mm debele obloge vodnega kamna na grelcih pove~ajo porabo energije za 10%. Magnetni nevtralizator vodnega kamna s svojim delovanjem nudi za{~ito vodnih grelcev, pip, tu{ev, wc kotli~kov, ventilov, cevovodov in drugih hi{nih naprav. Zdravo `ivljenje se za~ne s ~isto vodo. Zato pijte vodo, ki ji lahko zaupate. Z uporabo vrhunskega vodnega filtra si lahko zagotovite poceni (za manj kot en cent na liter) popolnoma ~isto vodo brez klora, organskih onesna`enj, hormonov, trihalometanov, pesticidov, azbesta in te`kih kovin. Poleg prihranka odpa-

de nadle`no tovorjenje vode v plastenkah, brez ustvarjanja kupov odpadne plasti~ne embala`e. @elite ve~ informacij? Pokli~ite ali napi{ite mail, z veseljem vam bomo svetovali. Henrik Hom{ak s.p. Krulejeva ulica 2, 8290 SEVNICA M: 041 555 270 T : 07 81 44 327 E : info@vodni-filter.si www.vodni-filter.si


RABA VODE

57

Zara~unavanje de`evnice

N

ajprej Celjani, nato pa tudi vsi drugi, bomo za~eli s pla~evanjem davka na de`, to~neje za odvajanje padavinske vode s streh, ki je speljana v kanalizacijo. V mestih se temu pla~ilu ne bo mo`no izogniti, lastniki hi{ ali industrijskih obratov pa si z zajemanjem ali gradnjo ponikalnih sistemov lahko zmanj{ajo dodatne stro{ke. Davek na zrak `e pla~ujemo, saj se v vseh gorivih skriva tudi dajatev na izpuste CO2, sedaj manjka samo {e, da nam za~nejo zara~unavati son~no svetlobo.

Zagotovo bo dra`je Stro{ek odvajanja padavinske vode v kanalizacijo smo pla~evali `e sedaj, vendar je bil skrit v ceni za odvajanje odpadnih voda. Po novih predpisih pa je ta stro{ek potrebno obra~unati posebej, odvisen pa bo od povr{ine strehe stavbe in od tega, kam je speljana padavinska voda. Pri tem je jasno, da bo kon~ni ra~un nekaj vi{ji, zmanj{ajo ga lahko samo lastniki stavb, ki bodo de`evnico zajeli ali odvedli v ponikalnico. V Celju poudarjajo, da bo ukrep zmanj{al poplavno nevarnost in obogatil podtalnico, s ~imer se bodo pove~ale

zaloge in njen nivo. Komur bo uspelo de`evnico s strehe zadr`ati in ponikniti na svoji parceli, pa ne bo pla~al ni~esar. Kdor bo de`evnico zbiral v cisterni in samo vi{ek vode odvajal v kanalizacijo bo pla~al polovico cene za odvajanje. Kdor pa bo ohranil obstoje~e stanje in vodo spu{~al v mestno kanalizacijo, pa bo pla~al 100% prispevek za odvajanje meteornih vod. Ocenjujejo, da bo mese~ni stro{ek za 120 m2 veliko streho zna{al v Celju okrog 6 â‚Ź na mesec.

Prednosti de`evnice Je zastonj in je nih~e ne more privatizirati, napeljave so kratke in poceni, zajetje pa je vedno blizu porabnika. De`evnica je mehka voda, zato bodo razvodi, ventili ali grelniki nemoteno delovali, saj se apnen~aste obloge ne morejo pojaviti. Neposredno je uporabna za zalivanje in nekatere industrijske namene, o~i{~ena v enostavnih filtrirnih napravah pa za gasilne sisteme, hlajenje, izpiranje strani{~ ter za pranje in ~i{~enje, saj ~istilom in milom

Prispevek za meteorne vode je odvisen od tega kam ste~e de`evnica

pove~a u~inkovitost. De`evnica nikoli ne vsebuje olj, biolo{kih odpadkov, kemi~nih in farmacevtskih ostankov, industrijskih odplak ali klora, kot jih lahko podtalnica. De`ne kaplje bodo s strehe po `lebu zdrsnile naravnost v zbiralnik, de`evnica pa je tako ~ista, da jo v majhni in enostavni ~istilni napravi v trenutku lahko pripravimo celo za pitje. Zato je sedaj res zadnji ~as, da se lotimo vgradnje podzemne cisterne in ponikalnih ko{ar. Ka`e, da je pri{el ~as, ko nas bodo zakonodajalci dobesedno prisilili, da bomo svoj denar, namesto v `ep komunalnih podjetij raje vlo`ili v lasten sistem za prestrezanje in shranjevanje de`ja. • Tihec


58

IN[TALACIJE

Industrijsko talno ogrevanje Uponor Bolj{a notranja klima, bolj{a zmogljivost Pametna investicija Prostor v vsaki hali je izredno dragocen, zato ni zanemarljivo koliko tega namenimo ogrevalnemu sistemu. Ker je Uponor sistem industrijskega talnega ogrevanja integriran v nosilna tla hale, je s tem omogo~ena popolna arhitekturna svoboda, odpadejo stati~ne omejitve, nana{ajo~ na stre{ne konstrukcije zaradi ogrevalnega sistema. Tak{en sistem omogo~a idealne pogoje za optimalno uporabo notranjega prostora v hali. Ogrevane povr{ine hal namre~ vklju~ujejo tudi cevovode, kanale in ventilatorje, ti pa morajo biti redno ~i{~eni in vzdr`evani. Uponorjev sistem industrijskega talnega ogrevanja uspe{no re{uje ta problem, saj ne zahteva vzdr`evanja in omogo~a ob~utno zni`anje stro{kov delo-

Deset dobrih razlogov za izbiro Uponorjevega sistema industrijskega talnega ogrevanja: • Hitra povrnitev investicije • Popolna arhitekturna svoboda • Optimalna uporaba proizvodnih povr{in • Enakomeren temperaturni profil • Majhna hitrost zraka • Brez kro`enja prahu • Stimulativno delovno okolje • Brez stro{kov vzdr`evanja • Preizku{ena tehnologija • Obse`na politika odgovornosti

vanja, ter hitro povrnitev investicije.

Ugodnej{a notranja klima Prijetna temperatura na delovnem mestu motivira delavce. Predpisi s podro~ja zdravja in varnosti pri delu predpisujejo, da zaposleni ne smejo biti izpostavljeni neprimernim temperaturam, ki so rezultat ogrevalnega sistema. Neprimerno pome-

ni, da so velike temperaturne razlike med podro~jem nog in podro~jem glave. Temperatura tal igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju primernih pogojev, skupaj s temperaturo zraka v prostoru. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti zadostno za{~ito pred odvajanjem toplote, kar pomeni, da je potrebno dr`ati temperaturo tal pri vsaj 18°C. Sistem Uponor lahko pokrije velike povr{ine, toplota pa se

prena{a preko blagega sevanja, brez kro`enja prahu.

Brez vpliva na statiko Konstrukcija in sestava industrijskih tal je odvisna od u~inkov stati~nih in dinami~nih obremenitev (kolesne obremenitve vozil, stati~ne obremenitve regalov ali strojev). Preden statik opredeli ustrezno talno konstrukcijo, je potrebno upo{tevati mehanske in kemi~ne vplive na talno povr{ino.

Že več kot 20 let smo uspešni z našimi edinstvenimi in inovativnimi rešitvami na področju vodovodnih in ogrevalnih instalacij!

1990

1993

2001

2007

2009

2009

2011

Prva prekrivno varjena večplastna cev

Prvi instalaterju prijazen zatisni fiting s fiksno vstavljeno zatisno pušo

Prvi zatisni fiting za večplastne cevi z vgrajeno varnostjo pri tlačnem preizkusu

Prvi fiting z barvnimi oznakami in prikazom zatisnjenosti

Prvi modularni sistem zatisnih fitingov za dimenzije od 63 do 110 mm

Pozabite na posnetje. Samo zatisnite! Do 30% prihranka pri času vgradnje za dimenzije 14 – 32 mm

MLCP fitingi dimenzije 40 in 50 z vgrajeno varnostjo pri tlačnem preizkusu

TITAN d.d. Tel.: (01) 8309 170 prodaja, (01) 8309 168 tehnična služba · Fax.: (01) 8309 171 · pc5@titan.si · www.titan.si · www.uponor.si


IN[TALACIJE Zamre`en polietilen s ~vrsto in homogeno strukturo

Prikaz dilatacije. 1 Zaklju~ni sloj 2 Beton 3 Dilatacija 4 Za{~itna cev 5 Uponor PE-Xa cev 6 Lo~ilni/drse~i sloj 7 Vodotesni sloj 8 Slepi sloj

Pritrjevanje cevi na nosilno armaturo

Velika prednost Uponorjevega industrijskega talnega ogrevanja je ta, da le-ta ne vpliva na stati~ni izra~un, kar daje re{itvi univerzalno uporabnost.

Kompaktna konstrukcija cevi izpolnjuje najvi{je zahteve Eden bistvenih faktorjev, ki vplivajo na zanesljivost talnega ogrevanja v industrijskih okoljih je pravi material za cevi. Zelo robustne in vzdr`ljive Uponor cevi so se sposobne spopasti z grobim okoljem talne konstrukcije. PE-Xa cevi, izdelane iz zamre`enega polietilena (zamre`enje s peroksidom po postopku Engel) so se v praksi izkazale kot vrhunski material. Cevi se pritrjujejo v nosilno armaturo s pomo~jo posebnih dr`al, kabelskih vezic ali `i~nih spon. Polo`aj cevi znotraj talne konstrukcije je odvisen od vrste in namembnosti tal.

Dobi~ek od nizke temperature ogrevanja Druga zna~ilnost Uponorjevega industrijskega talnega ogrevanja je stro{kovna u~inkovitost in nizka poraba energije. Ker sistem deluje na nizki temperaturi, so toplotne izgube pri viru in distribuciji toplote, minimalne. Prav tako se celotna talna povr{ina spremeni v ogrevalno povr{ino. Z uporabo obstoje~e toplotne energije, npr. iz proizvodnih procesov, pa lahko dodatno zni`amo stro{ke energije – v najbolj{ih primerih celo na ni~. Z uporabo Uponor industrijskega talnega ogrevanja se postavijo temelji za stro{kovno bolj u~inkovit proizvodni proces, mnoge prednosti pa vam prihranijo denar in postavijo pred konkurenco.

Vzdr`evalni objekt te`kih vozil Hack, Windhagen, Nem~ija. Opremljen z Uponor industrijskim talnim ogrevanjem

Prikaz lomilne fuge. 1 Zaklju~ni sloj 2 Tesnilna masa 3 Penasta guma 4 Beton 5 Uponor PE-Xa cev 6 Lo~ilni/drse~i sloj 7 Vodotesni sloj 8 Slepi sloj 9 Fina razpoka 10 Lomilna fuga

Hitro in enostavno pritrjevanje cevi na armaturno mre`o

Poseben monta`ni kavelj za dvig mre`e s cevjo na ustrezno vi{ino

Podro~ja uporabe Sistem spada med nizkotemperaturne sisteme distribucije toplote za ogrevanje industrijskih prostorov, od delavnic, proizvodnih hal z lahkimi in te`kimi stroji, do skladi{~. Sistem je integriran neposredno v betonsko talno plo{~o. Prav tako je mo`no uporabiti standardno armaturno jekleno mre`o betonske konstrukcije, kot podporno strukturo za ogrevalne cevi. Toplota se lahko dobavlja od obi~ajnega toplovodnega ogrevalnega sistema, ki je namenjen za doti~en objekt.

Nosilnost Obremenitve z vozili in transportom ne vplivajo na tovrstno talno ogrevanje, saj le-ta ne omejuje maksimalne dovoljene obremenitev vozil, kot je to na primer pri izolaciji. Uponor industrijsko talno ogrevanje se lahko vklju~i v vse vrste betonskih konstrukcij, vklju~no z armiranim betonom, prednapetim betonom, vakuumskim betonom,

Ker so ogrevalne cevi obdane z betonom, silnice te~ejo okoli cevi, kot da bi bili mostovi

59

valjanim kompaktnim betonom,... Osnovni kriteriji za izbiro vrste konstrukcije so zahteve, ki dolo~ajo vrsto uporabe, ki jo bodo tla izpostavljena. Pri tem je potrebno upo{tevati to~kovno obremenitev regalov/polic in dinami~no obremenitev vili~arja.

Izolacija industrijske talne konstrukcije Toplotno izolacijo industrijskih objektov je potrebno izra~unati v skladu z veljavnimi standardi za energijsko u~inkovitost (ISO 13790, ISO 1789 in ISO 13370 “Toplotne lastnosti objektov – prenos toplote skozi tla”). ^e je gladina talne/podzemne vode manj kot 2 m pod betonsko podlago, je potrebno uporabo toplotne izolacije obravnavati v skladu z zahtevami.

