Issuu on Google+

Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Šolski center Srečka Kosovela Sežana

Projektna naloga:

OSNOVE FOTOGRAFIJE

Profesorica: Lilijana Fabris

Sežana, marec 2014

Amanda Oven, 3. art

1 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Osnove fotografije •

Dispozicija seminarske naloge (predstavitev vsebine, zgradba naloge)

•

Cilji seminarske naloge: V seminarski nalogi Ĺželim opisati osnove fotografije, ter kaj vse je potrebno vedeti o zgodovini fotografije. Pokazala pa bom tudi nekaj mojih fotografij, ki sem jih fotografirala lani, leta 2013.

2 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Kazalo:

Kazalo

str. 3

1. Uvod in kratka predstavitev

str. 4

projektne naloge

2. Zgodovina fotografije

str. 5

3. ÄŒas osvetlitve

str. 7

4. Zaslonka

str. 8

5. Kompozicija slike in postavitev

str. 10

objekta

6. Objektivi

str. 12

7. Kamere

str. 13

8. Filtri

str. 15

9. Moje fotografije

str. 16

3 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

4 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

1. Uvod in kratka predstavitev projektne naloge Fotografija je svetlobni zapis, ki lahko poteka na različne načine: kemično, mehansko in digitalno. Fotoaparat je naprava za zajemanje svetlobe, ki ima na enem koncu objektiv za ustvarjanje svetlobne slike, na nasprotnem pa enoto za njeno shranjevanje. Najpomembnejši sestavni del fotoaparata je objektiv, saj ta ustvari samo sliko. Danes so v rabi različne vrste fotoaparatov, delimo jih lahko po formatu svetlobnega tipala in/ali filmskega traku; vse te skupaj pa še glede na shranjevalni medij. Analogni fotoaparati svetlobo izobjektiva sprejemajo na filmski trak, medtem ko digitalni za to uporabljajo tipala iz svetlobno občutljivih elektronskih elementov, podatke pa zapisujejo na različne pomnilniške medije. Po končanem fotografiranju je treba pri analognih fotoaparatih razviti (negativni) film in šele s tega narediti fotografije na papir. Neposredno s filma je mogoče vsak posnetek preslikati v digitalno obliko.

5 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

2. Zgodovina fotografije Fotografijo omogočata dve iznajdbi: kamera-optična naprava, ki omogoči posnetek, in svetlobno občutljiv material. Camera obscura je predhodnica sodobnega fotoaparata. V osnovi je to škatla, ki je v notranjosti počrnjena, skozi majhno odprtino pa vanjo vdirajo svetlobni žarki. Na njeni zadnji steni nastane obrnjena slika predmeta pred odprtino. Načelo delovanja te naprave še dandanes posnemajo fotoaparati in kamere. Beseda kamera izhaja prav iz izraza camera obscura. Služila je kot pripomoček za slikanje pokrajin in vedut.

-Camera obscura

V 17. stol. so za lečo namestili ogledalo, ki je sliko odbijalo navgor na motno steklo (praoblika kasnejše zrcalno refleksne kamere) Leta 1676 nastane prva prenosna zrcalna kamera, pri kateri slika ni bila več narobe obrnjena. Kasneje so dodali še teleskopsko lečje in tako so dosegli povečavo slike. Joseph Nicephore Niepce je prvi, ki iznajde fotografijo leta 1826, vendar pa mu ne uspe slike fiksirati. Slikar Jacques Mande Daguerre izboljša rojakovo iznajdbo. Leta 1837 se mu posreči sliko fiksirat s kuhinjsko soljo. Leto 1839, ko ta postopek uradno imenujemo Dagerotopija, velja za rojstno leto fotografije.

6 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slovenec Janez Ponar je leta 1942 izumil fotografijo na stekleno ploščo. Za ta dosežek je dobil od narodne akademije v Parizu naziv izumitelj fotografije na steklo. George Eastman leta 1888 da na tržišče kamero z označbo ‘’Kodak Nr. 1’’. Ker je kamera beležila resničnost v črnobeli tehniki se poraja misel o izumu barvne fotografije. Sony je konec leta 1980 predstavil prototip digitalne kamere z magnetnim zapisom, imenovano Mavica. Ta velja za prvo digitalno kamero na svetu. Leto zatem je Canon predstavil celotni digitalni sistem v barvnem magnetnem zapisu z nazivom Still video. V sredini 90. let so digitalne kamere, skenerji, tiskalniki in zmogljivi računalniki dokazovali, da so močna konkurenca analognih fotografij.

