Issuu on Google+


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Pogrešali jo bomo Gospa Silva Cimerman, učiteljica slovenskega in angleškega jezika, je na naši šoli poučevala 19 let, do konca 7. razreda pa je bila tudi naša razredničarka. Konec avgusta se je upokojila in naj kar takoj poveva, da smo zaradi tega prav vsi žalostni, saj je bila učiteljica, ki je pustila sled ne le v naših glavah, ampak tudi v naših srcih. Poznali smo jo kot pokončno, dosledno, zahtevno, a tudi rahločutno in materinsko vzgojiteljico in učiteljico, ki je bila z zahtevnostjo do sebe in drugih tudi vedno razumevajoča. Vedno nas je zanimala njena življenjska pot, njeno mnenje o nas in še marsikaj drugega. Pa smo se pri literarno - novinarskem krožku odločili, da jo poprosimo za pogovor za Lešnike. Prijazno se je odzvala in v pogovoru smo preživeli res bogato uro.

2


Lešniki

Kje ste se rodili, koliko vas je bilo v

osnovne šole imeli so popravne izpite.

družini?

Morda tudi formalna izobrazba ni bila

1. Rodila sem se v Ljubljani, moja

tako pomembna, kot je danes. Učenci

domača vas pa je Prhajevo. V naši

se bolj zavzemajo za šolsko delo, ker v

družini smo tri sestre, ena starejša od

današnjem času si moraš pridobiti neko

mene, ena mlajša.

izobrazbo. Pri tem si prizadevamo prav

Kako ste preživljali svoje otroštvo?

vsi, starši, učitelji, družba v celoti.

2. Z eno besedo lepo, zgodnje otroštvo

Če povem še na splošno o učencih, ki

je teklo na vasi, brez posebnih igrač,

sem jih učila, vseh se seveda ne

tehničnih naprav, … , v naravi. V vasi

spominjam, najbolj se spomnim tistih

nisem imela veliko vrstnikov, pač pa

prvih in pa seveda zadnjih. Tudi prvi

nekaj zelo dobrih prijateljev. Z njimi

učenci me še prepoznajo, nedavno me

smo se v gozdu igrali razne otroške igre,

je na pokopališču pozdravil bivši

a delo na kmetiji je bilo vendarle

učenec, ki ga sprva sploh nisem

najpomembnejše. Vrstnici sta mi bili

prepoznala.

sestri in včasih sem se zaradi njiju

Če povem še na splošno o učencih, ki

počutila kar malo prikrajšano, saj veste

sem jih učila, vseh se seveda ne

ena mlajša (miljenka), ena starejša

spominjam, najbolj se spomnim tistih

(glavna). Pa vzemite to malo za šalo.

prvih in pa seveda zadnjih. Tudi prvi

Seveda je pri nas doma imela svojo težo

učenci me še prepoznajo, nedavno me

tudi šola, treba se ji je bilo posvetiti in

je na pokopališču pozdravil bivši

ob kmečkem delu dati svoj davek tudi

učenec, ki ga sprva sploh nisem

šolskemu.

prepoznala.

Kakšna se vam zdi šola danes in kakšna

Učenci so zelo različni tudi ali gre za

je bila včasih?

osnovno ali srednjo šolo in seveda za

3. Če primerjam takratno osnovno šolo

čas, gotovo so bili pred tridesetimi leti v

s sedanjo, lahko rečem, da je bil ves

kakšnem pogledu drugačni kot danes.

režim strožji, več učencev je ponavljalo

Če pa pomislim na znanje angleščine, je

razrede, na kateri tudi niso dokončali

danes boljše. Med prebiranjem spisov 3


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

kot popravljalka na tekmovanjih se prav

še delali?

čudim bogastvu izražanja, to pa je

6. Na velikolaški šoli sem učila

seveda dosežek, saj je praktična raba

devetnajst let. Moje prvo delovno

jezika najpomembnejša. Pri tem seveda

mesto pa je bilo v Kočevju, ker sem

ne gre pozabiti pomena

hkrati poučevala v gimnaziji in na

slovnice, pa pisnih zmožnosti. Zdaj

osnovni šoli, pa tudi v trgovski šoli.

govorim kot učiteljica angleščine,

Potem sem bila na gradbeni šoli v

čeprav sem rada učila tudi slovenščino,

Ljubljani, na Delavski univerzi sem

poučevati oboje pa je vendarle težko,

poučevala odrasle. Nato me je zanesla

sploh če ne poučuješ kontinuirano.

pot v Mercator in nato v Mladinsko

Kdaj ste začeli razmišljati o učiteljskem

knjigo, kjer sem bila sprva prevajalka,

poklicu?

potem pa je bilo treba poprijeti še v

4. O učiteljskem poklicu sem začela

prodaji, izvozu, skratka delovno

razmišljati proti koncu osnovne šole, od

področje se je razširilo. A lahko rečem,

takrat me ta misel ni več zapustila.

da je najbolj naporno delo v šoli.

Kje ste nadaljevali šolanje po osnovni

Ali menite, da ste bili dobra učiteljica?

šoli?