Pomembni parametri Pri na~rtovanju industrijskega talnega ogrevanja je potrebno upo{tevati vgradne zahteve priprava podlage in nosilnega sloja, ter podlo`nega in hidroizolacijskega sloja. Ker se pri industrijskem talnem ogrevanju ogreva velika talna povr{ina, mora statik dolo~iti dilatacijska polja. Dilatacije so spoji, ki omogo~ajo gibanje betona vsled temperaturnih razlik. Te zagotavljajo stalno lo~evanje betonskih plo{~ na razdalji pribli`no 20 mm in so napolnjene z mehkim materialom (npr. penjena pena ali vlaknena plo{~a). Dilatacije

so pritrjene na izbranem mestu {e preden se vlije beton. Sistem talnega ogrevanja nima vpliva na na~rtovanje dilatacij. Priklju~ne cevi, ki pre~kajo dilatacije, morajo biti za{~itene pred morebitnimi mehanskimi obremenitvami v obmo~ju okoli dilatacije z uporabo Uponorjeve za{~itne cevi v dol`ini 1 m. Poleg dilatacij, pa obstajajo tudi t.i. lomilne fuge. Lomilne fuge se zare`ejo v betonsko plo{~o po tem, ko je le-ta formirana in slu`ijo kot vnaprej dolo~ene to~ke lomljenja (razpok). Te zareze so pribli`no 3-4 mm {iroke in globoke pribli`no 25-30% debeline betonske plo{~e. Namerne razpoke, ki se pojavijo pod rezom, imajo dolo~eno {tevilo nazob~anj (neenakomerna razpokanost), te pa omogo~ajo pre~nim silam, da se prenesejo iz ene betonske plo{~e na drugo betonsko plo{~o. Lomilne fuge so lahko tudi t.i. “zaprte” vrste. Izdelane so tako, da se zarezo, ki je globoka pribli`no 25 mm, napolni s posebno tesnilno maso in delno tudi s penasto gumo.

Zaklju~ek Uponor nudi tehni~no pomo~ pri na~rtovanju in izra~unu industrijskega talnega ogrevanja. Osnovne tehni~ne informacije lahko dobite v dru`bi TITAN d.d., ki je uradni zastopnik podjetja Uponor v Sloveniji. • Vili Zabret


60

ENERGETSKE SANACIJE HIĹ

@elite hi{o energetsko sanirati brez napak Zmotna prepri~anja ob energetski sanaciji hi{e

K

onec zime je blizu in na vrata trka nova gradbena sezona. Investitorji, ki vas je zmotil sevajo~i hlad mrzlih sten in previsoki stro{ki ogrevanja, jo gotovo `e nestrpno pri~akujete. Morda ste tudi vi med tistimi, ki ste odlo~eni izvesti ukrepe energetske sanacije va{e hi{e, pa ne veste kje za~eti? Veliko investitorjev se ponavadi ne zaveda, da so se jim stro{ki ogrevanja lahko povi{evali zaradi ve~ih razlogov, ki pa so pri vsaki hi{i druga~ni. Velikokrat ti ponavljajo ukrepe kot jih je morda izvedel sosed ali sorodnik. Ponavadi ne vedo, da lahko s parcialnimi ukrepi rabo energije tudi prepolovimo, investicijo popla~amo s prihranki in s tem na dolgi rok prispevamo k izbolj{anju dru`inskega prora~una. S kori{~enjem nepovratnih sredstev Eko sklada pa smo lastniki hi{ tako dodatno stimulirani, da z energetsko sanacijo hi{e ve~ ne odla{amo.

Ali debeli zidovi ne potrebujejo izolacije? Z izbolj{anjem toplotne izolacije ovoja hi{e, kamor spadajo streha, zunanje stene in tla proti zemlji, lahko mo~no zmanj{amo rabo energije. Miselnost, da na debelih zidovih ni potrebna toplotna izolacija je zmotna, saj je toplotna prevodnost toplotno izolacijskih materialov celo do dvajsetkrat ni`ja kot prevodnost navadne opeke. Primer - stena iz opeke - 45 cm, brez izolacije, v primerjavi s steno debeline 30 cm in dodatno toplotno izolacijo, ima toplotno prehodnost 45 cm debelega zidu enako kot pri 30 cm debelem zidu z 1 cm debelo izolacijo, kar pa je seveda znatno premalo. Za toplotno izolacijo zunanjih sten lahko uporabimo razli~ne izolacije, saj imajo te zelo podobne toplotno izolacijske lastnosti. Najpogosteje je to polistyren (stiropor), ter steklena ali kamena volna, v zadnjem ~asu pa vse ve~ pridobivajo na uporabi tudi lesna vlakna, celulozni kosmi~i, ov~ja volna, pluta ali poliuretanske plo{~e. Pri izvedbi fasade je primerno izbrati ~im debelej{o izolacijo, saj se z ve~anjem debeline toplotni prihranki pove~ujejo veliko bolj kot cena fasade. ^e na primer

namesto 5 cm debele izolacije izvedemo fasado s 15 cm izolacijo, se cena fasade pove~a za okoli 20 %, medtem ko se toplotna prehodnost zni`a za 50 %, glede na neizolirano steno pa celo za 80 %.

Zelite optimalno ugodje STENE: Poleg zni`anja toplotnih izgub in stro{kov ogrevanja s toplotno izolacijo prispevamo tudi k izbolj{anju bivalnega ugodja. V neizoliranih hi{ah so notranje povr{ine sten zaradi ve~jih toplotnih izgub bistveno hladnej{e. Kljub vi{jim temperaturam zraka v prostoru nas pogosto zebe. Zato v ustrezno izoliranih hi{ah do zahtevanega ugodja pridemo pri ni`jih temperaturah, s ~imer {e dodatno prispevamo k zni`anju toplotnih izgub. TLA: V starej{ih hi{ah podi proti terenu ponavadi niso izolirani. Zato so tla hladna in vla`na, po vogalih pa se pogosto za~ne nabirati plesen, ki se je kljub beljenju ne moremo znebiti. Hladnih tal, vlage in plesni se lahko znebimo le z ustrezno toplotno in hidro izolacijo, poleg tega pa je potrebno izolirati tudi kletne stene. STREHE: ^e pozimi pogledamo strehe stanovanjskih hi{ prekrite s snegom opazimo, da je na nekaterih strehah sne`na odeja {e precej debela, na drugih pa iz snega `e gleda del slemena, z `lebov pa visijo ledene sve~e. Taka streha ni ustrezno toplotno izolirana, saj se sneg topi zaradi toplote, ki prehaja iz notranjosti stanovanjske stavbe. Debelina izolacije strehe naj zna{a vsaj 25 cm. V primeru, da je v mansardi bivalni prostor pa je priporo~ljivo, da je debelina ve~ja, sama streha pa naj bo izvedena z zra~no re`o, ki omogo~a prezra~evanje strehe in izbolj{a toplotno izolacijo strehe.

Zamenjava oken vpliva na 50% zmanj{anje izgub OKNA: K zni`anju toplotnih izgub in toplotnih dobitkov poleti lahko prispevamo z vgradnjo ustreznih energetsko

Vrstni red ukrepov energerske sanacije hi{e

var~nih oken. V starej{ih stavbah, kjer so okna ponavadi lesena z dvojno zasteklitvijo z navadnimi stekli in brez tesnil na pripirah, predstavljajo toplotne izgube skozi okna celo do 50 % celotnih izgub. Zato je potrebno pri obnovi starej{ih zgradb najprej zamenjati okna. Na ta na~in bomo zaradi prehoda toplote za ve~ kot 50 % zni`ali toplotne izgube, zaradi izbolj{ane tesnosti pa se bodo ventilacijske izgube zni`ale {e za dodatnih 10 % do 20 %. V sodobna okna danes proizvajalci vstavljajo dvoslojna termoizolacijska stekla z nizkoemisijskim nanosom in plinskim polnjenjem toplotne prehodnosti U=1,1 W/m2K. Na trgu obstajajo tudi termoizolacijske zasteklitve toplotne prehodnosti U=0,9 W/m2K in celo U=0,7 W/ m2K, ki so nekoliko dra`ja. Okvirji sodobnih oken so iz lesa, umetnih mas ali aluminija. Osnovne izvedbe oken z okvirji iz vseh navedenih materialov imajo podobne toplotno izolacijske lastnosti, le-te pa se lahko {e izbolj{ajo z nana{anjem ali vstavljanjem dodatnih plasti toplotno izolacijskih materialov, dodatnih komor pri oknih iz umetnih mas ali aluminija, ter vstavljanjem bolj{ih termo izolacijskih stekel. Z izbolj{evanjem termo izolacijskih lastnosti raste tudi cena, ki se lahko pove~a celo za 150 % in ve~. Prednosti lesenih oken: lesena okna obogatijo bivalne prostore s toplino, za{~iten les ima dolgo `ivljenjsko dobo in dobro prena{a velike temperature razlike, je dober toplotni izolator in okolju prijazen material, recikliranje pa ni potrebno. Prednosti PVC oken: dobra toplotna izolacija, okvirje ni potrebno barvati, enostavna menjava stekla, dolga `ivljenjska doba, po`arna varnost in neob~utljivost na {kodljivce. • Jo`ica EKART


ENERGETSKE SANACIJE HIŠ

61

Dve novej{i pritrditvi izolacije V uporabi sta dve duhoviti re{itvi za pritrjevanje toplotne izolacije na zunanje stene stavb, ki sta manj znani in novost tudi v svetovnem merilu. Kljub armirni mre`ici, ki je potopljena v tanek zunanji omet in ovija celotno stavbo, je potrebno plo{~e vedno {e dodatno pritrditi in sidrati v steno, saj jih lahko mo~nej{i veter odtrga od podlage. Obi~ajna sidra za izolacije iz izolacijske volne ali lahkih polimernih plo{~ so na eni strani kro`nikaste oblike, po pribijanju v izvrtino pa je potrebno nastalo vdolbino {e kitati.

Prva - Ecotwist, eden za vse debeline Prvi na~in pritrjevanja omogo~a hitrej{e sidranje, prihranek ~asa in skladi{~nega prostora. Z istim izdelkom pritrjujemo izolacijo ne glede na njeno debelino in material iz katerega je izdelana. Glavni del ideje je pol`asto zavita velika vija~nica, ki se med privijanjem potopi pod povr{ino in v sredino izolacijskega sloja ter hkrati trdno dr`i plo{~o. Na povr{ini razen majhne luknjice ni videti ni~esar, ta del pa lahko zapremo s pali~ico iz stiropora ali z vbrizgom majhne koli~ine poliuretanske pene. Kitanje vdrtine zato odpade, toplotni most med povr{ino in notranjostjo izolacije ne nastane, saj stika s povr{ino ni. To pa tudi pomeni, da ne more priti do nobenih barvnih ali drugih sprememb na fasadi na mestih, kjer je sidrana.

je sestavljeno iz notranjega kovinskega vijaka, ki ga obdaja podolgovat plasti~ni zidni vlo`ek posebne izvedbe, ki ga na vrhu zaklju~uje plo{~ata vija~nica. Med uvijanjem sidra {iroka vija~nica prodira in se potaplja v izolacijo, steblo sidra prodre v izvrtino v steni, poseben kletkasti del vlo`ka pa se pri~ne pri tem rahlo deformirati. V enem delovnem gibu se sidro pritrdi v zid, izolacija se prisloni obenj, rumena vija~nica pa dr`i plo{~o na mestu. Sistem je predviden za plo{~e iz polistirola debeline od 100 do 400 mm, globina izvrtine v zidu 45 mm, sidro pa ne omogo~a prestopa toplote med zidom in povr{ino izolacije.

Druga - Rotofix dr`i plo{~e brez lepljenja Kadar so stene stavbe res neravne, zidovi pa {e me{anica raznih materialov, lepljenje na tak{no podlago ni mo`no. Re{itev je sistem Rotofix, saj niveliranje in pritrditev plo{~ izvedemo brez lepila. Pri tem odpade odstranjevanje starega ometa in izravnava z novim ometavanjem, s tem pa prihranimo ~as, denar in material. Premostimo lahko neravnine od 10 do 70 mm, zato je uporaben povsod, tudi na novih zgradbah. Z njim lahko varno pritrdimo do 200 mm debele plo{~e, najve~krat iz stiropora ali podobnih materialov, temperature med pritrjevanjem so lahko pod 0°C, sistem je mehani~no trden in dopu{~a fino uravnavanje, zato bo zunanja povr{ina popolnoma ravna.

