Page 1

21.06.1969 1

Prvi ト考ovek na luni


3

21.06.1969 Prvi ト考ovek na luni


5

21.06.1969 Prvi ト考ovek na luni


21. 06. 1969 Prvi človek na Luni V knjigi je uporabljen: članek iz Dela, izdanega 23. julija 1969 Avtor članka: Matija Dermastija Oblikovanje in ilustracije: Ana Baraga Fotografije: Delo d.d. 3. letnik Vizualne komunikacije mentor: prof. Radovan Jenko ALUO Oddelek za oblikovanje Vizualne komunikacije Založila založba:

ALUO založ b a

Digitalni tisk: As Print Izdano v nakladi 4 izvodov. Prelom v črkovni vrsti Archer založbe Hoefler & Frere Jones Ljubljana, 2008

CIP Kataloški zapis o publikaciji NUK, Ljubljana 1234567890 BARAGA, Ana 21. 06. 1969 Prvi človek na Luni Ljubljana, Žblje, 2008 ISBN 1234567890


Naprej! Uspelo ti je, bil je dober korak! Prispeli na cilj, motor izključen. 7

“Za človeka je to majhen korak” Vzorec je v žepu Kraljična na zrnu graha Pripravljeni na vzlet? Domov! Zemlja. Podatki o Apollu 11


Naprej! Uspelo ti je


bil je dober korak! 9


• Neil, Edwin in Michael ta čas že letijo proti Zemlji. Znanstveniki bodo zdaj znova sedli za mize in podrobno, na osnovi zbranih dokumentov, proučili ves polet in seveda skušali najti vse napake, ki jih bodo morali že do prihodnjega poleta človeka proti Luni, načrt Apollo 12, odstraniti. Polet Apolla 11 se približuje uspešnemu koncu. Pričakovati kakšne nepredvidene zaplete na zadnjem delu potovanja

skozi brezmejno prostranstvo, skoraj ni mogoče. Ta del poti so že raziskali. Enako je bilo tudi na potovanju proti Luni.Rangerju, Surveyorji, • Orbiterji ter dve ladji Apollo s tričlanskimi ekipami so dobro opravili poslanstvo, tako da za Armstronga, Aldrina in Colinsa ni bilo neznank, vse do tistega trenutka, ko je pajek, tokrat prekrščen v Orla, priletel 15 km visoko nad Luno.


11


• Pa vendar lahko štejemo za začetek velikega koraka v neznano, ko sta se kabina in pajek, še združena, trinajstič zavrtela okrog Lune. Na komandni plošči se je prižgala lučka. Znak za začetek sporeda, ki so ga ljudje vtisnili elektronskemu računalniku že na Zemlji. Pilot

pajka Aldrin se je dvignil z desnega sedeža v kabini - srednji je rezerviran za pilota vesoljske ladje, levi pa za komandanta - in zaplul proti vratom kabine, ki so za sedeži posadke in vodijo v vezni prostor med kabino in Luninim modulom. Z vajeno roko je odprl okrogla vrata, nato izvlčekel zaklopko in snel še sidro z vrat. Splazil se je v pajka, sledil mu je Armstrong. • Bilo je 20. julija ob 00.14. “Motor?” je vprašal Armstrong. Aldrin: “O.K.!”

Sledijo si sistematična vprašanja in odgovori, dokler nista potnika za Luno ugotovila, da so naprave nared. Splazila sta se nazaj v kabino in nato skupaj s Collinsom 13 spala celih osem ur. Po počitku je Collins najprej pomagal obleči skafander Aldrinu, nato pa še komandantu Armstrongu. Po tem vrstnem redu sta se vesoljca spet splazila v pajka in si pripela pasove: ki jima bodo poslej sedeži in ležišča. • Še več ko šest ur so moduli vesoljske ladje ostali združeni. Ob 18, 42 je Aldrin pritisnil ročico, sklopke so popustile in kabina se je začela oddaljevati od pajka. Kako uro sta kabina in pajek še letela v formaciji.


15

Takrat pa: “Vžig!” je ukazal Armstrong in Aldrin je pritisnil na gumb, ki je sprožil zavore - raketne motorje. Pajek se je začel spuščati vedno niže, dokler ni dosegel točke, do katere sta pred dvema mesecema že priplula Cernan in Stafford. Zdaj je bilo pred Armstrongom in Aldrinom samo še neznano.