7. Trudila sem se po svojih najboljših

5. Po končani osnovni šoli sem se

močeh saj so od tega tudi odvisni

vpisala na gimnazijo Poljane v Ljubljani,

rezultati dela. Učenci pričakujejo od

ki je bila takrat na glasu kot zelo dobra

tebe tisto najboljše, zato to pa se pa

šola, na katero je bilo kar težko priti. Ko

moraš potruditi zato po svojih močeh.

si enkrat bil na šoli je bilo treba seveda

Učiteljem je zelo težko ocenjevati, še

delati in delati. Zahtevnosti na tej šoli ni

najtežje ustno, čeprav tudi pisno, ki je

bilo mogoče primerjati z osnovno šolo.

sicer malo lažje. Ustno je težko, ker

Po maturi sem se vpisala na filozofsko

nikoli nisi prepričan v popolno

fakulteto v Ljubljani, smer angleščina,

objektivnost. Pri pisnem ocenjevanju

slovenščina, kjer sem diplomirala iz teh

tudi ne gre čisto brez težav, na primer

dveh predmetov.

upoštevati, kaj je pravilno ali ne, kako

Koliko časa ste učili na naši šoli, kje ste

se med seboj uskladijo ocenjevalci, pa 4


Lešniki

težavnost testov, da niso premalo,

morete; pa ni bilo odpustiti nič

preveč zahtevni, izkazujejo obseg

posebnega.

znanja ali ne. Vedno popravljaš z

Kakšni so vaši spomini na naš razred?

bojaznijo in pričakovanjem, ne želiš, da

10. Sprva tako, kot je to po navadi v 6.

bi bilo treba ponavljati. Zagotovo pa je

razredu: spoznati nove učence, njihova

najprijetneje komunicirati z razredom,

pričakovanja, zahteve, sposobnosti.

razlagati učno snov.

Pričakovala sem seveda tudi težave, a

Kako ste se počutili, ko ste začeli učiti

po dveh letih lahko rečem, da smo se

na naši šoli?

lepo ujeli in sodelovali drug z drugim.

8. Zame je bil to nov začetek, nova

Kako ste se počutili, ko ste se odločili

pričakovanja, vključitev v novo okolje,

upokojiti?

nove skrbi, tudi malo težav, ker prej kar

11. Za upokojitev sem se odločila

precej let nisem delala v šoli. Pa je stvar

nekoliko prej, predvsem zaradi novih

kar hitro stekla in je šlo.

zakonov, ki prihajajo. Odločila sem se

Kateri trenutek v vašem življenju se vam

samostojno, odločitev pa seveda ni bila

je najbolj vtisnil v spomin?

lahka. Težko mi je bilo zapustiti razred,

9. O, bilo jih je kar veliko. Gotovo tisti,

s katerim ni bilo problemov, a je že tako

ko sem kot drobna deklica komaj

v življenju, da moraš pogosto potegniti

odprla težka vrata Gimnazije Poljane,

črto.

pa matura na tej šoli, vpis na fakulteto,

Ali se vam zdi danes življenje težje, lažje

diploma, iskanje zaposlitve. Ko sem

kot včasih?

prišla v službo v Kočevje in vstopila v

12. Če govorim o šolski mladini in

šolsko stavbo, je čistilka zaklicala za

njenih kvalitetah življenja, pa to

mano: »Kam pa ti v čevljih?« Zamenjala

primerjam s svojo mladostjo, so seveda

me je za učenko. Z učenci s Kočevja sem

razlike velike, pravzaprav tega sploh ni

imela stike še dolgo po odhodu od tam,

moč primerjati. Včasih ni bilo toliko

dopisovali smo si, nekatera pisma še

materialnih dobrin, živeli smo skromno,

zmeraj hranim. Neki učenec mi je po

pa se ni govorilo o krizi, tudi o lakoti ne,

odhodu napisal v pismu: Odpustite, če

čeprav ni bilo na razpolago ne kosil, 5


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

posebnih malic, seveda tudi ne raznih

15. Že od malih me močno zaposluje

tehničnih naprav (televizija, radia,

vrtnarstvo, moja velika ljubezen, za

računalnikov, vrhunsko opremljene

katero pa nič ne zaostaja književnost.

telovadnice), vendar smo se v šoli zelo

Rada berem, berem, seveda pa je

zabavali.

zaradi gospodarja časa težko, saj bi

Danes pa tehnika omogoča vse, žal pa

rada delala oboje, pa pogosto ne gre. A

se medčloveški odnosi slabšajo. Res je

zdaj, ko sem pokoju …

nemogoče primerjati takratni čas s

Mi vam želimo, da bi kar najbolje

sedanjim.

izkoriščali presežek prostega časa,

Kateri so bili v šoli vaši najmanj

predvsem z obema konjičkoma, in da

priljubljeni predmeti?

nas ne bi pozabili, ker mi vas zagotovo

13. Preveč rada nisem imela

ne bomo.

matematike, fizike, kemije in športne

Se vam pa lepo zahvaljujemo, da ste se

vzgoje, čeprav tudi pri teh predmetih

prijazno odzvali vabilu in potešili našo

nisem imela posebnih težav. Poleg tega

radovednost.