Eno uvijanje – ve~ koristi Teh sider ne zabijamo ampak jih uvijamo s pomo~jo po~asi vrte~ega vrtalnega stroja. Pripomo~ek je {estoglata kovinska pali~ica, ki ima pomi~ni prstan za la`je dolo~anje globine uvijanja in to je vse. Sidro Ecotwist

Na~ini pritrjevanja izolacije na manj in bolj neravne podlage

Postopek je hiter in natan~en Pri~ne se z vrtanjem vodilne odprtine v stiropor in uvijanjem kratke plasti~ne vija~nice, ki jo uvrtimo tako globoko da se dotakne zidu. Pri tem je plo{~a izolacije v

Rotofix omogo~a pritrditev na zelo neravne in raznolike povr{ine brez lepljenja

Obi~ajna sidra za pritrditev izolacije iz stiropora ali mineralne volne

pribli`no pravilnem polo`aju. Skozi odprtino v vija~nici nato izvrtamo luknjo v zid in vstavimo dolg zidni vlo`ek, ki ga trdno zasidramo s privijanjem vijaka, ki je v njem. Sledi prislanjanje vodne tehtnice na plo{~o in fino nastavljanje polo`aja z ro~nim vrtenjem plasti~ne vija~nice, ki jo ro~no vrtimo z vti~nim {estrobim klju~em. Delo zaklju~imo z vstavljanjem pali~ice izolacije v vidno izvrtino ali vpihanjem pene. Proizvajalec teh dveh in {e nekaterih standardnih sistemov je firma STO, ki je s tem uporabnikom omogo~ila, da lahko namestijo toplotni ovoj na res vsako zgradbo. •

Sidro Ecotwist se potopi v polistirolno izolacijo, za debeline od 100 do 400 mm

Tihec


62

INTERVJU

Premalo drzni za napredne tehnolo{ke re{itve z energijo? Stroka poziva k naprednej{im tehnolo{kim re{itvam z energijo, predvsem zaradi preprostih in koristnih ciljev - kakovostnej{ega bivanja in to ob majhni rabi energije. Vendar dejanska slika stanja u~inkovite rabe energije v Sloveniji danes ka`e ravno nasprotno. Ĺ koda, ob neodlo~enosti, da je nujno potrebno presko~iti ovire za obse`nej{e energetske sanacije hi{, je velika. Ob tem, da dr`avo ti{~imo na dno lestvice energetsko u~inkovitih evropskih dr`av, najbolj trpi na{ `ep in pa okolje od katerega smo odvisni. Da o neposrednih negativnih vplivih na zdravje, na nas in na zdravje na{ih potomcev, ne govorimo. Matja` Valen~i~, energetski svetovalec, ovire za ve~ji preboj u~inkovitega ravnanja z energijo, pripisuje zlasti pomanjkanju

ambicij na vseh nivojih dru`be in hkrati nujnemu miselnemu preskoku, ki bi nas popeljal do kakovostnej{ega bivanja ob majhni rabi energije. Je kriva zakonodaja?

Matja`: Klju~na ovira najprej je neznanje in nezainteresiranost vseh akterjev v gradbeni verigi za doseganje znanja. Navajam primer: sodelujem pri celoviti obnovi stavbe, ki ima dvokapno streho proti jugu, idealno za vgradnjo son~ne elektrarne ter toplovodnih sprejemnikov son~ne energije, ter streho, ki bi jo naj arhitekt ohranil. Iz risbe arhitekta je razvidno, da je streho obrnil tako, da proti jugu gleda najmanj{i mo`ni del, s ~imer ni ve~ zadostnega prostora za son~no elektrarno. Absurdno je dejstvo, da se je arhitekt nor~eval iz investitorja, ki `eli vgraditi son~no elektrarno. Upo{tevati je treba,

da je ta arhitekt med desetimi najbolj{imi v Sloveniji, isto~asno pa se spra{ujem kako bi ravnali {ele povpre~ni arhitekti. Med ovire za ve~jo vpeljavo izrabe energije iz obnovljivih virov je potrebno vsekakor {teti prezapletene administrativne postopke pri ume{~anju ve~jih sistemov, nepregledno in med seboj nepoenoteno zakonodajo, neznanje in nezainteresiranost uradnikov na upravnih enotah. Premalo pozornosti je namenjene informiranju ob~anov glede prakti~ne uporabe OVE naprav v njihovih domovih. Zlasti pa so ob~ani premalo obve{~eni o vplivih posegov na kakovost bivanja. Vgradnja tesnih oken, brez dodatne vgradnje mehanskih prezra~evalnih naprav res zni`a stro{ke ogrevanja, zato pa poslab{a bivalne pogoje. Vendarle pa je potrebno priznati pozitivno vlogo energet-

Matja` Valen~i~, energetski svetovalec

skih svetovalnih pisarn po vsej Sloveniji, ki nudijo brezpla~ne svetovalne storitve na podro~ju ogrevanja in energetske sanacije stavb, ter dobro organiziran in finan~no ugoden sistem spodbud Eko sklada, s ~imer investicijska aktivnost v obnovljive vire energije vsekakor raste. Kdaj bo optimalna energetska u~inkovitost zgradb prioriteta?

Matja`: Arhitekti so dokaj nizko na listi odlo~anja. Prva je zakonodaja, tako prostorska, kot gradbena. Prostorska {e spi, gradbena pa je tako srame`ljiva. Le kam se je skrila odlo~nost

Kamini za zahtevnej{e kom lopute del toplote preusmerimo skozi vodni izmenjevalec, ki jo odda zalogovniku toplote in s tem podpre ogrevalni sistem stanovanja ali hi{e ter ogreje sanitarno vodo. Kamin HKD 4 ima mo~ do 9 kW in v enem nalaganju sprejme do 10 kg in do 50 cm dolgih polen. Razdelitev toplote med ogrevalnim in vodnim delom kamina lahko spreminjamo v razmerju 30% proti 70%, v korist vodnega ali kaminskega dela.

KAMIN SPARTHERM

Kamin Brunner s preklopno loputo prilagaja tok toplote v prostor ali v vodni del

KAMIN BRUNNER Ta kamin je opremljen z grelnikom vode in loputo s katero izbiramo, kam bomo usmerili toploto gore~ih polen. Kamin lahko deluje kot obi~ajna pe~, s katero ogrevamo prostor in toploto hkrati akumuliramo v obzid pe~i. Lahko pa s premi-

Kaminski vlo`ek Mini Z1 izdelujejo v dveh izvedbah z mo~jo 7 in 10 kW. Nad kuri{~em se nahaja vodni cevni izmenjevalec skozi katerega se gibljejo dimni plini. Vrata z ognjeodpornim steklom se lahko odpirajo bo~no ali pa drsno, v smeri navzgor. Zna~ilnost tega kamina je primernost za pasivne hi{e, saj je steklo vrat namenoma manj{e. Posledica je zmanj{ano `ar~enje v prostor in pove~ana oddaja toplote v vodni sistem. Zato so vgradili dvojno izolacijsko steklo, ki je prevle~eno {e infrarde~im

Kamin Spartherm je namenjen vgradnji v pasivne hi{e

odbojnim {~itom, ki ve~ino toplote odbije nazaj v kuri{~e. Izkoristek naprave zna{a 85%, prigraditi pa je potrebno {e od 300 do 500 litrski zalogovnik toplote. Ogrodje kamina je dobro toplotno izolirano, zato 80% toplote prehaja v vodni sistem. • Ve~ na www.pecarstvo-hrovat.si


INTERVJU Glavne ovire za prenizko energetsko u~inkovitost stanovanjskih hi{: - razdrobljena lastni{ka struktura gozdov, - odsotnost u~inkovite strategije izrabe gozdov, - nepregledna in med seboj nepoenotena zakonodaja, - neznanje, nezainteresiranost uradnikov na upravnih enotah, - premalo informacij in prakti~nih delavnic, - premalo primerov dobrih praks v Sloveniji.

Slovencev iz pregovora, »da cagav fant {e nikoli ni pri fejst punci spal«. Arhitekturna zasnova je bistvena za izkori{~anje energije sonca, kar je zapisano v TSG-01-004_2010, U~inkovita raba energije, Poglavje 2.2 Arhitekturna zasnova (nana{a se na 8. ~len PURES-2, ki omenja »energijsko ustrezno orientacijo«). Ta med drugim navaja ~im vi{jo raven vklju~itve sistemov za zajem son~nega obsevanja v osnovno arhitekturno zasnovo. Tudi okoljsko osve{~eni arhitekti se `al morajo podrejati prostorski zakonodaji, rezultat pa je manj{a energijska u~inkovitost in ve~ja raba energije. Koliko so za stanje odgovorni izvajalci storitev, in{talaterji in gradbeniki?

Matja`: Evropska direktiva o energetski u~inkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU evropskega parlamenta in sveta iz leta 2010 o energetski u~inkovitosti stavb, 29. odstavek pravi: In{talaterji in gradbeniki so klju~ni za uspe{no izvajanje te direktive. Zato bi moralo zadostno {tevilo in{talaterjev in gradbenikov, z usposabljanjem in prek drugih ukrepov, pridobiti ustrezno strokovno znanje za name{~anje in vgradnjo energetsko u~inkovitih tehnologij in tehnologij obnovljivih virov energije). Sicer pa so za izpolnjevanje direktive o energetski u~inkovitosti za uspe{no

izvedbo odgovorni in{talaterji in gradbeniki, saj le-ta domneva, da vse drugo `e deluje. Ampak pri nas ne. Potrebno je predramiti zakonodajalce, investitorje, odgovorne delavce na upravnih enotah, tudi javno mnenje, {ele nato sledijo proizvajalci, trgovci in izvajalci. Nas drasti~ne podra`itve energentov ne silijo k ukrepom?

Matja`: Ne, stanje u~inkovite rabe energije v Sloveniji je porazno. Tudi ob~ani, ki jih visoka cena kurilnega olja peha med energetske reve`e, ne dojamejo,

da morajo pove~ati energijsko u~inkovitost stavbe in ne izbrati cenej{i energent in poslab{ati bivalno udobje. Imamo dovolj primerov dobre prakse, vzor~nih stavb, delavnic?

Matja`: V Sloveniji se premalo poudarja izpostavljanje primerov dobrih praks, premalo je izmenjave informacij in skupnega na~rtovanja projektov. Prav tako nimamo vzor~nih stavb, kjer bi ob~ani lahko spoznali delovanje sodobnih, energijsko u~inkovitih sistemov. Gradbeni center Slovenije, ki

63

je izvajalcem omogo~al pridobivanja znanj in investitorjem nudil podatke o sodobnih sistemih, je bil `e pred dvanajstimi leti ukinjen, dr`ava ni imela posluha za tovrstno obliko neformalnega izobra`evanja. Zlasti sedaj, ko so pred nami tako velike zahteve po energijski u~inkovitosti stavb, ko `e lahko govorimo o revoluciji v gradbeni{tvu, ne bomo uspeli brez hitrega dviga nivoja znanja izvajalcev. Ni potreben le en Gradbeni center, sedaj bi potrebovali po enega v vsaki regiji. • Jo`ica EKART


64

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ

Nova proizvodnja ekstrudiranega polistirena (XPS) v Sloveniji V drugi polovici leta 2012 je bila dograjena popolnoma nova proizvodnja ekstrudiranega polistirena (XPS) v kraju Podskrajnik komaj nekaj kilometrov oddaljenega od avtocestnega priklju~ka Unec na odseku Ljubljana Postojna. XPS je po kemi~ni sestavi soroden ekspandiranemu polistirenu, vendar s strukturo celic, ki so veliko manj{e in bolj zaprte, kar je posledica postopka izdelave, ki temelji na ekstruziji (iztiskanju) vro~e polistirenske pene s polnilnim plinom. Gladka in kompaktna povr{ina plo{~ je prav tako ena od pomembnih lastnosti. Izdelek je zato primeren povsod tam, kjer nastopajo visoke obremenitve in je prisotna povi{ana stopnja vlage ali vode. V primerjavi z mnogimi izolacijskimi materiali, XPS odlikuje mo`nost recikliranja v celoti (torej v stopnji 100%), saj material ne vsebuje nikakr{nih veziv ali lepil. Obdelava, kot je rezanje, krojenje in `aganje je izredno enostavna. Ker je celi~na struktura izredno dobro zaprta, je vodonavzemanje XPS-a izredno majhno in ga zato uporabljamo tam, kjer je prisotnost vlage, predvsem pa: obrnjene ali inverzne ravne strehe, toplotna izolacija v gornjem sloju kombiniranih ali duo ravnih streh, izolacija vkopanih delov objekta v podro~ju perimetra, temeljenje na toplotni izolaciji in podobno. Izolacija oboda (perimetra) objekta, torej tam, kjer se objekt stika s terenom Idealen izdelek za izredno mehansko za{~ito objekta pred zasipanjem ob hkratnem zadr`evanju izredne toplotne izolativnosti, ki se zaradi ni~ne stopnje vodonavzemanja, ne zmanj{uje ob prisotnosti vode ali vlage. Obrnjena ali inverzna ravna streha Kakor samo ime pove, je hidroizolacija name{~ena pod toplotno izolacijo, torej je le-ta izspostavljena vrmenskim vlivom – tudi prisotnosti vode in vlage. Za ta namen je XPS odli~na in trajna izbira. Toplotno izolacijo se obvezno polaga samo v enem sloju. V primeru sodobnih konstrukcijskih sklopov, kjer so zahtevane veliko ve~je debeline, je bolj{a, torej cenej{a in iz gradbenofizikalnega vidika veliko primernej{a izbira - kombinirano ali ’duo’ ravna streha. Kombinirana ali ’duo’ ravna streha Potreba po vse ve~jih debelinah toplotne izolacije lahko zaradi uporabe dolo~enih materialov gradnjo zelo podra`i. Obrnjena ravna streha zahteva toplotno izolacijo polo`eno v enem sloju. Med plo{~ami XPS-a polo`enimi