Prispeli na cilj moto


r izkljuÄ?en

17


• Na Luni ju je lahko čakala zemeljska slava ali smrt. • Armstrong pozorno spremlja vrtiljak številk, s katerimi mu “govori” elektronski računalnik, ki so ga vnaprej “naučili” številnih operacij. Številke hite pred očmi poveljnika ves oljske ekspedicije. Nima časa, da bi opazoval Luno, ki je na dosegu roke.

“110... 105... 103... 102..., 101, 100, 99.” Še pet sekund - naj vžge zaviralno raketo? Številka 99 je vprašala:

“Bo vžgal 19 raketo računalnik, ali jaz? ”

Armstrong ni tvegal. Vodstvo zadnjega dela poleta je zaupal računalniku. Motor je zabučal in pajek je krenil na Luno. Še dvanajst minut.


• Hitrost je vse manjša. Ko je pajek samo še 2,5km nad Luno, se je začel manever, ki so ga računalniku vtisnili v spomin pod številko “63”. Noge so se obrnile proti Luni. Vesoljca iščeta primeren prostor za pristanek. Dve minuti še. Izbrala sta trikotno ploščad v bližini kraterja Sabina D. Pajek se spušča vse bolj strmo. Ko je samo še 500 metrov nad Luno, vesoljca ugotovita, da je krajina pod njima res tako ravna, kot so pričakovali. V tem trenutku Armstrong spet zaupa nadaljevanje pristajanja elektronskemu računalniku - po programu “65”. Obdržati mora pajku ravnotežje. Na ukaz elektronskega računalnika


pajek razširi noge, potem se mora Armstrong spet odločati. Elekrtonsko vprašanje: ali bo Aldrin prevzel samo delno komando - ali bo povsem samostojno vodil LM. Armstrong spet zaupa računalniku. Luna je vse bliže, elektronke vodijo pajka naravnost v past. Pred vesoljskim vozilom

zraste ovira, več kot tri metre visok rob kraterja grozi, da bodo treščili vanj. Aldrin v trenutku posreduje, pajek preskoči oviro, potem pa se dotakne Luninih tal. Številke se zasvetijo na komandni plošči.

21

“5 - 10 514 - 01 - 02”. Armstrong jih takoj posreduje središču v Houstonu. V slovenščino prevedeni jezik računalnika v dobesednem prevodu pomeni:

“Stik z Luno. Prispeli na cilj. Motor izključen.” Bilo je 20. julija 1969 ob 21:17,45 po našem času.


“Za človeka je to ma


ajhen korak,...�

23


• Bližal se je trenutek, po katerem bodo morda v prihodnosti začeli šteti obdobje - vesoljsko ero. Armstrong in Aldrin sta pripravljena da izstopita.

Aldrin: “Poskusil bom odpreti vrata. Ali slišiš šum v oklepu zadaj?” Armstrong: “Precej neokreten sem.” Aldrin: “Slišim šum.” Armstrong: “Ne bi rekel...” Vmešalo se je središče v Houstonu: “Niel, govori Houston. Kako je s pritiskom?” Armstrong: “Vse je v redu. čakava da pritisk v kabini pade in da odpreva vrata.” Houston: “V redu.” Armstrong: “Vrata se odpirajo.” Armstrong je odkrevljal proti vratom.

Z nasveti mu pomaga Aldrin: “V redu, samo tako hodi. Malo se primakni k meni, pripogni se, zdaj si se dobro postavil. Še bolj proti meni. Dobro, zdaj si prost. Izproži levo nogo. V redu. Dobro je. Tako ostani. V redu. Nisi zravnan. Premakni se malo na desno. Zdaj si zravnan. Dobro je. Pojdi počasi proti letvi. Odlično.”


Armstrong: “Pri vratih sem!” Houston: “Sprejeli, Neil.” Armstrong: “Vse O.K., Buzz? Naj se spustim?” Aldrin: “Počakaj še sekundo.” Armstrong: “V redu, v redu. Ali lahko še malo odpreš vrata?”

25


Aldrin: “Oprema je spuščena.” Armstrong: “Halo, Houston, govori Neil. Preskusimo radijsko in televizijsko zvezo.” Houston: “Sprejeto. Vidimo.” Houston: “Neil, zdaj te vidimo, kako sestopaš po lestvi.” Armstrong: “Na dnu lestve sem. Pajkove noge so se samo dva do štiri centimetre vgreznile v tla. V redu, zdaj bom napravil prvi korak.