7 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

3. Čas osvetlitve To pomeni kolko časa ostane zaslonka odprta. Krajši kot je čas prej se zaslonka zapre, to je koritno predvsem pri fotografiranju hitrih predmetov (letala, smučarji...) Daljši kot je čas kasnjeje se zapre zaslonka. To je uprabno predvsem pri slikanju ponoči in v mraku (v poznem mraku je bolje slikatim kot npr.: ob 22.00) kjer bomo poudarili luči v mestu, promet na cesti, premikanje vrtiljaka. Ampak če slikamo ponoči cesto in bi radi poudarili rdeče in rumene luči, je najbolje da čim bolj zapremo zaslonko in podaljšamo čas (npr.: f 36 in čas 20s) - (da se pripelje mimo čim več avtomobilov). Čas osvetlitve je čas, v katerem se odpre zaklop in dovoli prehod svetlobe skozi objektiv filma. Današnji fotoaparati imajo običajno čase od 30 sekund do 1/2000 sekunde ali še krajše. Npr.: 200 mm→ 1/250’, 50→ 1/60’, 15→ 1/15’. Izbira časa je pomembna takrat, ko želimo fotografirati motive v gibanju. Če bi jih fotografirali z dolgim časom bi bili na fotografiji nejasni (neostri). Npr., če bi fotografirali dirkalni avto bi morali uporabiti najmanj časa (1/30’→neostro, 1/125’→manj ostro, 1/1000’→zelo ostro-čista fotografija). Ko fotografiraš vodo, npr. slap 4 sekunde izgleda kot vata, če pa 1/2000 sekunde voda zamrzne. Dolgi čas uporabljaš kadar fotografiraš nekaj kar se ne giblje hitro-stoji na mestu, kratek čas pa kadar se stvari gibljejo in želiš ujeti čisto fotografijo.

8 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

4. Zaslonka Zaslonka je odprtina, sestavljena iz lamel, nahaja pa se v objektivu. Uravnava količino svetlobe, ki pade na senzor. Večja kot je odprtina, več svetlobe pade na senzor in krajši osvetlitveni čas bomo potrebovali. Prav tako velja, da je pri večji zaslonki globinska ostrina manjša, kar pomeni, da je območje na fotografiji, ki je ostro, manjše, kar omogoči izoliranje objekta od ozadja. Zaslonka se označuje z f-stopnjami, pri čemer velja, da manjša številka v imenovalcu pomeni večjo zaslonko. Tako pri zaslonki f/1.4 na medij pade dvakrat več svetlobe kot pri zaslonki f/2.8. Na objektivu se sliko tudi sliko, bodisi ročno bodisi samodejno z mehanizmom v fotoaparatu (temu pravimo avtofokus - AF) Odpremo jo kadar imamo malo svetlobe. Namreč z njo uravnavamo količino svetlobe, ki pride do filma in tako nadziramo svetlost slike. Vsaka naslednja zaslonka je 2x manjša. Manjša kot je zaslonka (f-focus) objektiva, večja je globinska ostrina. Bolj kot je zaprta zaslonka, večje je območje, ki je ostro. Glede globinske ostrine imamo lahko: - oster prvi plan, neostro ozadje - neoster prvi plan, ostro ozadje - prvi plan in ozadje neostra, oster je samo srednji del - povprečno dobro ostrino (pri najbolj zaprti zaslonki) Pri merjenju svetlobe je naša nalogapravilno nastaviti čas in zaslonko. Čas:

Zaslonka:

1/2000’

-

1.4

1/1000’

-

2.8

1/500’

-

4

1/250’

-

5.6

1/250’

-

8

1/2’

-

64

9 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Pravilno osvetljen ni vedno tudi najbolj učinkovit!

Skozi objektiv gre svetloba naprej v ohišje samega fotoaparata. Pri zrcalno refleksnih fotoaparatih se odbije od zrcala v prizmo, ki jo nato projecira v iskalo, kjer lahko sliko vidi fotograf sam. Tega procesa ni pri fotoaparatih z optičnim iskalom, saj pri teh gledamo skozi ločeno iskalo. Za zrcalom je zaklop. Za njim pa se nahaja medij, ki ohrani sliko, ki jo je oblikoval objektiv. Mediji so lahko različni. To je lahko npr. mokra plošča, film ali digitalni senzor. Do prihoda digitalnih fotoaparatov je dominiral maloslikovni film 35mm formata. Sedaj se v večini fotoaparatov nahahajo digitalni senzorji, saj je fotografiranje z njimi cenejše, a ima film še vedno svoje prednosti. Vsak medij ima določeno občutljivost, ki se sporoča povečini v ISO standardu. Večja kot je občutljivost, manj svetlobe je potrebno, da se izoblikuje slika - obenem pa je slika bolj zrnata.