Ekstrudirani polistiren - XPS Prednosti, priporo~ena uporaba in izku{nje dobre prakse: • izredno dobra odpornost na prisotnost vlage ali vode, navzemanja vlage ali vode prakti~no ni, • visoka nosilnost, kompaktnost, togost, • enostavna vgradnja, rezanje, oblikovanje, krojenje, • izredno nizka te`a, s tem je tudi obremenjevanje okolja in poraba energije na enoto u~inka toplotne izolacije majhna, • lahko ga hermeti~no zapremo, prisotnost visokih parnih tlakov in vlage ne povzro~i propadanje izdelka, • mo`no je popolno recikliranje materiala (izdelek ne vsebuje nobenih veziv ali lepil), • v procesu proizvodnje in kasneje ob uporabi, se ne uporabljajo ali spro{~ajo nobene, okolju ali ~loveku nevarne snovi, • uporablja se tudi v prehrambeni industriji. Slabosti, napotki za uporabo z zadr`ki in najpogostej{a napa~na uporaba: • pretoge plo{~e lahko v dolo~enih primerih pozro~ijo te`ave, kot so razpoke v ometu kontaktno izolacijskih fasad, po{kodbe hidroizolacij v primerih klasi~nih (toploh) ravnih streh, • izdelek ima zaradi specifi~nosti proizvodnje povrhnjico (skorjo), ki je slab{e sprijemljiva z lepili, maltami in ometi. Kot re{itev tega problema se uporabljajo vtisnjeni reliefni vzorci na povr{ini (n.pr. ’napolitanka’ struktura…) ali pa bru{enje (rezkanje) povr{ine, • stopnja zvo~ne izolativnosti proti du{enju udarnega zvoka ne zadovoljuje stroge predpise o zvo~ni za{~iti (obvezna uporaba v kombinaciji z FRAGMAT STIROESTRIH T plo{~ami).

Zaprta celi~na struktura EPS-a pod mikroskopom

v ve~ slojih pa bi lahko pri{lo do nastanka vodnega filma, ki deluje kot parna zapora nad toplotno izolacijo. S tako gradnjo lahko resno ogrozimo kakovost konstrukcijskega sklopa. Poleg tega moramo izolacijske plo{~e obrnjene ravne strehe obte`iti z najmanj te`o izpodrinjene teko~ine, kar predstavlja ogromno obremenitev, npr. za 20 cm debelo izolacijsko plast v obrnjeni ravni strehi moramo izvesti nasip pranega prodca obte`be najmanj 200 kg/m2, kar predstavlja okrog 16 cm debelo plast pranega prodca. Da bi zdru`ili prednosti klasi~ne tople in obrnjene ravne strehe, uporabimo sistem t.i. kombinirane ali duo strehe. Ve~ji del toplotne izolacije iz EPS ostaja v suhem obmo~ju (enako kot pri klasi~ni topli strehi), medtem ko je nad hidroizolacijo polo`en {e en sloj toplotne izolacije (kot pri obrnjeni ravni strehi) iz ekstru-

Temeljenje objektov na toplotni izolaciji 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

10. 11.

12. 13. 14. 15.

Armirani beton PE, HDPE ali druga gradbena folija FRAGMAT XPS 300, ekstrudirani polistieren, 300 kPa, λ = 0,036 W/(m.K) IZOELAST P4 PLUS, elastomerni bitumenski varilni trak, 2. sloj hidroizolacija IZOSELF P3, samolepilni bitumenski trak, v skladu s SIST EN 13969 tip A in SIST 1031, 1. sloj hidroizolacije, FRAGMAT XPS 300, ekstrudirani polistieren, 300 kPa, λ = 0,036 W/(m.K) Utrjeno nasutje EPS KOTNA LETEV npr. 4/4 cm, za ubla`itev ostrih lomov hidroizolacije FRAGMAT STIROCOKL, plo{~a iz ekspandiranega positrena namenjena podro~ju podzidka (cokla) objekta, v skladu s SIST EN 13163 IBITOL, hladen bitumenski premaz, nana{ati samo po povr{inah betona in zidakov FRAGMAT XPS 300, ekstrudirani polistieren, 300 kPa, λ = 0,036 W/(m.K) ali FRAGMAT TERMODUR (deklarirana λ = 0,035 W/(m.K)), v predelu hidroizolacije plo{~e lepiti z namenskim nizko ekspandirnim poliuretanskim lepilom TERMIFIX Fasadni sistem DEMIT® FRAGMAT STIROTERMAL SILENT FRAGMAT EPS 100 IZOSELF PE PLUS – rezan, v skladu s SIST EN 13969 tip A in SIST 1031, samolepilna bitumenska folija, kot za{~itni sloj.

diranega polistirena (XPS), ki je odporen na navzemanje vode in {~iti bitumenske trakove pred temperaturnimi {oki. Torej je kombinirana ravna streha sestavljena kot kombinacija obi~ajne neprezra~evane strehe (ali tople strehe) in nad njo name{~ene obrnejne ravne strehe. Velika prednost tak{ne re{itve je v tem, da zajema prednosti obeh ravnih streh: tako klasi~ne neprezra~evane, kot tudi obrnjene ravne strehe. @al pa grobe in povr{ne ocene na osnovi ob~utka, vodijo do napa~nih zaklju~kov, da je tak{na re{itev zaradi velikega {tevila slojev draga izbira. Natan~ne analize pa ka`ejo, da je nad skupno debelino toplotne izolacije 14 cm, kombinirana (ali duo) streha celo cenej{a od obrnjene (ali inverzne) ravne strehe, cenej{a in tudi iz gradbeno – fizikalnega stali{~a bolj{a re{itev. Zato so za primere sodobnih zgradb, ko potrebujemo velike debeline toplotnih izolacij, obrnjene (ali inverzne) ravne strehe izginile iz projektivne in izvajalske prakse, saj celo povzro~ajo {kodo investitorju: za ve~ denarja prejmejo manj{o kakovost, izolativnost in zanesljivost. • dr. Roman Kuni~, univ. dipl. in`. grad.


Graditelji in arhitekti bi najraje imeli prozorne stene, brez okvirjev in prekinitev, vendar z odli~no izolativnostjo

Napihovanje in kr~enje sodobnih oken

V

elike steklene povr{ine, skoraj nevidni okvirji, zasteklitev od stropa do tal, to so `elje dana{njih arhitektov in graditeljev. Steklene ploskve prevzemajo naloge sten stavbe, kar je ugodno, saj bodo okna pozimi postala vir svetlobe in toplote za hi{o. Sodobna okna morajo izpolniti vrsto zahtev, pozimi {~ititi pred mrazom, poleti pred vro~ino, prepre~iti vdor zraka in hrupa, zagotavljati nemoten pogled v okolico, vse to pa zadr`ati dolga desetletja. Zahteve so visoke, {tevilne si med seboj nasprotujejo, kje se torej nahajajo {ibke to~ke sodobnih zasteklitev ?

Tri stekla in plin so zakon ^e ho~emo ~im bolj zmanj{ati toplotno prehodnost steklene povr{ine, moramo namesto zraka medprostore napolniti s kak{nim od `lahtnih plinov. Toplotna prevodnost lambda zraka je 0,026 W/mK, argona 0,018 W/mK, kriptona pa 0,010 W/mK, pri ~emer argon vpihujejo avtomatizirano, kripton pa ro~no. Na prvi pogled majhne razlike postanejo velike, ~im ve~ja so okna. Predpisi dovoljujejo da iz medstekelnega prostora lahko uide do 1% volumna plina na leto. Pri tem je najslab{e tesnjenje s silikonom (ve~ kot 1% na leto), ki prepu{~a pline in vlago, najbolj{e pa s poliuretanskimi in polisulfidnimi masami, ki prepustijo samo 0,2 do 0,6 % plina. Obi~ajna debelina stekel je 4 mm, ~e so okna ve~ja pa 5, 6 ali 8 mm.

Ne`eljeno preoblikovanje zasteklitve Lepljen paket dveh ali ve~ {ip je izolacijsko steklo, ki je po predpisih hermeti~no zaprt sistem. To pomeni, da je med stekloma enak zra~ni pritisk, kot

je bil v trenutku zapiranja in lepljenja. Zunanji in notranji tlak sta v ravnote`ju, zaradi ~esar sta {ipi ravni in planparalelni. ^e se sedaj spremeni zunanji tlak in temperatura, ali ~e izolacijsko steklo prenesemo na vi{jo nadmorsko vi{ino, se bosta v skladu z razmerami za~eli {ipi upogibati navzven ali navznoter. Fizikalnih zakonov ni mo`no obiti, zato se lahko zlasti pri ve~jih steklenih povr{inah in povi{anem pritisku zgodi, da se v tristekelnem paketu zunanja in notranja {ipa v centralnem delu okna dotakneta srednje {ipe. To tudi pomeni, da se izolacijska sposobnost stekla v sredini okna mo~no poslab{a, na tem mestu se lahko na notranji strani pojavi kondenz. ^e sile pri tem prekora~ijo dolo~eno vrednost, pa lahko {ipe tudi po~ijo. Tudi ~e do razpoke ne pride, pa lahko ponavljajo~e upogibanje {ip na robu, kjer je vlepljen distan~nik, povzro~i tak{ne napetosti, da lepilo popusti, v medstekelni prostor pa vdre zunanji zrak ali iz njega pobegne `lahtni plin, ~e je okno bolj{e kvalitete.

Skrivna kapilara ali ventil~ek Mo~no upogibanje {ip lahko povzro~i tudi opti~na popa~enja pri gledanju skozi okno navzven, pa tudi neenakomerne odseve na zunanji strani. To je pojav, ki se ga arhitekti `elijo ~imbolj ogniti, saj zlasti ve~je steklene povr{ine na fasadi zato delujejo, kot da so pome~kane. ^e se proizvajalec `eli izogniti tem pojavom, ali ~e ve, da bo paket izolacijskih stekel name{~en v okno na nadmorski vi{ini, ve~ji kot 700 m, mora

v distan~nik izvrtati majhno odprtino, ki ji pravijo ventil~ek. Skoznjo lahko struja zrak, zaradi tega bodo stekla v vseh primerih ostala popolnoma ravna. S tem ukrepom pa okno izgubi svojo osnovno in predpisano lastnost, ki je „hermeti~no zaprt sistem“. Po nem{kih predpisih zato spada v skupino „ neustreznih gradbenih produktov” in bi zanj morali pridobiti dovoljenje. ^e je medprostor polnjen s plinom, pa tak{en poseg odpade, saj bo plin `e v kraj{em ~asu izpuhtel v okolje, izolacijska sposobnost pa prav tako.

Od kvalitete lepil in tesnilnih mas je odvisna trajnost in u~inkovitost okna

Polnitev s plinom zelo izbolj{a toplotne lastnosti sodobnih oken

Du{enje hrupa Na prvi pogled bi lahko ocenili, da trostekelno okno za polovico bolj du{i hrup kot dvostekelno, vendar to ne dr`i. Za doseganje bolj{ih vrednosti je potrebno kljub temu vgraditi stekla razli~nih, obi~ajno ve~jih debelin in vrst. Zaradi tega imamo dva razli~na pojava, paket stekel je vedno te`ji, kupci pa `elijo okna s ~im tanj{imi okvirji. Zato postajajo stekla nosilni element okna, kar pa lahko dose`emo samo tako, da stekla neposredno vlepimo v okvir. Ta postopek uporabljajo `e skoraj vsi renomirani proizvajalci PVC oken in ga ozna~ujejo z izrazom „direct glasing“.

Problemi z lepljenjem Podoben postopek osvajajo tudi proizvajalci oken z okvirji iz lesa, pri obeh pa se pojavi ve~ te`av. S preizkusi so ugotovili, da so te`ka stekla pri tem stalno obremenjena, zato se pod vplivom vlage in temperature za~ne lezenje. Ker so vse povezave, med stekli in med okvirjem elasti~ne, ~ez ~as stekla nasedejo na spodnji del okvirja. To pa ni namen tega sklopa, saj bi se zaradi sprememb temperatur stekla morala ves ~as nahajati v centru okvirja in imeti mo`nost {irjenja v vse smeri. Pri tem morajo lepljeni spoji med stekli prenesti velike stri`ne sile, za kar pa niso narejeni, saj so namenjeni tesnjenju. Naslednji problem pa so {e dolgoro~ni medsebojni vplivi pravega koktajla lepilnih

Izolacijska sposobnost je v hladu in pod pritiskom najslab{a, poleti pa najbolj{a

in tesnilnih mas, ki pa lahko zmanj{ajo kvaliteto spojev.