je bilo tudi težko, ko sem prišla ob Pogovarjali sta se Tjaša Prijatelj

začetku gimnazije iz kmečkega v

in Manca Lunder, 8. a

mestno okolje, a so bile bojazni odveč, saj smo se, čeprav elitni razred, sošolci med seboj zelo dobro razumeli. Če bi se še enkrat odločali za poklic, kaj bi si izbrali? 14. Najverjetneje bi izbrala, verjetno tudi za isto smer študija, morda pa tudi za kakšen drug tuji jezik, mogoče za francoščino. Kar takoj pa moram tudi povedati, da je moje zelo, zelo ljubo področje tudi hortikultura. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? 6


Lešniki

Šolski vsakdan drugačnostjo se je sprijaznil in trudi se OBISK NIKA VUJIČIĆA

po vseh svojih močeh, da bi lahko opravljal čim več stvari. Otrokom pa naroča, naj bomo srečni takšni, kot smo, naj se med seboj ne zmerjamo, saj smo vsak zase nekaj posebnega. Nika Košir, 8. a

27. 9. 2012 nas je obiskal poseben gost Nick Vujičić. Rodil se je brez nog in rok, leta 1982, v Melbournu v Avstraliji. V četrtek, 27.9.2012, nas je

Namesto noge ima majhen izrastek, ki

nepričakovano obiskal zelo znan človek,

mu služi namesto roke. Za seboj ima

Nik Vujičić. Ob prihodu tega izjemnega

veliko dosežkov in napisal je tudi nekaj

človeka verjamem, da je marsikoga

znanih knjig. Veliko časa je porabil, da

pretreslo to, da je tako samozavesten,

se je naučil vstati in se premikati.

prijazen in dobrodušen človek brez nog

Povedal nam je, da je bil njegov najtežji

in brez rok. Pripeljal se je na posebnem

trenutek v življenju, ko so mu sošolci

invalidskem vozičku v šolsko avlo, kjer

nagajali in ga poniževali. Sedaj ko je star

ga je pričakalo veliko ljudi. Povedal nam

30 let, rad pripoveduje mladostnikom,

je nekaj o svojem otroštvu, med drugim

otrokom, učiteljem in drugim ljudem po

tudi to, kako si je želel imeti roke in

svetu, da tudi če si nisi všeč, si v resnici

noge, da bi bil najsrečnejši človek,

lep. Če bi imel roke in noge, bi imel prav

vendar je kmalu spoznal, da tudi mi

take težave kot vsi drugi.

nismo vedno srečni. S svojo

Ana Kokelj, 6. a

7


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

EVROPSKI DAN JEZIKOV

ŠOLA POHODNIŠTVA

V sredo, 26.9.2012, smo praznovali

Je bila super in zabavna od začetka do

evropski dan jezikov , zato smo štirje

konca! Ana

učenci osmega razreda ta dan odšli v Ljubljano. Dobili smo nagradne

Meni je bilo vse zelo všeč. Ni mi bilo

vprašalnike in sodelovali v nagradnem

všeč, ker so se pri med dvema ognjema

žrebanju. Obiskali smo Hišo Evropske

zafrkavali. Nik

unije, Avstrijski inštitut, francoski inštitut Charles Nodier , nemški Goethe

Bilo mi je všeč. Dobro je bilo za jest.

– Institut, španski Instituto Cervantes in

Všeč mi je bila Ledena jama. Liam

Italjanski inštitut za kulturo

Bila mi je zelo všeč Ledena jama. Bivali ŠOLA POHODNIŠTVA

smo v koči, kjer mi je bila zelo všeč

Četrtek in petek sta bila najbolj

hrana. Spali smo v spalnih vrečah. Kurili

zanimiva dneva v prejšnjem

smo tudi ogenj. Najlepši pa so bili

tednu.Dobra sta bila zaradi tega, ker

razgledi z vrhov, ki smo jih obiskali . Klara

smo bili v šoli pohodništva. Tam mi je bila najbolj všeč Ledena jama. Ta je tako

Bila mi je všeč. Všeč so mi bili pohodi,

globoko, da nisem videl dna. Tako se

hrana, sobe in učitelji. Miha

imenuje zato, ker je na dnu vedno sneg. Zelo lep mi je bil tudi Livoldski

Vse je bilo v redu, od hrane, vode,

vrh. Zanimiv mi je bil zaradi zgodbe o

igranja, pohodov in do zabave. Anel S.

Veroniki Deseniški. Požgani hrib mi je bil všeč zaradi plezanja po klinih in po skalah. Skratka… odlično! Jakob Spindler, 3. r, PŠ Turjak

8


Lešniki

Popoldne smo z avtobusom odšli v PREŽIVELI SMO TRI DNI V TOLMINU

Kobariški muzej. Tam nam je vodič zelo

Že prvi dan novega šolskega leta smo

natančno opisal vse, kar se je dogajalo

odšli v šolo v naravi. Odšli smo okoli

na soški fronti. Bilo je zelo zanimivo, saj

pol devetih z avtobusom, ki nas je po

smo vsi zelo zavzeto poslušali.

ovinkasti cesti okoli pol enajstih

Ko se je ogled končal, smo odšli domov.

pripeljal v Tolmin, kjer so nas z veseljem

Vrnili smo se okoli 19. ure.

sprejeli in namestili v dom.

Tjaša Kaplan, 9. b

Prvi dan smo se razdelili v dve skupini in ŠOLA V NARAVI V TOLMINU

prva je odšla v Tolminski muzej, druga pa na kolesarjenje od Tolmina do

Dne 2. 4. 2013 smo učenci 8. razreda

Kobarida. Bila sem v muzeju, kjer je bilo

odšli v tridnevno šolo v naravi v Tolmin.

zanimivo.