10 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

5. Kompozicija slike in postavitev objekta Kompozicija slike: je postavitev, razvrstitev elementov motiva v kader. Dosežti moramo harmonijo, estetiko, čistost.. Izbira formata: vodovja, naravo, morje fotografiramo vodoravno ↔ , če pa želimo fotografirati samo neko stvar npr. človeka pa navpično ↕ . Kam postaviti objekt: glavni objekt postavi na desna sečišča. V naši kulturi smo navajeni sliko brati kot pisavo (od leve proti desni). Globinsko ostrino uporabimo kadar želimo pomembno stvar poudariti v kompoziciji, moteče ozadje se spremeni v pisano meglico. Pri life - portretu izberemo trenutek ko oseba niti ne ve, da jo fotografiramo. Pri fotografiranju portretov moramo paziti, da se oseba ne namršči ob gledanju v sonce ipd.. Kako fotografiramo: •

Otroke fotografiramo v višini njihovih oči, to velja za vse velikosti.

Odraslim je potrebno dati dovolj časa, da se pripravijo.

Pri fotografiranju ljudi moramo paziti tudi na ozadje, da nam ne ‘’raste’’ iz glave kakšna veja, ograja ‘’lažni priveski’’.

Pri arhitekturi moramo paziti, da jo fotografiramo drugače kot ostali ‘’iz drugega kota’’

Figura v zgradbi nam pove, koliko je velika zgradba.

Pri pokrajini moramo paziti na linijo horizonta.

Silhueta je močna svetloba v ozadju, v ospredju pa je zelo temno. Primer: modro nebo v ozadju, spredaj pa črni ljudje.

Slika nikoli ne pokaže strmine (hriba, stene, smučišča..).

Pri živalih je najboljše, da sta 2 ‘’človeka’’, eden fotografira žival, drugi pa jih zamoti z zaželeno smer. Fotografirati jih moramo z višine živali in ne iz naše višine.

11 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Pri divjih živali potrebujemo teleobjektiv in potrpežljivost, živali fotografiramo z mesta, kjer nas žival ne vidi, saj če bi se ji približali, bi lahko žival zbežala. Živali nikoli ne slikamo s flešom.

Kadar fotografiramo ptico odpremo zaslonko. Ozadje mora biti mirno. Najbolj ostre morajo biti oči pri vseh živali. Pri majhnih živalih kot so žuželke potrebujemo makro objektiv.

12 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

6. Objektivi Objektiv je več vreden in bolj pomemben kot fotoaparat sam. Svetlobna jakost objektiva (s) je odvisna od premera odprtine objektiva (d) in od njegove goriščnice (f), kar lahko izrazimo z obrazcem d:f=1:s Osnovni tipi objektivov: • standardni objektiv • širokokotni objektivi (fish eye..), vse kar je pod 50 mm • tele objektivi, vse kar je od 50 mm • zoom (vario) objektivi • makro objektivi (od blizu) • zrcalni objektiv Med zrcalne objektive štejemo: • makro objektiv (povečanje fotografiranih objektov tudi do 5x in več) • zrcalni objektiv (katadioptrični) je majnši in širši kot klasični tele objektivi, imajo slabo svetlobno jakost • TS (premakljivi) objektivi za korekturo perspektive Ob objektivih lahko uporabljamo še dva priročna pripomočka: • makro obročke- spremenijo nam običajne objektive v makro objektiv, fotografiramo lahko bližinske posnetke • telekonverter- spremeni navaden objektiv v teleobjektiv (2x nam podvoji)

13 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

7. Kamere Poznamo različne tipe fotoaparatov: • kamera za enkratno uporabo • kompaktna kamera • kompaktna kamera z zoomom • zahtevna maloslikovna kamera z izmenljivimi objektivi • zrcalnorefleksna (SLR- single lens reflex) kemera z izmenjlivimi objektivi (manual- ročna nastavitev ostrine) • profesionalna refleksna kamrea z izmenljivimi objektivi (AF- auto fokus, avtomatska nastavitev ostrine) • dvooka kamera srednjega formata (6x6 cm) • enooka kamera z izmenjlivimi objektivi (AF) srednjega formata (6x 4,5) • studijska (ateljejska) kamera • polaroidni fotoaparat z avtofokusom Polaroidne kamere nam omogočajo takojšnji rezultat, saj so vse kemikalije že na samem papirju. Vse te slike imajo bel rob (spodnji je širši in je nanj mogoče pisati). V zadnjem času pa analogne kamere zamenjujejo digitalne, ki imajo za shranjevanje vidne slike namesto filma optična tipala in pomnilniške (spominske) kartice. Opis: •

Digitalne SLR kamere pa nam omogočajo boljšo kontrolo pri posnetkih in v novem času že dosegajo kvaliteto analognih.