Zmanj{anje te`e in nove ideje Velike mase oken ali vrat povzro~ajo te`ave monterjem, saj vedno ni mo`no uporabljati dvigal. Pri tem tudi okovja prihajajo na mejo svojih zmogljivosti, saj tehtajo vrata velikosti 1 x 2,5 m s trojno zasteklitvijo, ve~ kot 130 kg. Zato se raziskovalci trudijo, da bi srednje steklo, ki lo~uje dva izolativna prekata, izdelali iz la`jega materiala. Pri tem preizku{ajo tanj{a stekla, {ipe iz prozornih polimerov in lepljene ploskve iz razli~nih materialov. Pri tem pa morata trajnost in prozornost ostati nespremenjeni, termi~ni u~inek pa enak ali bolj{i, vse skupaj pa trajati dolga desetletja. Razvoj gre tudi v smeri vakuumskih {ip in mogo~e {tiristekelnih paketov, zato bo zanimivo videti, katera ideja bo v bodo~e prevladala. • Tihec


OKNA Marles! Les je naravni material, ki ugodno vpliva na človekovo počutje, zato dajemo prednost LESENIM OKNOM NENEHEN RAZVOJ in VRHUNSKA TEHNOLOGIJA nam omogočata izdelavo oken tako za enostavne kot za najzahtevnejše projekte. Naša ponudba zajema različne preseke lesa, različne oblike ter različne karakteristike, od klasičnih, energetsko varčnih do pasivnih oken, pa tudi številne dodatke kot so police, okenski križi, senčila, vhodna vrata in drugo.

m omogočata Va les okna M ar ka

47%

do

M

POPUSTA

. r ..

Izkoristite ponudbo izjemnih PLAČILNIH POGOJEV – BREZOBRESTNI KREDIT

d

na

Naše vodilo sta KAKOVOST in ZADOVOLJSTVO kupcev z dolgotrajnim nemotenim delovanjem naših izdelkov. To dokazujemo z GARANCIJO, z ustreznimi CERTIFIKATI in s široko razpredeno servisno mrežo.

es in EkoSkla a rl

Poleg PROIZVODNJE OKEN ponujamo tudi kakovostne STORITVE kot so svetovanje, izmere na objektih, dostave, demontaže in montaže oken, odvoz starih oken, zaključna dela….

STROŠKI NAM, OKNA VAM info@marles.com, 02 42 94 500, www.marles.com

Navdih za udobno bivanje Ko lesena okna Marles postanejo nepogrešljiv del bivalnega prostora

Prav to je razlog, da pri Marlesu, kjer proizvajamo leseno stavbno pohištvo že več kot 30 let, svojim uporabnikom nudimo kakovostna lesena okna, vrata in senčila. Dolgoletna

Hiter življenjski slog od nas mnogokrat zahteva, da se za

tradicija, ki jo gradimo na zaupanju, znanje in nove tehnologije

trenutek ustavimo, ozremo okrog sebe in v malenkostih

ustvarjajo zaokroženo celoto, ki našim uporabnikom

najdemo navdih, ki nas vodi naprej. Najdemo ga lahko v

omogočajo energijsko varčno, ugodno in kakovostno bivanje.

dobri glasbi, umetnosti, ob sproščanju ali celo v naravnih,

Z individualno proizvodnjo in ponudbo zadovoljujemo želje

okolju prijaznih materialih. Tovrsten material je zagotovo

uporabnikov, se prilagajamo njihovim potrebam in ponujamo

les, ki v bivalnih prostorih ustvarja dobro počutje. Je

odlične pogoje financiranja. V sodelovanju s Sparkasse tako

naravni regulator notranjega ozračja, diha in pomaga pri

nudimo obročne kredite brez obresti, ki vam omogočajo,

prezračevanju, stabilizira vlažnost, duši zvok, filtrira in čisti

da okna zamenjate čim prej in si tako zagotovite udoben

zrak. Hkrati pa je topel na dotik. Les namreč ohranja toploto

navdih za vaš dom. Kredit za Marlesova lesena okna lahko

in je izvrsten izolator, ki zagotovo zmanjša stroške ogrevanja

najamete do višine 25.000 Eur in ga odplačujete do 5 let,

v vsakem prostoru.

brez vsakršnih obresti.

Dovolite, da s svojim znanjem in svetovanjem poskrbimo za vaš bivalni prostor in izkoristite ugodno ponudbo plačilnih pogojev. Dodatne informacije: info@marles.com, 02 42 94 500, www.marles.com


68

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ

Streha kot {~it pred vremenom in hkrati energetska komponenta stavbe

R

azvoj materialov, kompozitov, premazov in tehnolo{kih postopkov omogo~a izdelavo vse bolj naprednih in odpornih stre{nih kritin. Na trgu so na voljo sodobni izdelki, rezultat zadnjih raziskav in inovacij, stre{niki klasi~ne izdelave in materialov, ki v~asih komajda opravljajo svojo nalogo ter kritina iz naravnih ponovno »o`ivljenih« materialov. Pri nas investitorji najbolj pogosto izbirajo med kritinami: Tondach, Creaton, Metrapan, Erlus, Montform, Trimo, Esal, Bramac, Skrin, Gerard, Evertile, Decra, Bogener.

Materiali stre{nih kritin Vsaka stre{na kritina ima nalogo za{~ititi stavbo pred vremenskimi vplivi. To je primarna funkcionalnost kateri moramo pri izbiri dati najve~jo te`o. Razli~ni materiali in sestave nudijo razli~no odpornost proti vremenskim vplivom. Poznamo kritino iz naravnih materialov (ope~ni stre{nik, naravni kamen, betonski stre{nik, deske, slama, skodle), kritino iz plo~evine (plo~evina, pocinkana plo~evina, bakrena), bitumensko kritino (lepenka, trakovi), kritino iz umetnih mas (plastika), solarno in termosolarno kritino. Plo~evinasta kritina ima praviloma bolj{o odpornost proti to~i (za preboj), kot kritina iz opekeali betona. Nekatere plo~evinaste strehe so cenej{e kot strehe iz opeke ali betona. Pri plo~evinasti kritini (brez izolacije) se hitreje ustvarijo pogoji za rosenje in korozijo kot pri debelej{ih glinenih ali betonskih stre{nikih. Naravni materiali so okolju bolj prijazni kot umetni materiali ter nudijo lep{i izgled.

Majhniali veliki stre{niki Stre{na kritina se razlikuje po velikosti (manj{i stre{niki, stre{ne plo{~e ali velike stre{ne plo{~e od kapa do slemena). Manj{i stre{niki (npr. Tondach, Bramac) zahtevajo gostej{e letvanje, vendar jih je enostav-

Zelena streha, okolju prijazna izbira, ni univerzalno primerna za vsako streho in lokacijo (vir: Erik C., Porkeri)

neje menjati ob po{kodbi. Ve~ji stre{niki zahtevajo redkej{e letvanje in jih je te`je menjati ob po{kodbi. Za manj{e naklone streh so praviloma bolj primerni veliki stre{niki od kapa do slemena. Pokrivanje (monta`a) strehe z velikimi stre{niki (npr. Esal Valovitka, Hosekra Valmetal) je cenej{a kot pokrivanje strehe z majhnimi stre{niki. Manj{i stre{niki se la`je prilagajajo razgibanim oblikam strehe kot ve~ji stre{niki. Pri manj{ih stre{nikih in razgibanih strehah je praviloma manj odpadka pri monta`i.

Razlike v te`i stre{nikov Pomembne razlike so tudi v te`i kritin. Te`a kritine na m2 je lahko od cca. 5kg/ m2 do 50kg/m2. Te`je kritinepogosteje najdemo na podro~jih z mo~nej{im vetrom, vendar zahtevajo mo~nej{o leseno konstrukcijo. Te`ja kritina je vedno v obliki manj{ih stre{nikov, la`ja kritina je obi~ajno v obliki ve~jih stre{nih plo{~, trakov ali plo{~ od kapa do slemena. Tudi pri la`jih kritinah je mo`no dose~i dobro odpornost proti vetru z ustrezno monta`o.

Videz stre{nikov Kritine se med seboj razlikujejo tudi po videzu, profilu. Grobo bi lahko stre{no kritino delili na »industrijski« videz in »stanovanjski« videz. Praviloma imajo manj{i stre{niki iz naravnih materialov bolj stanovanjski videz in so bolj primerni za stanovanjske hi{e kot za velike industrijske objekte, med drugim tudi zaradi cene stre{nikov in cene polaganja. Med ve~jimi stre{niki pa najdemo oblike, ki so primerne

tako za industrijsko, kot za stanovanjsko rabo.

Pomemben vidik - streha kot energetska komponenta stavbe V nekaterih dr`avah `e dobra praksa, pri nas pa {ele na za~etku, se pri nakupu stre{ne kritine upo{teva ekolo{ki in energetski vidik. Pri tem preu~ujemo iz kak{nih materialov je izdelana kritina (naravni ali umetni), koliko energije je bilo porabljeno pri izdelavi stre{nika, kako kritina prispeva k energetski bilanci stavbe tekom let, kolik{na je `ivljenjska doba kritine, v kolik{ni meri je stre{no kritino mo`no reciklirati. Na voljo so metode za izra~unavanje indeksa odbojnosti son~nega sevanja, ki se uporablja pri uvr{~anju stre{ne kritine v t.i. hladne strehe. Odbojnost son~nega sevanja je namre~ izredno pomemben podatek saj pomembno vpliva na to, kako vro~o mansardo bomo imeli poleti. Temni stre{niki z majhno odbojnostjo in majhno akumulacijo energije hitro privedejo do vro~e mansarde in zahtevajo hlajenje podstre{nih prostorov poleti. ^e slabi odbojnosti stre{nikov pri{tejemo {e slabo izveden zra~ni kanal in slabo izolacijo nam bo poleti zagotovo vro~e (primer stre{nika z ve~jo odbojnostjo: DECRA Mist Grey, z oznako Energy Star). Streha lahko k pozitivni energetski bilanci prispeva tudi s pomo~jo sodobnih fotovoltai~nih ali termosolarnih stre{nikov iz katerih pridobivamo bodisi elektriko ali toplo vodo. Energijo lahko pridobimo skozi vgrajene steklene povr{ine v streho. Vse ve~ ponudnikov v svojo ponudbo uvr{~a nove


ENERGETSKE SANACIJE HIĹ

Ope~nate strehe imajo {tevilne prednosti, naraven videz in dolgo `ivljenjsko dobo (vir: Wouter Hagens)

stre{nike in integracijo son~nih panelov ali kolektorjev v streho. Investicija se v tem primeru povi{a in izra~unati moramo kdaj se nam bo le ta povrnila.

Kam gredo trendi Strokovnjaki predlagajo hladne strehe, ki pozitivno vplivajo na energetsko bilanco stavbe, ker hlajenje v poletnih mesecih ni potrebno ali pa se zelo zmanj{a. Hladne strehe pripomorejo tudi k zmanj{anju segrevanja mest in strnjenih naselij. Naslednji trend so naravni materiali za strehe ter zelene strehe. Trend gre tudi v smeri novih premazov, ki zagotavljajo ve~ji odboj son~nega sevanja. Zaradi dragih surovin se v ospredje

69

Naravni skrilavec je trajna kritina, draga, odporna na vremenske vplive(vir: Nieuw).

prebijajo tudi reciklirani materiali.Danes se lahko odlo~amo tudi med {tevilnimi barvami, profili in vzorci. Nekaj trendov gre tudi v smeri zdru`evanja strehe in fasade iz istih materialov ter integracijo fotovoltai~nih in termoisolarnih sistemov v strehe in fasade. Prilo`nosti, da na{a streha postane energetsko u~inkovita komponenta je mnogo, le izkoristi jo jih treba in to ~imprej podpreti (zahtevati) z ustreznimi predpisi.

Kako se odlo~amo Iz prakse in priporo~il lahko sklepamo, da je prednost manj{ih stre{nikov predvsem pri razgibanih strehah (npr. {tirikapnice in nepravilne oblike), strmej{ih strehah

ter stanovanjskih strehah. Ve~ji stre{niki od kapa do slemena pa so primerni tako za majhnekot velike naklone in za manj razgibane strehe (npr. dvokapnica) ter tudi za industrijske objekte. K odlo~itvi pa pomembno vpliva {e cena, `ivljenjska doba, garancija, vremenski pogoji, nevarnost to~e, po`ara, vetra, neviht, nihanje temperature, konstrukcija oz. nosilnost strehe, stanovanjsko ali nestanovanjsko podstre{je in nenazadnje energetsko-okoljski vidik. Univerzalnega odgovora katero streho izbrati torej ni, pred odlo~itvijo je treba pretehtati {tevilne dejavnike. • mag. Roman Toma`i~


70

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ

Multipor kot notranja toplotna izolacija

T

renutna gospodarska situacija in s tem povezane cene energije marsikoga vodijo k razmi{ljanju kako zmanj{ati stro{ke za porabljeno energijo v stavbi. Na~inov za energijsko sanacijo stavb je ve~. Najobi~ajnej{a re{itev je izvedba toplotne izolacije zunanjih sten na zunanji strani. Kadar pa izvedba toplotne izolacije na zunanji strani ni mogo~a, je edina mo`nost izvedba toplotne izolacije na notranji strani. Primer spomeni{ko za{~itene stavbe, ki je na notranji strani toplotno izolirana s plo{~ami Ytong Multipor

Kdaj je nujna izvedba toplotne izolacije na notranji strani? Pri spomeni{ko za{~itenih stavbah, pri stavbah, kjer ni tehni~nih mo`nosti za zunanjo izolacijo, predvsem pa za eta`ne lastnike v ve~stanovanjskih stavbah, kjer se stanovalci ne morejo dogovoriti o skupni sanaciji ovoja stavbe. Vsekakor je tudi odli~na re{itev pri prenovi dru`inskih hi{.