Ob sedmih zjutraj smo odšli s parkirišča

Zvečer smo odšli po mestu in si ogledali

pri pokopališču. Naš prvi postanek je bil

ozke mestne ulice .

v Idriji. Tam smo odšli v rudnik živega

Naslednji dan smo odšli v Triglavski

srebra, kjer smo najprej pogledali

narodni park in si ogledali Tolminska

kratek film o rudniku, nato pa smo si ga

korita, ki jih je skozi čas naredila reka

tudi ogledali.. Preden smo se podali v

Soča. Spustili smo se do najnižje točke

rove, smo si oblekli pravo rudarsko

v Triglavskem narodnem parku (108m).

obleko in si nadeli čelado. V rudniku je

Popoldan smo imeli predavanje o prvi

bilo zanimivo, saj smo videli, kako so v

pomoči, delali smo različne vaje in se

preteklosti tam delali rudarji. Bilo je

veliko naučili.

tudi razburljivo, saj so vmes v rudniku

Za popestritev smo zvečer imeli ples.

dvakrat ugasnile luči.

V sredo smo zjutraj pospravili sobe, dali

Po ogledu rudnika smo ponovno

vse stvari v avtobus, nato je naša

nadaljevali pot proti Tolminu. Med

skupina odšla na kolesarjenje, druga pa

vožnjo nam je učiteljica povedala nekaj

v Tolminski muzej, kar je trajalo do

o zanimivostih tega dela Slovenije, kjer

kosila.

smo se vozili. Po približno uri vožnje od 9


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Idrije smo prispeli v Tolmin. Najprej so

barv in na štirih lesenih ploščah, ki so

nam mentorji povedali nekaj o hišnem

postavljene v sosednjem prostoru. Po

redu, nato pa so nam učiteljice razdelile

ogledu kostnice smo se odpravili proti

ključe od sob. Ko smo se namestili in

domu, kjer smo odšli na kosilo. Po

malo razpakirali, smo odšli na kosilo. Po

kosilu smo imeli približno uro prostega

kosilu smo imeli najprej malo počitka,

časa. Nekateri so igrali košarko,

nato pa smo odšli v Tolminski muzej.

nekateri so se vozili z rolko, nekateri pa

Tam smo izvedeli nekaj o zgodovini

smo odigrali nogometno tekmo proti

Tolmina, nekaj pa tudi na splošno o

učencem iz osnovne šole Pesnica.

zgodovini Slovenije. Po ogledu muzeja

Končni rezultat je bil izenačen, dve proti

smo imeli še nekaj časa, da smo si v

dve. Zatem smo se odpravili proti

trgovini kupili kakšen priboljšek, nato

Tolminskim koritom, ki so del

pa smo odšli nazaj v dom na večerjo. Po

Triglavskega narodnega parka. Tam

večerji smo šli še na krajši večerni

smo opazovali lepote reke Soče, stali pa

sprehod. Ko smo prišli nazaj v dom,

smo tudi na Hudičevem mostu, ki je več

smo si nekateri še ogledali nogometno

kot dvajset metrov nad reko. Ko smo

tekmo, ki je bila po televiziji, nato pa

prišli nazaj v dom, smo pojedli večerjo,

smo odšli spat.

nato pa smo imeli za zadnji dan ples.

Drugi dan smo vstali ob sedmih zjutraj,

Tam so bili tudi učenci iz druge šole, s

se malo uredili in nato odšli na zajtrk.

katerimi smo se hitro spoprijateljili. Ko

Po zajtrku smo si šli ogledat čistilno

smo prišli v sobe, smo precej hitro

napravo, zatem pa smo odšli na sotočje

zaspali, saj smo bili utrujeni od

rek Tolminke in Soče. Tam smo z

napornega dne.

različnimi termometri merili

Kljub temu da sem zadnji dan odšel prej

temperaturo zraka, obeh rek in tal.

zaradi matematičnega tekmovanja, mi

Potem smo odšli do nemške kostnice,

je bilo tam zelo všeč, bila pa sta mi tudi

kjer je pokopanih okoli 1000 nemških

všeč narava in okolje, tako da si tja še

vojakov, katerih imena so zapisana na

kdaj želim iti. David Škof, 8. a

stenah kostnice s koščki stekla različnih 10


Lešniki

smo nekateri v trenutku zaspali. V torek, 2.4.2013, smo se dobili na

Naslednje jutro smo vstali ob 7. uri in

parkirišču pred pokopališčem v Velikih

odšli na zajtrk. Nato nas je pot vodila do

Laščah. Tam nas je že čakal avtobus.

reke Soče in Tolminke. Dolina Tolminke

Naš končni cilj je bil Tolmin.

leži v Triglavskem narodnem parku in se

Ustavili smo se v Idriji, kjer smo si

pri Tolminu izliva v reko Sočo. Z

ogledali znan rudnik v Idriji. Vsi smo se

različnimi termometri smo merili zrak,

oblekli v zgornji del delavskega oblačila

tla v senci in na soncu ter temperaturo

in si nadeli čelado. Pred odhodom v

vode Tolminke in Soče. Pot smo

rudnik smo si ogledali tudi film, ki

nadaljevali peš. Naša nadaljna točka je

govori o zgodovini tega rudnika ter o

bila nemška kostnica. To je kraj, kjer je

njegovem bogastvu živega srebra. Po

pokopanih 965 nemških vojakov.