Švedska tovarna Hasselblad je izdelala prvo digitalno kamero srednjega formata, kjer z menjavo zadnjega dela lahko fotografirate tudi na film (resolucij 5412 x 7212, s tipalom do 39 MB ).

Digitalna skenirna enota se je razvila za profesionalne sisteme srednjega formata (resolucija 7000 x 7000, s tipalom do 140,2 MB).

Filme delimo glede na vrsto svetlobe na: filme za dnevno svetlobo (5500 K) in filme za umetno svetlobo (3200 K).

Občutljivost: občutljivost filma definiramo s količino svetlobe, ki je potrebna, da se na filmu izbriše risba motiva, ki smo ga izbrali. Iso=šum ali zrno.

Formati datotek: RAW ( na Canonu) in TIFF (jpeg) imata visoko kvaliteto zapisa, zavzameta veliko pomnilniškega prostora.

JPEG je kompresija oz. format slike, ki ga lahko zmanjšamo z uporabo postopkov stiskanja.

Ločljivost fotografiranja: visoka (zelo dobre fotografije), normalna in nizkokakovostna (za internet). Veliko ločljivost uporabljamo za visokokakovostni tisk (razne revije), izjemne dogodke (npr. vzlet rakete). 14 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

DPI- število pik na palec (300 DPI- zelo čista slika, 72 DPI kockasta slikakadar jo približaš.

Računalniški ekran zaznava drugačne barve kot tiskalnik oz. printer.

Papir je zelo pomemben za dobro fotografijo.

Histogram je graf, ki prikazuje razporeditev svetlosti slike, pove nam koliko točk je na določenem območju svetlosti. Čim večji kontrast je, bolj se histogram raztegne.

15 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

8. Filtri Pomemben pripomoček za kreiranje fotografije- barvne kolekcije, nove poti oblikovanja posnetkov. Poznamo: • UV FILTER (brezbarven in absorbira UV žarke, uporaben povsod, kjer je veliko UV žarkov (poletje, sneg), poveča vidljivost. • Skylight (obarvan v jantarno rdeči barvi, zmanjša ‘’hladno’’ modrino in naredi posnetek ‘’toplejši’’). Oba filtra služita kot zaščita objektivu, saj če bi fotoaparat udarili v rob bi se razbil le filter, leča pa bi ostala cela. • Polariziacijski filter (zelo močen kontrast barv- neba..) • Tobacco filter (ujame sončni zahod takšen kot je ).

16 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

9. Moje fotografije

Slika 1: Pogled na Koper

17 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 2: Palma

18 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 3: Zamišljena muca

19 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 4: Galeb, ki odhaja na poÄ?itnice

Slika 5: CerkniĹĄko jezero

20 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 6: Znanilci pomladi

21 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 7: Žrebiček in zahajajoče sonce

22 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 8: Modre oÄ?i, kot je nebo

23 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 9: Pre탑vekovanje teleta

Slika 10: Skrivnostni pogled na morje

24 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 11: Pogled v svet

25 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 12: Vrata

Kazalo slik: Slika 1: Pogled na Koper

str. 16

Slika 2: Palma

str. 16

Slika 3: Zamišljena muca

str. 17

Slika 4: Galeb, ki odhaja na počitnice

str. 17

Slika 5: Cerkniško jezero

str. 18

Slika 6: Znanilci pomladi

str. 18

Slika 7: Žrebiček in zahajajoče sonce

str. 19

Slika 8: Modre oči, kot je nebo

str. 19

Slika 9: Prežvekovanje teleta

str. 20

Slika 10: Skrivnostni pogled na morje

str. 20

26 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Slika 11: Pogled v svet

str. 21

Slika 12: Vrata

str. 21

27 Amanda Oven, 3. ART


Seminarska naloga

Osnove fotografiranja

Literatura:

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotografija - http://sl.wikipedia.org/wiki/Fotoaparat - http://sl.wikipedia.org/wiki/Camera_obscura - http://www.britannica.com/EBchecked/topic/149699/Louis-Jacques-MandeDaguerre - Zvezek ‘’izražanje s slikom in zvokom’’ - Knjiga: Michael Freeman ‘’101 vrhunski nasvet za digitalno fotografijo’’

28 Amanda Oven, 3. ART


Amanda oven osnove fotografije