Zakaj je do sedaj veljalo, da je izvedba toplotne izolacije na notranji strani zahteven poseg? Za mineralne vlaknaste toplotne izolacije (steklena ali kamena volna) velja, da je potrebno na notranji strani vgraditi mo~no parno zaporo. S tem se prepre~i prehod vodne pare skozi konstrukcijo. Posledica je ve~ja vsebnost vodne pare v ogrevanih bivalnih prostorih, kar lahko vodi do nastajanja plesni na kriti~nih delih ovoja stavbe (vogali, stiki tal in stene). V primeru, da je parna zapora pre{ibka, ali celo nepravilno vgrajena, pa se ves proces kondenzacije in propadanja prenese v konstrukcijo. Polistireni so bolj neob~utljivi na prehajanje vodne pare, a posledice nepravilne vgradnje so enake kot pri mineralnih volnah.

Kako kakovostno toplotno izolirati zunanjo steno z notranje strani? ^e imajo mineralne volne preveliko paroprepustnost in polistireni premajhno, velja za porobetone, da je njihova paroprepustnost ravno prav{nja za izvedbo toplotne izoloacije na notranji strani.

Toplotno izolacijske plo{~e Multipor se izdeluje v dimenzijah: Dimenzije plo{~e / Koli~ina Dol`ina x Širina = 60 x 39 cm Debeline (cm)

Koli~ina na paleti (m2)

5

33,70

6

28,08

8

21,06

10

16,85

12

14,04

14

11,23

16

9,83

Ve~je debeline (do 30 cm) je potrebno naro~iti

Poleg `e znanih izdelkov iz porobetona YTONG, se je dru`ini YTONG pridru`ila {e NOVA toplotna izolacija MULTIPOR. Za sanacijo zunanjih sten so najprimernej{e plo{~e MULTIPOR, ki imajo toplotno prevodnost primerljivo z vsemi klasi~nimi toplotno izolacijskimi materiali (λ=0,045 W/mK), difuzijska upornost prehodu vodne pare (µ) pa je enaka 3. Ker so plo{~e MULTIPOR izdelane iz mineralnih surovin ne gorijo (razred negorljivosti A1), niti v stiku z ognjem ne spro{~ajo dima ali {kodljivih plinov.

Katere so prednosti uporabe toplotne izolacije MULTIPOR? Izolacijske plo{~e MULTIPOR so nadvse primerne za uporabo pri novogradnjah ter sanacijah ali prenovah starej{ih stavb, spomeni{ko za{~itenih objektov,

{ol, vrtcev, cerkev, bolni{nic, socialnih ustanov, poslovnih stavb, saj je s plo{~ami MULTIPOR mogo~e dose~i: - zunanji izgled stavbe ostane nespremenjen, - ustrezno toplotno za{~ito tudi pri spomeni{ko za{~itenih fasadah, - hiter odziv pri prekinjenem ogrevanju prostorov ({ole, cerkve, pisarne), - primerne bivalne pogoje, - ustrezno toplotno za{~ito tudi v stavbah, kjer ni tehni~nih mo`nosti za vgradnjo toplotne izolacije na zunanji strani (zunanji gabariti bi po prenovi presegali dovoljene okvire).

Kako MULTIPOR zagotavlja primerne bivalne pogoje? Poleg temperature in relativne vla`nosti zraka v prostorih je za bivalne pogoje pomembna tudi temperatura obodnih sten in hitrost gibanja zraka v prostoru. Toplotna izolacija MULTIPOR zmanj{a toplotne izgube skozi zunanje stene, poleg tega pa se zaradi toplotne izolacije


ENERGETSKE SANACIJE HIŠ

71

Toplotna upornost sloja R (m2K/W) Debeline (cm)

R (m2K/W)

5

1,19

6

1,43

8

1,90

10

2,38

12

2,86

14

3,33

16

3,81

Masivna stavba brez toplotne izolacije – pogled od zunaj

Ve~je debeline (do 30 cm) je potrebno naro~iti

MULTIPOR dvigneta obodna povr{ina sten in temperatura notranjega zraka, kar daje uporabnikom ugodnej{i ob~utek. Zaradi vi{je temperature sten se zmanj{a tudi konvekcijsko kro`enje zraka. Predvsem pa ima MULTIPOR sposobnost sprejemati in oddajati vlago iz zraka. Celi~na struktura in mineralni materiali zagotavljajo prevzemanje vodne pare v obdobju, ko je vodne pare v prostoru preve~ in oddajanje vodne pare, ko se relativna vla`nost zraka v prostoru zni`a.

Ali lahko MULTIPOR vgradimo tudi sami? Plo{~e MULTIPOR lahko vsak, ki ima vsaj nekaj ro~nih spretnosti vgradi sam. Plo{~e MULTIPOR so enostavne za obde-

Ista masivna stavba po izvedeni sanaciji s plo{~ami Ytong Multipor – pogled od znotraj

lovanje. Z uporabo lahke izolacijske lepilne malte, ki ima enake lastnosti kot same plo{~e, je mogo~e tudi v lastni izvedbi toplotno izolirati zunanje stene z notranje strani. Zaklju~ni sloj predstavlja lahka izolacijska malta, armirana s plastificirano stekleno mre`ico.

Zaklju~ek

je s prihodom toplotno izolacijskih plo{~ MULTIPOR stanje mo~no spremenilo. Ne samo, da je vgradnja plo{~ MULTIPOR enostavna, s plo{~ami MULTIPOR je mogo~e u~inkovito zmanj{ati rabo energije v stavbi, izbolj{ati bivalne pogoje in ne nazadnje pove~ati po`arno varnost stavbe. In to ne da bi posegali v zunanjost stavbe! •

^e je do sedaj veljalo, da so s toplotno izolacijo na notranji strani same te`ave, se

Tadej Gruden, univ.dipl.in`.grad.

Kako les prena{a mraz Ko temperature padejo do -20°C, nehajo delovati mobilni telefoni, LCD ekrani in dizel motorji. Avtomobilski akumulatorji izgubijo ve~ kot polovico mo~i, deli iz plastike postanejo krhki in lomljivi, kaj pa se zgodi s konstrukcijami iz lesa ? Fizikalne in mehanske lastnosti lesa so v takih razmerah odvisne od koli~ine vlage v njem. Pred kratkim so zaklju~ili raziskavo, s katero so ugotavljali medsebojne vplive med temperaturo, vla`nostjo in mehani~nimi lastnostmi lesa smreke.

Kaj se zgodi pri -20°C Vlaga v lesu zmrzne {ele, ko njegova temperatura pade od -5 do -10°C, v najdrobnej{ih kapilarah pa {ele pri -18°C. Zmrzi{~e vlage je ni`je predvsem zaradi raztopljenih sladkorjev, zato se pri temperaturah pod ni~lo

vlaga v lesu isto~asno pojavlja kot led, teko~ina in celo kot vodna para. Nato se med ohlajanjem voda v drobnih kapilarah, porah in celicah postopoma spremeni v led. Med tem dogajanjem nastane v kapilarah podtlak, ki je posledica prehoda vlage, les se skr~i in postane nekak{en kompozitni material iz lesa in ledu. Razli~na elasti~nost vode in ledu v lesu ima na elastomehani~no obna{anje odlo~ilen vpliv. Led najprej povzro~i trdnost in togost, ko pa se voda v lesu odtali, pa se njegova trdnost dramati~no zmanj{a in pade dale~ pot tisto, ki jo ima suh les.

Lesni lepljenci in varnost ^e lepljeni nosilci podpirajo streho ali most, pa lahko kombinacija vlage in lesa povzro~i {e dodatno te`avo. Izdelani so

Lepila in postopek izdelave lepljenih nosilcev zagotavljata dolgotrajno stabilnost brez popu{~anja spojev

iz ve~ plasti lesenih lamel, ki so med seboj spojene samo z lepilom. Med tvorjenjem kondenza na nosilcu, lahko vlaga vdre tudi v lepilne fuge. Pri tem spoji iz lepil, izdelanih na osnovi se~nine za~nejo popu{~ati, plasti lahko medsebojno razpadejo, kar je bil tudi vzrok poru{itve strehe {portne hale pred nekaj leti v Avstriji. Tak{na lepila je danes za te namene prepovedano uporabljati, zamenjala so jih poliuretan-

ska, ki so na vlago neob~utljiva. Raziskave so pokazale, da su{en les brez {kode prenese velike obremenitve in bo ostal tudi ob dalj{ih obdobjih mraza stabilen in zanesljiv. Zato so lepljeni nosilci ali kri`no lepljene lesene stene, v temperaturnem obmo~ju od +30°C do -20°C odli~ni gradbeni elementi, ki v obdobjih mraza in vro~ine ostanejo trdni in stabilni ve~ desetletij. • Tihec


72

ENERGETSKE SANACIJE HIŠ

Energijska prenova objekta Skozi zgodovino so se vrednosti za toplotno prehodnost konstrukcij spreminjale. Prve podatke tako zasledimo v Stavbnem redu za Vojvodino Kranjsko iz leta 1875. V navedenem dokumentu je bila vrednost toplotne prehodnosti za ope~ni zid debeline 45 cm 1,29 W/m2K, za ope~ni zid debeline 38 cm pa 1,39 W/ m2K. V nadaljevanju se je skozi obdobje zadnjih 50-ih let ta vrednost postopno zni`evala. Objekti, zgrajeni pred prvo energetsko krizo v 70-ih letih, so bili le redko toplotno izolirani. Po prvi energetski krizi so objekti dobili prve sloje toplotne izolacije v debelinah do 5 cm. Najpogosteje so imeli toplotno izolacijo polo`eno na hladnem podstre{ju in na fasadah. Konec 20. stoletja se je zaradi ponovnega hitrega dvigovanja cen energentov za~elo ve~ pozornosti posve~ati porabi energentov za ogrevanje objektov. V tem ~asu je bila kupna mo~ lastnikov nepremi~nin visoka, gospodarska rast pa v stalnem vzponu, zato se je pogosteje uporabljala toplotna izolacija ve~jih debelin (k temu je pripomogla tudi dr`ava z vse stro`jo zakonodajo na podro~ju energijske u~inkovitosti objektov). Pojavijo se prvi energijsko

var~ni objekti in sanacije objektov z dodajanjem ve~jih plasti toplotne izolacije na delno izolirane objekte. Pogosto se sre~ujemo s pomanjkanjem finan~nih sredstev, ki bi jih `eleli nameniti prenovi objekta. Zaradi navedenega je odlo~itev izbire ustreznega oziroma naju~inkovitej{ega na~ina prenove objekta te`ka. Vpra{anje, ali denar nameniti za dodatno toplotno izolacijo ovoja objekta ali zamenjavi stavbnega pohi{tva oziroma zamenjavi kurilne naprave, tako ostaja odprto. Najpogosteje je smiselno investirati v vsaj dva ukrepa, saj pri-

Po{evna streha po energijski prenovi U = 0,149 W/m²K

neseta najve~ji u~inek pri var~evanju. Naju~inkovitej{a prenova objekta je ta, da zmanj{amo toplotne izgube skozi ovoj objekta in pove~ano zrakotesnostjo objekta. Z uporabo dodatnega sloja toplotne izolacije na strehi (URSA SF 32 ali URSA SF 35) in na fasadi (URSA FDP 2, URSA FDP 2/Vf, URSA FDP 3/Vf ali URSA XPS N-III-L) dose`emo skozi ovoj stavbe u~inkovito zmanj{anje toplotnih izgub. Z zamenjavo stavbnega pohi{tva s kakovostnej{im in vgradnjo le-tega po RAL-sistemu pa izbolj{amo zrakotesnost. Kon~na natan~na obdelava detajlov – stiki stavbnega pohi{tva s fasado in zmanj{anje vpliva toplotnih mostov dodatno pripomorejo k bolj{i za{~iti objekta pred toplotnimi izgubami. Kadar poteka sanacija objekta na omenjen na~in, lahko pri~akujemo, da se bo investicija povrnila v ca. 10-ih letih, pri~akujemo pa lahko tudi najvi{je dobi~ke iz naslova prihranka v obdobju 25-ih let med razli~nimi kombinacijami prenove objekta. Z ustreznimi materiali in ustrezno prenovo obstoje~ih objektov lahko dose`emo tudi standarde, dolo~ene za pasivne hi{e (ovoj stavbe z U  0,15 W/m2K).