27

To je majhen korak za človeka, toda velik skok za človeštvo. Površina je prašna. Prah se kot premogov prah lepi na škornje. Vidim odtis stopal in odtis kabla v pesku. Ni se težko premikati. Celo laže je kot v simulatorju na Zemlji.”


Vzorec je v 탑epu


29


• Armstrongu se je na Luni nato pridružil še Aldrin. Sestop drugega zemljana po lestvi ni bil tako brez zapletov, kot je bil Armstrongov.

Aldrin: “Lepo je tu spodaj. Mislim, da bom sestopil enako kot si ti.” Armstrong: “Naprej. Uspelo ti je. Bil je dober korak.” Aldrin: “Prekrasno, prekrasno.” Aldrin se je prehitro zravnal, izgubil ravnotežje in se zamajal. Armstrong se je zasmejal. Aldrin se je nato prijel za nogo pajka in poskusil poskočiti. Vesoljca sta nato “odskakljala” od pajka. Armstrong je hotel posneti prizorišče na drugem koncu pajka. Prehitro se je obrnil in komaj se je obdržal na nogah. Aldrin poskakuje:

“Gibljem se in skačem po površju. Občutim, da so mi noge lahke.”


31


• Medtem je Armstrong že pripravil opremo, ki sta jo morala vesoljca razpostaviti v okolici Lunine ladje. Aldrin: “Hej, Neil, ali sem ti že rekel, da sem videl neke rdečkaste stene?” Armstrong: “Rdeče kamne si našel?“ Aldrin: “Da.” Armstrong: “Tu v senci je mračno. Ne vidim, če imam dobro oporo. Odšel bom na sončno mesto in ne bom gledal naravnost v sonce.” Houston: “Zdravnik je sporočil, da je zdravje v redu.” Armstrong: “Malo se bom odmaknil in fotografiral.” Aldrin: “Dobro je. Zdaj boš vzel vzorce.” Armstrong:“Da.” Aldrin: “Dobro. Vzorec je vzet in to dober vzorec. Težko je kopati v skorjo.” Armstrong: “Zelo zanimivo. Površje je mehko, toda tu in tam, kjer kopljem z zbiralnikom, je površina trda. Poskusil bom vzeti dva kosa.” Aldrin:“Neil, prekrasno je.”

Armstrong: “Vse mehko in mokasto. Vzel sem precej vzorcev, na površini izgledajo kot mehurčki. Halo, Houston. Vzorec je v žepu.”

33


KraljiÄ?na na grahov


35

em zrnu


37

Aldrin: “Niel, kje je spomenica?” Armstrong: “Halo, Houston, spomenica je tu. Da preberem kaj piše na njej: Tu so ljudje s planeta Zemlja stopili na Luno 21. julija 1969. Prišli smo v miru za vse človeštvo.”


• Vesoljca sta zasadila ameriško zastavo, nato pa začela vrsto poskusov:

• razvila sta jadro iz aluminijaste folije in z njim lovila sončni veter - na Zemlji upajo, da jim bo ta poskus razložil sestavo plinskih tokov, ki jih bruha Sonce: za razlago nastankov sončnega sistema;

• namestila sta zelo občutljiv potresomer, ki bo ostal na Luni dve leti, da bo sporočal vsak tresljaj mrtvega planeta, pa naj gre za vulkanske sile ali udarce meteorjev; tako občutljiv je, da zabeleži trk kot grah velikega meteorita na razdalji 800 metrov; da ne smrzne, ga greje majhen jederski reaktor;

• postavila sta ogledalo, ki bo tako natančno odbilo žarke laserja, da bodo lahko z Zemlje izmerili oddaljenost Lune na 15 cm natančno.

Armstrong: “Zelo hladno je, kadar pridem iz sonca v senco, toda oči se mi hitro privadijo. Kadar sem v senci slabo vidim.” Kmalu po tem je Armstrong govoril s predsednikom ZDA Nixonom. čas predviden za sprehod po Luni, se je iztekal. Aldrin je moral v varno zavetje Luninega modula.


39


Pripravljeni na vzl


41

et?