ogledu filma smo odšli na avtobus in se

Notranjščina kapele je razdeljena na

odpeljali proti dijaškemu domu Soča.

dva dela: v prvem so izpisana imena

Tam nas je že čakalo kosilo. Po kosilu so

padlih na hrastovih ploščah, v drugem,

nas učitelji razdelili po sobah, tako smo

ki ga od prvega loči umetno kovana

se udobno namestili. Razdeljeni smo bili

čipkasta pregrada, pa so prav tako

v dve skupini. Skupina, v kateri sem bila

napisana imena padlih v mozaični

tudi jaz, je najprej odšla v Tolminski

tehniki. Odpravili smo se proti našemu

muzej, ki s sedežem v nekdanji

domu, saj smo bili že lačni. Po obedu

Coroninijevi graščini sredi Tolmina

smo se odpravili v Tolminska korita,

hrani bogato kulturno dediščino

kjer smo odšli na Hudičev most, ki je 60

Posočja. Ponaša se z bogato etnološko

metrov nad reko.

in arheološko dediščino. Bližal se je čas

Tolminska korita je skupno ime za

večerje. Po obilnem obroku smo se

korita Tolminke in Zadlaščice. So

pripravili na večerni sprehod po mestu

najpomembnejša naravna znamenitost

Tolmin. Ko smo prišli nazaj, smo se

Tolminske občine.

odpravili v sobe in se pripravili za

Po večerji smo imeli zaključni ples, kjer

spanje. Ker je bil dan dokaj naporen,

so se nam pridružili sostanovalci iz OŠ 11


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Pesnica iz Maribora.

Vseeno je. Pomemben je občutek, ko

Prišel je zadnji dan našega druženja.

gledaš nasmejane obraze tistih, ki si jim

Odpravili smo se po zajtrku še na

polepšal dan, namen in trud, ki si ga

kopasto vzpetino - Kozlov rob. Domačini

vložil. Pri dobrodelnosti niso

mu pravijo tudi Grad. Ruševine gradu v

pomembne besede. Pomembna so

zadnjih letih postopoma obnavljajo.

dejanja. Tudi letos smo na naši šoli

Obnovljen je že del grajskega zida in

organizirali novoletni dobrodelni

kapela sv. Martina.

koncert in bazar, in sicer 12.12.2012 v

V domu nas je čakalo še zadnje kosilo.

popoldanskem času . Najprej je potekal

Našo prtljago smo odnesli na avtobus in

bazar. Tam smo učenci prodajali naše

se odpeljali nekaj kilometrov naprej in

izdelke, s čimer smo zaslužili kar nekaj

prišli do muzeja pri Kobaridu.V muzeju

denarja, ki je šel v sklad za učence naše

je predstavljeno življenje na bojišču.

šole, potrebne pomoči. Takoj po koncu

Kobariški muzej predstavlja prvo

bazarja se je začel dobrodelni koncert.

svetovno vojno, še posebno soško

Posebej se zahvaljujemo vsem tistim

fronto. Pred muzejem je postavljen top

obiskovalcem koncerta, ki so pokazali

in granata. Razstavljeno je tudi veliko

svojo radodarnost in darovali

orožja in oblačil vojakov.

prostovoljne prispevke za prej omenjeni

Polni vtisov o Tolminski smo se odpeljali

sklad. Na koncertu je sodelovalo veliko

proti domu. Na tem poučnem izletu

otrok iz našega vrtca in šole, še posebej

sem zvedela marsikaj. Res, da je bilo

smo bili veseli tudi odličnih ribniških

naporno ter prekratko, a mi je bilo zelo

mažoretk. Mislim, da smo se kar dobro

všeč. Domačim lahko sedaj povem

odrezali. Spopadali smo se z

marsikatero stvar, ki jo prej tudi oni

akustičnimi, programskimi in

niso vedeli.

vsebinskimi težavami. Bile so tudi slabe Naja Miklič, 8. a

stvari, o katerih moram nekaj napisati, čeprav raje ne bi. Če koncert

NOVOLETNI DOBRODELNI KONCERT

primerjamo z vajami in generalko, smo

Kaj je dobrodelnost? Način življenja? Radodarnost? Veselje? Moč? Poklic?

bili odlični. Na vajah je namreč vsak 12


Lešniki

»vpil« po svoje, predvsem pa je bil

garderobo,se preoblekli in se z

težaven mladinski pevski zbor, in to

avtobusom odpravili proti šoli. Tako se

njegovi najmlajši člani, ki se vedejo

je športni dan zaključil. Klara Gruden in Klara Tomažin, 7. a

svojim letom neprimerno. Še dobro, da vaje ne štejejo. Tudi koncert sam ni potekal brez napak, a saj nismo

ŠPORTNI DAN

profesionalci, zato nam je to mogoče

Dne 16.1.2013 smo se učenci 7. in 8.

lažje oprostiti.

razreda odpravili v Sport city. Po

Dobrodelni koncert je izpolnil svoj

športnem kvizu, kjer sta zmagala

namen, dobrodelnost.