1 2 3 4

Dodan drugi sloj URSA SF 32 izolacije pod {pirovci Parna ovira – URSA SECO PRO 2 Mav~no kartonska plo{~a Dodaten sloj izolacije na fasadi URSA FDP 2

Iz navedenega torej izhaja, da se izpla~a prenavljati obstoje~e objekte, jim vdihniti novo podobo in jih tako ohraniti za naslednje generacije. URSA toplotnoizolacijski materiali vam bodo zagotovo pomagali pri prenovi objekta in ve~jem prihranku pri stro{kih za ogrevanje. V kolikor imate kakr{nokoli vpra{anje, povezano s prenovo va{ega objekta, nas pokli~ite in pomagali vam bomo poiskati ustrezno re{itev za va{ objekt. • URSA Slovenija, d. o. o.


74

ENERGETSKE SANACIJE HIĹ

Izolacija iz severnih skandinavskih gozdov

S

i `elite bivati sredi mesta v gozdu? Dihati sve` zrak, se prijetno po~utiti tako v vro~em poletju kot tudi v hladni zimi? Vgradite izolacijo iz lesnih kosmi~ev Thermocell. Skandinavci jo poznajo `e 40let, pri nas pa se tudi vse bolj uveljavlja. Vedno znova se boste ~udili nad nizkim ra~unom za ogrevanje, klimatske naprave pa sploh ne boste potrebovali. Tudi stro{ek investicije ne bo bistveno ve~ji kot pri klasi~ni izolaciji iz kamene, steklene volne ali polistirena (stioropor). Prelepo da bi bilo res? Pa poglejmo podatke. Po raziskavi neodvisne gradbene institucije je temperatura zakasnitve 25 cm debele izolacije iz lesnih kosmi~ev skoraj 6 ur, izolacije iz steklene volne pa v najbolj{em primeru manj kot 1 uro in v najslab{em primeru celo manj kot pol ure. Ve~ja temperaturna zakasnitev pomeni, da nas bo izolacija iz lesnih kosmi~ev poleti precej bolje {~itila pred pregrevanjem, pozimi pa pred pohlajevanjem.

Kak{na je izolacija iz lesnih kosmi~ev? Po izgledu je to mehka, puhasta snov, zelo prijetna na otip in prijetnega vonja. Izdelana je iz trajnostno pridelanega borovega in smrekovega lesa s severa Skandinavije. Dodajo ji le ne{kodljivo snov, ki prepre~uje gorenje. Treba je poudariti, da kljub predelavi v kosmi~ih ostaja lignin, ki daje izolaciji naravno za{~ito proti biolo{ki degradaciji (plesnenje, trohnenje, razpadanje). Lesne kosmi~e Thermocell poobla{~eni strokovnjaki s posebnimi stroji vpihajo tako v stene lesenih hi{ kot tudi med {pirovce v ostre{jih lesenih in

zidanih hi{. S tem dose`emo pravo gostoto izolacijskega sloja brez zra~nih `epov in re` na spojih. Izolacija se zaradi svoje kompaktnosti ne poseda, torej svojo vlogo opravlja {e desetletja po vgradnji. Izolacija iz lesnih kosmi~ev Thermocell je organska izolacija, ki uravnava mikroklimo v prostoru. Zaradi odprte celi~ne strukture nase ve`e odve~no vlago iz prostora in jo po potrebi vra~a v prostor ali odvaja iz hi{e. S tem si ustvarimo difuzijsko odprto bivalno okolje. Pravimo, da prostor diha. Izolacija iz lesnih kosmi~ev je tudi odporna proti gorenju. Evidentno je, da plamen preide skozi sloj izolacije iz lesnih kosmi~ev mnogo kasneje, kot ~ez sloj izolacije iz steklene volne. In ne nazadnje, izolacija iz lesnih kosmi~ev je prijazna naravi. Tako v dobi uporabe kot po njej ne obremenjuje okolja. • Tehni~ni podatki: - Toplota prevodnost Ν = 0,039 W/m2K - Gostota v strehi 40 kg/m3 - Gostota v steni 50 kg/m3 - Specifi~na toplota 2100 J/kgK


ENERGETSKE SANACIJE HIŠ

75

Poro~ilo o ugodnih u~inkih stropnega hlajenja Ali se lahko udobno po~utite tudi v poletni vro~ini? Vsi poznamo najbolj raz{irjen sistem hlajenja s klimatskimi napravami. Pa je mogo~e prostor ohladiti na ugodnej{i na~in in brez neprijetnega prepiha hladnega zraka in nadle`nega {umenja klimatske naprave? Predstavljamo vam Variomodul – suho-monta`ni sistem stropnega hlajenja. Poro~ilo zadovoljnega uporabnika g. P. Novaka:

’’V~asih smo imeli v prostoru tudi ve~ kot 30°C’’! Moja dru`ina je `ivela v mansardnem stanovanju, kjer je bilo poleti zelo vro~e. Da bi ohladili prostore, smo kupili klimatsko napravo.

’’Sprva super, kasneje te`ave’’ Mislil sem, da smo problem re{ili, vendar smo iz enega naredili dva nova, prav tako neprijetna. Zaradi prepiha hladnega zraka so se za~ele pri ve~ini dru`inskih ~lanov pogosteje pojavljati razne viroze in ka{elj. Zelo mote~e pa je bilo tudi {umenje klima naprave.

’’Odlo~ili smo se za prenovo stanovanja’’ Mansardno stanovanje je bilo dotrajano in slabo izolirano, `e nekaj ~asa smo si `eleli spremembe. Zaradi pomanjkanja finan~nih sredstev smo se odlo~ili, da

najprej prenovimo spalnice. Odstranili smo obstoje~o oblogo stropa ter staro izolacijo, strop izolirali s kvalitetnej{o izolacijo, namesto obloge z mav~no-kartonskimi plo{~ami pa smo po ve~jem delu stropa namestili Variomodul - mav~no-vlaknene plo{~e, namenjene stropnemu hlajenju (gretju), ki imajo vstavljene cevi za pretok vode. Preostale povr{ine smo oblo`ili s plo{~ami iz enakega materiala (Fermacella), brez cevi. Po slikopleskarskih delih je bila povr{ina zopet gladka in lepo popleskana.

’’Po~utje je odli~no, stro{ki minimalni!’’ Po enem letu s stropnim hlajenjem moram priznati, da je efekt neverjeten. V spalnicah imamo skozi vse leto idealno temperaturo za odli~en spanec. Dokupiti smo morali kombinirano toplotno ~rpalko za pripravo hladne in tople vode, ki pa na porabo elektrike bistveno ni vplivala, saj se na ra~unu za elektriko prakti~no ni poznalo. V primerjavi s klimatsko napravo pa je bistveno ceneje.

’’V leto{njem letu smo prenovili kompletno stanovanje’’ Uspelo nam je prenoviti kompletno stanovanje. Sedaj poleti uporabljamo stropno hlajenje, pozimi pa stropno gretje, zato smo se lahko znebili tudi starega radiator-

skega ogrevanja. Poleti hladimo prostore s hladno vodo, pozimi pa jih s toplo ogrevamo in tako je skozi vse leto prijetno. V kopalnici smo dodali {e nekaj Variomodul panelov na steno, ker smo `eleli vi{jo temperaturo. Vsem, ki `ivijo v mansardi, lahko priporo~im enako zadevo. Takih in podobnih izku{enj uporabnikov Variotherm stenskega in stropnega ogrevalnega sistema je ~edalje ve~. Pridru`ujejo se zadovoljnim uporabnikom Variotherm talnega gretja, ki je bil pred nekaj leti revolucionarna novost, saj je omogo~il uporabo talnega ogrevanja tudi v starej{ih, adaptiranih objektih, kjer debeli in te`ki tlaki ne bi pri{li v po{tev.

Za ve~ informacij o Variotherm sistemu ogrevanja in hlajenja se obrnite na trgovine KALCER, pobrskajte po spletni strani www.kalcer.si ali pi{ite na info@kalcer.si. • Nu{ka Marn


76

GRADNJA

Kvaliteten neprekinjen toplotni ovoj stavb je eno od osnovnih pravil gradnje Skoraj ni~ energijskih stavb. V ta namen pasovne temelje, ki so do sedaj predstavljali klasi~en del gradnje, nadomestimo s temeljno plo{~o, ki jo vlijemo na predhodno vgrajeno toplotno izolacijo. Ko smo v Sloveniji pri~eli s »pasivno« gradnjo, smo seveda kopirali dolgoletne izku{nje na{ih severnih sosedov. Postopoma smo se izobrazili o izvedbah brez toplotnih mostov (toplotnih prepustov) na strehah in fasadnih povr{inah, pomislek pa je nastopil pri temeljenju. Stavbe, ki so zasnovane v tako imenovanem pasivnem standardu in tudi vsi nizkoenergijski objekti, ki morda povsem {e ne zadostijo pravilu »skoraj-ni~ energijskih stavb«, se postavljajo na toplotno izolirano temeljno plo{~o, da se izognemo izgubi toplotne energije skozi betonske mase pasovnih temeljev. S temeljno plo{~o zagotovimo kontiniuiran toplotni ovoj stavbe tudi v zemlji, kamor kasneje nimamo ve~ dostopa in se morebitnih napak ne da popraviti. Pomisleka glede gradnje na temeljni plo{~i v Sloveniji sta bila dva.

Temelji pasivnih in aktivnih stavb Prvi je prav gotovo ustaljena gradbeni{ka praksa tako pri projektantih kot pri izvajalcih ter z njo povezani protiargumenti, drugi pomislek pa je bil bolj varnostne narave potresna varnost. Temu vpra{anju je podjetje FIBRAN NORD, proizvajalec toplotne izolacije za pod temeljne plo{~e, namenilo precej{njo pozornost. Z raziskavami, ki so bile podprte s prakti~nimi eksperimenti, je bilo dokazano, da temeljenje na toplotno izolacijskih podlagah ni problem, nasprotno, pri ni`jih objektih predstavlja celo doprinos k varnosti objekta grajenega na potresno ogro`enih podro~jih. Seveda moramo pri projektiranju

in izvedbi upo{tevati navodila strokovnjakov ter uporabiti ustrezno izolacijo.

Toplotna izolacija pod temeljno plo{~o Pod temeljno plo{~o enostanovanjskih, dvostanovanjskih hi{ na potresno ogro`enem obmo~ju, kot je ve~inski del Slovenije, obi~ajno uporabimo toplotno izolacijske plo{~e z deklarirano tla~no trdnostjo CS(y\10)400 kPa, ki tudi pod dolgotrajnimi obremenitvami ohranijo svoje prvotno deklarirane tehni~ne karakteristike. Nasveta pa ni za posplo{evati in je projekt nujno preveriti s projektanti oz. strokovnjaki za potresno

a.) Temeljenje “pasivne” lesene stavbe - finalni sloj - estrih - FIBRANxpe zvo~na izolacija - AB temeljna plo{~a - PE tesnilna folija - FIBRANxps 400-L - hidroizolacija - FIBRANxps 400-L - podlo`ni beton - gramozni tampon - zemljina Hidroizolacija med dvema slojema toplotne izolacije FIBRANxps 400-L je varno name{~ena in trajno za{~itena.

b.) Temeljenje pasivnih hi{ pod cono zmrzovanja - finalni sloj - estrih - FIBRANxpe zvo~na izolacija - AB temeljna plo{~a - PE tesnilna folija - FIBRANxps 400-L - hidroizolacija - podlo`ni beton - gramozni tampon - zemljina Dvoslojna toplotna izolacija FIBRANxps 400-L je polo`ena direktno v opa` temeljne plo{~e. V detajlu je prikazana izvedba hidroizolacije na podlo`nem betonu, kar je {e posebej priporo~ljivo ob prisotnosti podtalnih voda


GRADNJA gradnjo, saj gabariti objekta, njihova masa, konstrukcijska zasnova ter lokacija vplivajo na izra~un potresne varnosti in so zahtevane ve~je tla~ne trdnosti izolacijskega materiala ali pa posebna zasnova temeljev. V osnovi je to naloga statika posameznega projekta, Fibran pa v sodelovanju s strokovnjaki iz fakultet ter institutov, ki delajo na tovrstnih raziskavah, pomaga pri konkretnih objektih. FIBRANxps izolacija je namensko izdelana toplotna izolacija, ki ima minimalno vodovpojnost tako pri dolgotrajni potopitvi. Ta lastnost zagotavlja ohranjanje predvidenih toplotno izolacijskih lastnosti skozi celotno obdobje kori{~enja stavbe. Z odli~no toplotno izolativnostjo izolacije FIBRANxps spadajo med najkvalitetnej{e toplotne za{~ite v zemlji. Dolge, gladke plo{~e z robom na preklop so dobrodo{le za hitro in natan~no izvedbo povr{insko velike toplotno izolacijske podlage. Plo{~e se lahko polaga eno- ali ve~slojno, odvisno od `elene energijske u~inkovitosti stavbe. Debelino izolacije projektant dolo~i s programom ArchiMAID. Od 12 cm do 20 cm debele plo{~e se sme polagati enoslojno (12 cm

`e zado{~a za stavbe delane po minimalnih zahtevah PURES), za ve~je potrebne debeline se uporabi ve~slojen na~in polaganja. Za dobro-nizkoenergijske hi{e, skoraj-ni~ energijske oz. pasivne in aktivne hi{e se debelina XPS izolacije pod temeljno plo{~o giblje med 20 in 30 cm. Izolacija, ki se polaga pod temeljno plo{~o, mora biti preverjena za ta namen uporabe, za kar se pridobi ustrezno potrdilo (zaenkrat le na institutu v Nem~iji).