• Aldrin: “Vrata so zaprta, zdaj smo na varnem,” Armstrong: “O.K.” Na Zemlji je minil dan, odkar sta Armstrong in Aldrin pristala na Luni in se sprehodila po njenem površju. Približuje se odločilni trenutek, ko bosta morala spet na pot. Tokrat nazaj. • 22. julija ob 18.54 naj bi sprožila raketo, ki bo izstrelila pajka v tirnico okrog Lune. “Povejte kdaj bosta poletela?” je roteče spraševal Houston. “Ali bi počasi ponovili?”

se je oglasil strog glas iz Zemlje. ”Pozabite kaj sem rekel!” se je v hipu zdramil Collins in se spomnil, kako ga je polomil, ko je spraševal o stvareh, o katerih odločajo Zemljani. “Še noben človek po Adamu ni spoznal take osamljenosti, kot jo je pretekli dan Collins,” pravi Houston. Samotarjenje pa se je končno približevalo koncu. Med Houstonom, kabino in pajkom v Morju tišine so se zvrstili pogovori. Tehniki na Zemlji so ugotovili da so telekomunikacjske zveze odlične. Naposled se je oglasil Houston: “Pripravljeni na vzlet?” “Razumem. Številka 1 na stezi za vzlet,” je odgovoril Aldrin.

“4, 3, 2, 1, 0” je odštel Aldrin zadnje sekunde preden so eksplodirali naboji na spojih med vzletnim in pristajalnim delom pajka. “Zelo mirno. čudovita vožnja. Pod nama je krater,” je poročal Aldrin v Houston. “Minuta je minila. Vse je v redu,” so obveščali vesoljca z Zemlje. Zdaj, ko je bilo najhuje za njima, se je Aldrinu razvezal jezik! “Čudovito! 300 metrov. Dvigamo se.


43

1000 metrov!” “Dvigajte se!” so ukazali kontrolorji v Houstonu, ki so opazovali dviganje pajka na posebnih zaslonih. Komandant Armstrong je spregovoril šele potem, ko je bil pajek že v eliptični tirnici

okoli Lune, 15 km nad površjem. “Houston,” je poročal Armstrong, “pajek je spet v Lunini orbiti.” “Pajek! Snemamo. Ves svet je ponosen na vaju!”


Domov! Zemlja.


45


47

• Pajkovo bežanje iz objema Lunine težnosti je potekalo po načrtu, začelo se je 69 sekund potem, ko je mesto pristanka preletela matična ladja. Pajek je začel loviti matično ladjo sedem minut po startu z Lune, toda takrat sta se Armstron in Aldrin peljala po že utečenih tirnicah. Ob 19. uri je pajek letel s hitrostjo 6.643 km na uro.

“Moj bog, kako je lepo!” je takrat vzkliknil Armstrong. To navdušenje je presenetilo prav vse v Houstonu.


49

• Medtem, ko sta se vesoljca vzpenjala v Lunin eliptični tir, je dr. Charles Barry nenehnol bdel nad trakom, na katerem je igla beležila število utripov src vesoljcev. V začetku, tik po startu, je Armstrongovo srce bilo 94 krat. Aldrinovo pa 120 krat v minuti, kmalu zatem pa se je utrip obeh src ustalil pri 85 utripih.


• Natančno ob 21,05 je pajek zavrl, na nevidni strani Lune pa je spet spremenil tirnico in se zravnal s tirnico kabine. • Nov kritični trenutek! Toda v Houstonu so bili prepričani, da bo Aldrin, ki je najboljši specialist v NASA za združevanje vesoljskih ladij, pripeljal pajka pravočasno in točno na mesto združitve. Prepričani so bili tudi, da bodo naprave, ki morajo v danem trenutku sprijeti obe ladji (načrtovale sta jih ženski: Amy Spear in Beverly Eckhardt iz Burlingtona), delovale enako dobro kot so pri prejšnjih vesoljskih združitvah. • Nekaj minut po 22. uri so v Houstonu ujeli pogovor med vesoljcema v pajku in Collinsom, ki ju je opozoril, da sta se ladji že močno približali.

“O.K. Micke!” je Armstrongov glas opozoril Collinsa, da se pajek približuje. “Poskušava ujeti pravi položaj, potem pa prevzemi komando ti...” “O.K.,” se je oglasil še Aldrin. “Zdaj je vrsta na tebi, Columbia.” Od tega trenutka (22.37) je skrb za varnost vesoljske trojke spet prevzel v roke pilot komandne ladje Collins. Ko sta se Armstrong in Aldrin približevala Columbii, sta ročno krmarila ostanek Lunine ladje.