Gašper Marinč in Nik Pintarič iz 8. Dren Gruden, 7. a

razreda, smo se ob pol devetih z avtobusom odpravili v Ljubljano. Ko

ŠPORTNI DAN

smo prispeli, so nas velikodušno

V sredo,16.1.2013, smo se z avtobusom

sprejeli. Razvrstili smo se v skupine

odpeljali v Ljubljano v športni center,

(punce in fantje) po 11. Vsi smo opravili

kjer smo se razdelili v več skupin. Naša

6 postaj: tenis, ples, fitnes, badminton,

skupina je za začetek igrala badminton,

plezanje in atletiko. Pri vseh smo se zelo

nato pa smo ob malici plezali ob

zabavali. Na koncu smo se zbrali na

plezalni steni. Kasneje smo odšli v

badminton igrišču, od koder smo skupaj

dvorano, kjer smo plesali v ritmu

odšli k avtobusu. Bili smo vidno

glasbe, hkrati pa smo morali upoštevati

izmučeni. Čeprav smo se dobro ogreli,

puščice na zaslonu. Nato smo odšli v

nas večino vse boli Tjaša, Manca, 7. b

naslednjo dvorano, kjer smo posamezno prek zaslona tekmovali v disciplinah atletike. Nato smo odšli igrat računalniški tenis. Za konec pa smo se odpravili še v dvorano,kjer smo v ritmu glasbe telovadili s pomočjo športnih rekvizitov. Nato smo odšli v 13


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

POTEPANJE PO BENETKAH

aprilsko vreme, a vtisov bogatega dneva

Zlati bralni značkarji smo se v petek, 24.

nam ni pokvarilo. Tjaša Jakšič, 9. a

5. 2013, v zgodnjih jutranjih urah odpravili z avtobusom proti Benetkam.

SPOMLADANSKA ZASADITEV

Vreme nas ni ubogalo in je že na

CVETLIČNIH KORIT V SODELOVANJU Z

izhodišču kar rosilo, nato pa že kar

ZAVODOM PARNAS

resno deževalo. Vozili smo se kar precej

V sredo, 16. maja, smo vsi učenci

časa, se med potjo ustavili na

podružnične šole Rob sodelovali pri

počivališču in si privoščili domače in

spomladanski zasaditvi cvetličnih korit.

kupljene priboljške. Ob prihodu na

V sodelovanju z Zavodom Parnas in

parkirišče avtobusov pred Benetkami se

prijaznimi prostovoljci smo zasadili

je zgodil čudež, posijalo je sonce in vsi

cvetlična korita, ki bodo krasila okoliške

srečni smo se vkrcali na ladjo, ki je v

mostove, in štiri betonska korita pred

veselem živ žavu odplula proti

šolo. Zelo smo ponosni na uspelo akcijo,

Markovemu trgu. A bogovi nam ta dan

saj smo sadike vzgojili čisto sami v

niso bili naklonjeni. Komaj smo pristali,

razredih. Močne rastlinice so rezultat

že se je začelo po starem, dež pa naliv

pridnega zalivanja in lepih misli. Učenci

pa voda po ulicah, veter, da bi nas

1. in 2. razreda so ob dogodku povedali:

skoraj odneslo, mraz pa tak kot pozimi. A ne mislite, da smo se imeli slabo. Ne,

Ester : Uživala sem v sajenju rož v korita

kje pa! Dobili smo vtis, kakšne so

pred šolo.

Benetke, za nameček pa še, kakšne so v

Miha: Všeč mi je bilo, ko sem sadil in

dežju.

pomagal.

Seveda ne gre zanemariti tudi poti

Živa: Sadila sem zmajeva krila in

same, saj smo se imeli prav lepo. Z nami

moljevke.

sta bili še dve šoli, Škofljica in Kolezija.

Ajda: Naučila sem se imena rož; ognjič,

Moram reči, da smo se kar dobro ujeli

cinije.

in imenitno skupaj preživeli dan.

Matej: Zapomnil sem si, ko smo sadili

Tudi ob povratku nas je razveseljevalo

ognjič. 14


Lešniki

Metka: Vsadila sem ognjič, ki sem ga

utrdbo, izdelovali mozaik na ščitu, se

sama vzgojila.

učili rimskih številk, tekmovali s topovi.

Lea: Dajala sem sadike iz lončkov.

Na koncu smo se naučili rimske igre

Kaja: Delala sem luknjice za naše

Petea. Pri tem sta nam pomagala dva

sadike.

prava Rimljana. Tehniški dan je bil vsem

Blaž: Posadil sem belo zmajevo krilo in

zelo všeč, meni najbolj izdelovanje

moljevko.

mozaika in rimski kruh, ki smo ga po

Tilen: Nosil sem sadike iz razredov, jih

zanimivem dnevu lačni pojedli. Ana Lenič, 3. r, PŠ Rob

sadil in na koncu pospravil rokavice. Neja: Bila sem pri zunanjih koritih.

ZASNEŽEN KULTURNI DAN

Nesla sem namočit sadike in delala luknjice.

V četrtek, 2. 2. 2012, smo se učenci 7.,

Jurij: Vesel sem, da bodo pred šolo

8. in 9. razreda odpravili v Ljubljano.

rastle rožice, ki smo jih sami vzgojili.