Za{~ita proti vlagi Poleg toplotne izolacije moramo seveda poskrbeti tudi za brezhibno izvedeno hidroizolacijo. Le-ta se v praksi pasivne gradnje najpogosteje namesti med dva sloja toplotne izolacije, s ~imer dobimo izredno kvalitetno in varno re{itev tudi za ~as poteka gradnje. Po pravilu hidroizoliranja za{~to proti vodi in vlagi v zemlji izvedemo najmanj dvoslojno v primeru, da uporabimo bitumenske hidroizolacije. V primeru namestitve hidroizolacje med dva sloja toplotne izolacije, uporabimo elastomerno samolepilno bitumensko hidroizolacijo v debelini minimalno 4 mm, katere spoje medsebojne {e dodatno zatesnimo s pomo~jo ogrevanja. Ker je hidroizolacija med

77

dvema slojema toplotne izolacije povsem za{~itena ter masa objekta povsem spoji sloje hidro- in toplotne izolacije, dodatni sloj HI v praksi ni potreben. Pri tanj{ih samolepilnih hidroizolacijah v primeru potresa, ko pride do pove~anih stri`nih sil, se enoslojna tanka ali pa bolj toga hidroizolacija lahko pretrga. Ker so to novi na~ini uporabe tako toplotnih kot hidro-izolacij, so bili v okviru raziskave potresne varnosti delani preizkusi na posameznih sklopih s kombinacijo razli~no kvalitetnih materialov, ki so pokazali razlike v obna{anju. Vsled tega, bomo v kratkem predstavili za potresno ogro`ena obmo~ja sprejemljivo kombinacijo konkretnih tipov proizvodov. Izvedba hidroizolacije na temeljni plo{~i, ki je tu ne predstavljamo, je sicer izvajalcem najbli`ja, je pa iz energijskega vidika hkrati najneugodnej{a, saj konstantno vla`na temeljna plo{~a pove~a toplotne izgube. Ve~ si lahko preberete v bro{uri »Konstrukcije v stiku z zemljo – napotki ob uporabi FIBRANxps« in na internetni strani www.fibran.si. Konkretne informacije za va{ objekt dobite na: nasvet@fibran.si; tel. 07 39 39 525 •

Termoles iz friteze Zaradi za{~ite in rasto~e cene lesa iz afri{kih in ju`noameri{kih gozdov, i{~ejo tehnologi nove na~ine za pove~anje trajnosti lesov, ki rastejo v Evropi. Poleg obdelave lesa v posebnih visokotemperaturnih zra~nih komorah, je na pohodu nova tehnologija, ki daje tudi zelo dobre rezultate.

Fritiranje v olju Profesor Rapp dela na hannoverski univerzi preizkuse, s katerimi `eli izbolj{ati lastnosti izdelkov iz evropskih lesov, predvsem bukve. Z novim postopkom je dosegel, da je les postal dolgoro~no neob~utljiv na vremenske vplive in {kodljivce. Les je potopljen v vro~e olje, pri ~emer ga pregrevajo do 40 ur v 200 °C vro~i oljni kopeli. Pri tem se termi~no obdela celoten prerez, les pa postane izjemno odporen na gnitje. Zgradili so veliko fritezo za 11 m3 lesa, oljna kopel iz repi~nega olja pa najprej izlo~i iz lesa vso vlago, skuha celulozo in uni~i vse zametke plesni. Med preizkusi odpornosti na vremenske vplive, kose lesa do polovice vkopavajo v zemljo ali jih izpostavijo dolgoro~nemu vplivu vlage in vro~ine, rezultati pa so odli~ni. Obi~ajen koli~ek iz bukve po petih

mesecih delno razpade in pri~ne globinsko gniti, fritiran les pa ostane nespremenjen in nedotaknjen tudi po ve~ letih.

Ve~ dobrih in malo slabih lastnosti Po odcejanju lahko les takoj po{ljejo v obdelavo, saj olje slu`i samo kot prena{alec toplote in ne prodre v les. Med fritiranjem izpari vsa voda, celi~na in celulozna vlakna ter ostanki sladkorjev se dobesedno prekuhajo, zato {kodljivci vseh vrst zaradi suhosti lesa nimajo podlage za svoj razvoj. Fritiran les je odli~en za pohi{tvo, klopi, stole ali obloge za zunanje terase ali talne obloge. Tak les je vsestransko uporaben z eno izjemo, saj postane bolj krhek, zato ni primeren z uporabo v gradbenih nosilnih konstrukcijah. Ima pa {e eno lastnost, ki jo imajo vsi termi~no obdelani, obi~ajni ali afri{ki lesovi. Pod vplivom son~ne svetlobe z leti posivi, to pa nameravajo odpraviti s prozornim premazom, ki UV `arkom prepre~i, da bi prodrli do povr{ine lesa. Postopek pregrevanja v oljni kopeli so s poskusi pripeljali do industrijske zrelosti, zato se bo prej kot v dveh letih oljno obdelan termoles zna{el na policah na{ih trgovin. •

Enajstkubi~ni oljni rezervoar je `e primeren za polindustrijsko obdelavo lesa

Tihec Prekuhavanje kosov bukovega leda v obi~ajni fritezi je dalo odli~ne rezultate


GOSPODINJSKI APARATI

78

111 let edinstvene prilo`nosti Miele pralnega stroja

P

ranje perila je v gospodinjstvu zagotovo najbolj zamudno in naporno delo, zlasti {e ob dana{njih higienskih standardih.

Sesalec lahko nadomestimo z metlo ali krpo, pomivalni stroj za posodo pa postane resni~no koristen {ele, ~e je dru`ina {tevil~na. Perilo pa lahko ro~no operemo {ele po dolgotrajnem mencanju ter ponavljajo~em menjavanju vode med izpiranjem in o`emanjem. Zato je sodoben pralni stroj zagotovo naprava, ki izjemno poenostavi in olaj{a `ivljenje prebivalcev razvitega sveta.

Tradicija in resni~na kakovost Podjetij, ki imajo tako dolgo tradicijo kot jo ima Miele, je v svetu izjemno malo. Od ustanovitve 1899 je podjetje ves ~as v lasti dru`ine, ki jo tudi vodi. Ker svojo odgovornost do okolja jemljejo resno, je vsaka naslednja generacija pralnih strojev bolj var~na. To dokazuje tudi njihova najnovej{a linija strojev, ki so celo za 40% bolj var~ni, kot to zahteva uvrstitev v energijski razred A. Pri tem je za uporabnika izjemno pomembna {e trajnost. Miele pralni stroji so namerno zasnovani za kar 20 let `ivljenjske dobe. To trditev najbolje potrjujejo testi organizacije Stiftung Warentest, saj so Mielejevi stroji v zadnjih petih letih vedno dosegli najvi{jo oceno.

Odli~na in zaklju~ena kombinacija Za sodobnega kupca uporabnost in trajnost ne zadostujeta, zato morajo poleg in`enirjev svoje dodati {e dizajnerji. Da so pri svojem delu uspe{ni potrjuje ve~ prvih mest na mednarodnih oblikovalskih tekmovanjih, od RedDot do zlatega priznanja iF. Ker so hoteli krog negovanja perila kvalitetno zaklju~iti, so v letih razvoja pralnemu stroju dodali {e su{ilnega, ter serijo pralnih sredstev Miele CareCollection. Sredstva so prilagojena programom njihovih pralnih strojev. Vse na{teto zagotavlja nadpovpre~ne rezultate pranja, ~im manj obremenjevanja okolja in trajnost vseh tekstilnih izdelkov, ki jih uporabljamo in peremo.

Lastni patenti za vrhunske rezultate Priznanje patenta vedno pomeni, da je tehnologija ali izdelek novost ter edinstven

na svojem podro~ju. Strokovnjaki podjetja so do sedaj uspe{no patentirali ve~ re{itev, ki so vgrajene samo v njihove stroje.

Ne`na skrb za perilo s patentiranim satastim bobnom Šestkotniki sataste strukture bobna su{ilnega stroja so izbo~eni navzven, zato nastanejo vdolbine in drobni `epki zraka, ki ne`no oblazinijo padec perila. Tako na perilu nastane manj gub in ga je la`je zlikati. Ker je zmogljivost bobna su{ilnih strojev do 8 kg, lahko v njih su{ite tudi ve~je kose perila, kot so blazine ali pre{ite odeje. Ena od njih je Miele SteamCare, z njo pa dose`ejo, da bo tekstil za polovico manj zme~kan, ko ga bomo vzeli iz stroja. ^e po pranju vklju~imo patentirano funkcijo »glajenje s paro«, s tem povzro~imo, da bo oprano in o`eto perilo v bobnu nekaj ~asa pod vplivom temperature in brizgov pare. Zato bodo obla~ila manj nagubana, likanje pa bo hitrej{e ali celo nepotrebno. Patentiran imajo tudi avtomatski program Plus1, prirejen posebej za pranje tekstila iz bomba`a in materialov, ki omogo~ajo la`je likanje.

Obdelava kot v ~istilnici Sodobni pralni, su{ilni in pralno-su{ilni stroji Miele omogo~ajo uporabnikom, da doma operejo in obdelajo izdelke, ki so jih do sedaj nosili v ~istilnico. V pralnem in su{ilnem stroju, ki lahko sprejme do 8 kg perila, lahko na primer operejo tudi blazine in pre{ite odeje. Zelo zanimiva je mo`nost impregnacije, kadar peremo obla~ila, namenjena aktivnostim na prostem ali perilo iz mikrovlaken. V tem programu dodamo sredstvo za ta namen, v su{ilnem delu pa bo stroj izvedel toplotno fiksiranje in tkanine spet naredil vodoodbojne. Poseben program za pranje obla~il iz Gore-Texa, Sypatexa, Windstopper tkanin in podobnih, pa bo ohranil njihove lastnosti, zra~nost, vpojnost in odpornost proti vetru.

Nekaj posebnih lastnosti Zanimiv je program za odstranjevanje made`ev, glede na vrsto. Krmilna elektronika bo na prikazovalniku izpisala nasvet, kako odstraniti made` ali kateri program izbrati za to. Samo Miele pralni stroj ima patentiran AutoClean program, ki po vsakem pranju temeljito opere predal s pralnim sredstvom, in EcoFeedback, ki uporabniku ponudi natan~ne podatke o tem, koliko elektrike in vode je porabil med posameznim pranjem. Zaradi na~ina pranja lahko temperature zni`amo do 20°C, ne da bi pri tem zmanj{ali pralno sposobnost stroja. Funkcija »posebej tiho« pa s posebnim ritmom pranja in drugimi postopki povzro~i, da je delovanje stroja {e ti{je, kar omogo~a udobno in cenej{e no~no pranje ter nemoten spanec tudi v bli`ini stroja. Prednastavitev zagona in prikaz preostalega ~asa pa omogo~ata na~rtovanje za~etka pranja za 24 ur naprej, pri ~emer stroj svoje delovanje prilagodi uporabniku in ne obratno. Miele pralni in su{ilni stroji imajo {e vrsto tehni~nih in uporabniku prijaznih lastnosti, ki jih nismo omenili, saj je seznam zelo dolg. Vsak, ki se odlo~i za nakup trajnega in kvalitetnega izdelka se odlo~i za kvalitetno obdelavo in nego perila. • Tihec


EDINSTVENA PRILOŽNOST Praznujte z nami: izkusite najboljše, kar je prineslo 111 let nege perila s stroji Miele

www.miele.si


TOPLOTNE ČRPALKE OD LETA 1973

Ena najbolj učinkovitih toplotnih črpalk za sanitarno vodo v Evropi

Vesttherm je eden vodilnih proizvajalcev TČ v Evropi Visoko grelno število po standardu EN 16147 Toplotna črpalka razvita in izdelana na Danskem

Pokličite za brezplačen ogled in ponudbo z vgradnjo

3 -l e t n a

Atlas Trading d.o.o. Celjska cesta 45 SI-3212 Vojnik

info@atlas-trading.si www.atlas-trading.si

Vmesnik

v enščini ov Sl

080 20 65

cija an ar

Ekskluzivni distributer za Slovenijo:

g

Profile for revija Varčujem z energijo

Revija Varčujem z energijo - št. 33  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Revija Varčujem z energijo - št. 33  

Brezplačen energetski Svetovalec Varčujem z energijo vam predstavlja koristne, inovativne načine varčevanje energije - kako prihraniti in k...

Advertisement