Končal se je najvažnejši del vesoljskega potovanja. Ob 5.53, 22. julija 1969, je spet vžgal raketni motor pogonskega oddelka vesoljske ladje in Columbio potisnil iz Lunine tirnice v trajektorijo, ki vodi na Zemljo.


51


Podatki o Apollu 11


53


21. julija 1969 Apollo 11 Trajanje leta: 195:19 ur Bivanje na Luni: 21:27 ur Prosto gibanje na Luni: 2:40 ur Te탑a pajka: 14:94 ton Te탑a vesoljske ladje: 43.514 ton


55

kundo večja od potrebne teoretične hitrosti. Namen spravljanja ladje Ujetnik Sonca na povratno trajektorijo je Vesoljsko ladjo Apollo 11 ta, da lahko v primeru, če je tretja raketna stopnja poslala na tako imenovano bi zaviralni motor servisnega modula v povratno trajektorijo. To so dosegli tako, da so ladji bližini Lune odpovedal, ladja sama po 145 urah in podelili hitrost, ki je bila 4 minutah poleta pristane za 3 do 13 metrov na se-

na področju Pacifika. V nasprotnem primeru, če bi uporabili nepovratno trajektorijo, bi se v primeru okvare na raketnih motorjih vesoljske ladje zgodilo, da bi postala ujetnica sistema Zemlja - Luna - Sonce, kar bi pomenilo tudi, da se posadka ne bi nikoli več mogla vrniti na Zemljo.


Posadka Neil A. Armstrong Letalski inženir, komandant Apolla 11. Rojen v Wakaponeta, Ohio, ZDA, 5. 8. 1930.Plavolas, modre oči, visok 179 cm, težak 74 kg. Leta 1955 je diplomiral letalstvo na univerzi v Purdue. Poročen je z Jaent Shearon iz Ilineoisa; sinova Eric (12 let) in Mark (6 let). Konjiček: jadralno letalstvo (zlati “C”). Armstrong je bil od leta 1949 do 1952 mornariški letalec, bojeval se je na Koreji. Leta 1955 je postal poskusni pilot pri NASA. Preiskusil je letalo X-15 in letel s hitrostjo približno 7200 km na uro. Preizkušal je raketno letalo X-1 in kot pilot matičnega letala B-29 je sodeloval v več kot sto poletih raketnih letal. Skupaj 4000 ur letenja. Vesoljec je od leta 1962. Bil je zemeljski komandant Gemini 5. v vesolju pa je z Gemini 8 vodil prvo združenje dveh vesoljskih

ladij. Bil je zemeljski komandant Gemini 11. Ker je civilist, ga NASA ni mogla razporediti v vojaške plačilne lestvice in je tako najbolje plačani vesoljec. Na mesec zasluži preračunano 31.000 dinarjev.

Edwin E Aldrin jr. Polkovnik letalstva, pilot Luninega modula. Rojen v Montclairu, New Yersej, ZDA, 20. 1. 1930. Plavolasec, modre oči, visok 176, težak 74 kg. Diplomiral je leta 1951 na vojaški akademiji v West Pointu. Leta 1963 je ubranil doktorsko disertacijo iz astronavtike na univerzi v Massachesettsu. Je častni doktor koledža Gustavus Adolhus.

Poročen je z Joan Archer iz Ho-Ho-Kusa: sin Michael (14 let), hčerka Janice (12 let), sin Endrew (11let). Konjiček: tek in skok s palico. Bil je pilot na Koreji, potem je bil letalec v Nemčiji. Ko je zagovarjal svojo doktorsko tezo o vodenju vesoljske ladje pri srečanju v tirnici, je bil premeščen k vojaškim oddelkom pri programu Gemini, kasneje pa v središče za vesoljske polete s posadko.


Preletel je 3500 ur, od tega 2853 ur z reaktivci in 139 ur s helikopterji. Vesoljec od leta 1963, bil je zemeljski pilot Gemini 9 in prvi pilot Gemini 12. Aldrin je več kot pet in pol ure plaval v vesolju Ima vojaško plačo, na mesec preračunano 19.400 dinarjev.