Ogledali smo si operno predstavo pastir. Glavna oseba v predstavi je

Učenci PŠ Rob

pastir, ki oropa roparje, ti pa so TEHNIŠKI DAN V PARNASU

naropali čarobni meč, rinko in mošnjo.

V Parnasu smo učenci od 1. do 4.

Odpravi se v Španijo, kjer z mečem

razreda PŠ Rob imeli tehniški dan. Učili

premaga vojsko, ki nasprotuje Španiji.

smo se o Rimljanih. Najprej so nam

Za nagrado dobi pol kraljestva ter

predstavili kamenine, iz katerih je bi

najmlajšo kraljevo hčer, ki pastirja

narejen rimski zid (peščenjak,

prevara in pobegne nazaj v Španijo.

apnenec…) Nato smo iz papirja

Pastirju pomaga še čarovnica, z njeno

izdelovali stražni stolp rimskih vojakov,

pomočjo pastir dočaka srečen konec.

ki smo ga lahko odnesli domov. Kdor je

Učenci

želel, je lahko pomagal pri peki

poslušali. Večina nas je sedela v

rimskega kruha, v katerega smo dali

parterju. Med učenci je bilo opazno

tudi semena. Potem smo se preselili v

vidno navdušenje.

naše

šole

smo

pozorno

Manca in Tjaša, 8. b

peskovnik. Tam smo gradili rimsko

15


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Na koncu pa sem bil še dodatno vesel, MARATON V LJUBLJANI

ko sem zvedel, da je bila moja sestrična

Kmalu je prišel start in vsi smo bili

tudi četrta.

nervozni in premraženi, ker je grozno

Jakob Hočevar, 8. b

deževalo. Organizatorji so nas poklicali, OGLED FILMA

naj pridemo na startno črto, kjer smo zaradi zamude čakali še dodatnih

V torek, 5.3.2013, smo šesto uro učenci

petnajst minut. Zaradi tega smo bili še

predmetne

dodatno nervozni. Kmalu je sledil pok

Levstikovemu domu. Tam smo si

pištole in tekači smo se pognali v tek.

ogledali film z naslovom Pijevo življenje.

Na začetku sem bil pridružen vodilni

Govori o fantu Piju, ki je s svojo družino

skupini, potem pa so na polovici proge

živel v Indiji, tam so imeli tudi živalski

prvi trije začeli pospeševati. Velikokrat

vrt. Zaradi pomanjkanja denarja so se

sem sredi teka slišal krike navijačev, ki

morali preseliti v Ameriko. Na poti se

so kričali, da je do konca samo še 200

ladja, na kateri je bil Pij z družino,

metrov, v resnici pa je bila še polovica

potopi, preživi pa samo Pij in nekaj

(1000m). Nato, ko sem izpadel iz

živali, ki pa se že med potjo pojedo. Na

vodilne skupine, sem vodil tempo druge

ladji ostaneta samo Pij in tiger z

skupine, ki sem ji hitro ušel in ostal sem

imenom Richard Parker. Pij s tigrom

sam. Med tekom mi je nekajkrat

preživi dolgo potovanje in tudi spozna

spodrsnilo, vendar sem vseeno na cilj

moči Boga. Brodolom se konča na

prišel

četrtim

samotnem otoku, kjer ga tiger zapusti

mestom. Ko sem prišel na cilj, se mi je

(mu stre srce), tam pa ga najdejo tudi

zdelo, da bi lahko bil hitrejši, kajti na cilj

pripadniki njegovega naroda (Indijanci).

nisem prišel tako izmučen kot ostali,

To zgodbo Pij pripovedujejo nekemu

vendar to ne pomeni, da bi bil lahko

pisatelju, ki o njegovih pustolovščinah

kakšno mesto boljši. Na cilju sta mi moj

piše zgodbe.

oče in učitelj Bojan Novak čestitala.

Film nama je bil zelo všeč, saj govori o

Sam pri sebi sem bil kar malo ponosen.

veliki dogodivščini – preživetju na

zelo

zadovoljen

s

16

stopnje

odšli

proti


Lešniki

Atlantskem

oceanu

in

človeški

delamo s pomočjo elektronike.

sposobnosti ceniti prave vrednote.

Spremembe opazim tudi sam, če

Manca in Tjaša, 8. b

pogledam dogodke iz mojega zgodnjega otroštva. Zdi se mi, kot da je

PLANICA

bila tehnologija včasih zaostala, ko smo

V četrtek, 21.3.2013, smo se nekateri

kampirali in smo brez računalnikov

učenci naše šole udeležili ogleda

uživali v naravi, saj zdaj v povprečju kar

kvalifikacij smučarskih skokov v Planici.

4 ure preživimo za računalnikom. Tudi

Kljub temu da smo odšli iz Velikih Lašč

igrice nam kvarijo možgane. Čisto

že kar zgodaj, misli, da je bil ta dan

drugače je bilo v časih Franceta Bevka,

učencem zelo všeč. Kljub ogromnemu

Toneta Seliškarja in drugih znanih, že

številu ljudi smo nekateri prišli do

pokojnih slovenskih pisateljev. O tem

tekmovalcev in dobili njihove podpise.

govorijo tudi njihove zgodbe.