Michael Collins

ribolov in rokomet. Podpolkovnik letalstva, pi- Bil je preskusni pilot vojaških reakcijskih lot komandnega modula. Rojen v Rimu, 31. 10. 1930 lovcev. Več kot 4000 ur Rjavi lasje, rjave oči, visok letenja, od tega 3200 z reaktivci. 179, težak 74 kg. Polkovnik Collins je Leta 1952 je diplomiral 57 vesoljec od leta 1963. na vojaški akademiji v Najprej je bil zemeljski West Pointu. pilot Gemini 7. Poletel je Poročen je s Patricio z Gemini 10. Opravil je Finnegan iz Bostona: hčerki Kathleen (10 let) in uspešno srečanje in s toAnn (8 let) in sin Michael vorno raketo združenje z Agwno in je z njeno močjo (6 let). Konjiček: pognal Gemini v drugo tirnico ter se srečal z drugo pasivno Ageno. Ima vojaško plačo, preračunano 17.800 dinarjev na mesec.


Pot Apolla 11 na Luno

1. Start raketa Saturn 5. 2. Odleti prva stopnja rakete (2:41,6 min po startu). 3. Vžge druga stopnja rakete (2:43.2 min po startu). 4. Odleti rešilna raketa. 5. 9:12,3 min po startu odleti druga stopnja rakete. 6. Tretja stopnja rakete in vesoljska ladja se usmerita v tirnico okrog Zemlje. 7. Kontrola tirnice. 8. Preskus navigacijskih naprav kabine in pogonskega oddelka (komandnega modula in servisnega: KM in SM). 9. Orientacija za pot proti Luni. 10. 2:50;13,1 ure po startu vžgejo motorji za pospešek proti Luni. 11. Začetek trajektorije proti Luni. 12. KM in SM (KSM) se ločita od pajka

13. KSM se spoji s pajkom, ki je še na tretji stopnji rakete. 14. Odleti tretja stopnja, vesoljska ladja se usmeri proti Luni. 15. 75:54;28 ure - po startu se Apollo usmeri v tirnico okrog Lune. 16. Apollo leti po začetni tirnici okrog Lune, na nevidni strani se ji približa do 134 km, na vidni pa je... 17. ... 360 km oddaljen od Lune; potem se usmeri v okroglo tirnico 110 km nad Luno. 18. Vesoljca zlezeta iz kabine v pajka. 19. Pajek se loči od KMS. 20. Medtem ko KMS kroži okrog Lune se pajek usmeri v pristanek. 21. Razvedanje in priprava za pristanek. 22. Pajek pristane na Luni (102:47;11 ure po startu).


...in nazaj na Zemljo

23. Potem ko sta bila vesoljca 22 ur na Luni, vzleti zgornji del pajka. 24. Pajek se začne usmerjati v tirnico okrog Lune. 25. Korekcija tirnice, pajek se vse bolj približuje KSM. 26. Spojitev vzletnega dela pajka in KSM (127:43;54 ure po startu). 27. Vesoljca sta zlezla v kabino, zgornji del pajka odleti. 28. Motor Sm požene ladjo v trajektorijo proti Zemlji. 29. Korekcija trajektorije. 30. Preskus ladje in počitek. 31. Preskus navigacijskih naprav KM. 32. Kabina se loči od pogonskega oddelka (194:50;04 ure po startu). 33. Kabina se obrne in usmeri v pristanek na Zemlji.

34. Kabina se dotakne Zemeljskega ozračja 59 120 km nad Zemljo. 35. Izstrelijo se mala padala. 36. Odpro se velika padala. 37. Kabina pade v morje 195 ur 19 min in 0,5 sek po startu iz Zemlje.


61


Konec zaviralne faze

Horizontalna potisna sila (zaviranje) 2700kp

Radar za pristanek polo탑aj 1

3.000 m

Radar za pristanek polo탑aj 2

2940 m

Potisna sila motorjev 1250 kp

910 m

9,6 km


63 Vertikalna hitrost 8 m/sek

60 do 22 m pred pristankom

150 m Vertikalna hitrost 8 do 0,9 m/sek

Vertikalna hitrost 1 m/sek

600 m


Hladilna obleka

prikljuÄ?ek

zadrga

zbiralnik

cevi iz tygona

dozimeter


Obleka za prvi korak jermeni nahrbtnika vizir čistilnik za kisik

žep za sončna očala

nahrbtnik

priključek čistilnika kisika

obroček za povezavo s pajkom

oblačilo proti meteoritom in temperaturnim razlikam

zbiralnik za urin, injekcijka brizgalka, žep za dozimeter

65

kontrolnik nahrbtnika

žepna baterija

pokrov priključkov

priključek za zračenje, radijsko zvezo in hlajenje

rokavice

žep z orodjem

galoše


First man on the moon  

Author book about first man on the moon.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you