Kdor pa je želel podpise še od vseh

V starih časih (zgodnje in srednje

naših »orlov«, se je lahko z njimi srečal

obdobje 20.st.) so bile razmere

v prostoru, namenjenem mladim

popolnoma drugačne. Prvi računalnik

navijačem. Po končanih kvalifikacijah

so izdelali v prvi polovici 20.st., v

smo se udeležili še koncerta. Potem pa

Sloveniji pa se je pojavil šele v 80-ih.

smo se polni vtisov okrog 16. ure vrnili

Takrat so si ljudje sami prigarali hrano s

domov.

trdim delom. Delali so na poljih in gnali

Ogled nam je, kot že več let prej, tudi

živino na polja. V trgovino so šli le po

letos omogočila Zavarovalnica Triglav

petrolej, sladkor in še kakšno

Nika Košir, 8. a

malenkost, ostalo pa so pridelali sami. Že takrat je bila razvidna razlika med

OTROŠTVO NEKOČ IN DANES

bogatejšimi in revnejšimi, a je bil

Otroci danes živimo drugače, kot so

odstotek bogatejših veliko nižji. Radi so

včasih. V naše življenje je vstopila

si pripovedovali zgodbe, ki mi jih danes

elektronika, ki se ves čas izpopolnjuje.

deli tudi moj stari ata. Povedal mi je že

Zdaj že vsako stvar, ki jo počnemo,

mnoge prigode, kot je sekanje hrasta 17


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

velikana, pa boji z medvedki ter redki, a

slovenskem. Ustanovljen je bil leta

zato bolj veseli odhodi v mesto. Kljub

1136. Najprej smo si ogledali maketi

revščini so uživali, saj so bili ves čas na

samostana nekoč in danes. Sledil je

svežem zraku in so tako postali otroci

ogled prostorov in ob tem nam je

čvrstega telesa, ki so bili odporni na

vodička pripovedovala, kako so menihi

veliko stvari. Takrat, na primer, so bili

živeli in delali nekoč in kako je danes.

zlomi veliko redkejši.

Nekoč so si sami šivali obleko in obutev,

Danes jaz doživljam drugačno vrsto

skrbeli za hrano in ostalo, kar so

zgodbe, a nič manj zanimivo. Čeprav

potrebovali. Danes njihove gospodinje

smo se ljudje spremenili v »lenuhe«, še

še pečejo hostije. Kmalu smo bili v

vedno doživljamo dogodivščine, ki nam

skriptoriju, to je prostor, kjer so

jih je omogočila tehnologija. Če

prepisovali besedila in še danes je

pomislimo, se kljub velikim tehnološkim

veliko rokopisov iz tistega časa (Stiški

spremembam ni spremenilo glavno:

rokopis iz leta 1428).

človek se še vedno rojeva, živi in umre

Pot nas je vodila naprej skozi križni

in dokler se bo to še dogajalo ne

hodnik, ki ga menihi še vedno

moremo govoriti o življenjskih

uporabljajo, zato smo morali biti tu zelo

spremembah. In življenje, ki je

tiho. Hodnik je bil zgrajen v 12. stoletju

najzanimivejši del človeškega

v obliki križa in po njem so menihi hodili

življenjskega sistema (rojstvo, življenje,

med molitvijo. Videli smo jedilnico

smrt), je še vedno poln dogodivščin in

menihov, v kateri ima vsak natančno

ko bom odrasel, bom tako kot moj stari

določen prostor. Danes je tam le še----

ata naprej pripovedoval moje zgodbe.

menihov.

Vid Rigler, 6. r

Ogledali smo si tudi cerkev. Po končanem ogledu nas je pot peljala do

KULTURNI DAN SEDMOŠOLCEV

Muljave, rojstnega kraja Josipa Jurčiča.

9. maja smo sedmošolci imeli kulturni

Na domačiji, ki je zdaj muzej na

dan. Obiskali smo samostan v Stični, v

prostem in kulturni spomenik, smo si

katerem je muzej krščanstva na

najprej ogledali kratek video, potem pa 18


Lešniki

smo si v hiši ogledali črno kuhinjo, štiblc, NA SMUČIŠČU

kjer so spali stari starši in osrednji prostor – hišo. Zvedeli smo, da so starši

V šoli v naravi se je dogajalo veliko

in najmlajši otrok spali v kamri, za

zanimivih stvari, najbolj pestro pa je

shranjevanje oblek so uporabljali skrinje.

bilo na smučišču.

Da so izkoristili prostor, so pod stropom,

V ponedeljek smo se razporedili v štiri

kjer je bilo toplo, kisali mleko.

skupine, glede na izkušnje in znanje.

Jurčičeva hiša je bila obnovljena. V kašči

Med tednom so nekateri lahko skupine

je sedaj literarna zbirka, kjer so zbrani

tudi zamenjali. Postajali smo vedno

različni dokumenti o Jurčičevem življenju

boljši in smučali smo na čedalje

in delu.

zahtevnejših progah. Najbolj mi je bilo

Zelo zanimiva je Krjavljeva koča, ki ima

všeč, ko smo smučali po hrbtičkih in

samo dva prostora in je prikaz

smo poskušali skočiti čim višje. Imeli

življenjskih razmer najrevnejših ljudi.

smo tudi zelo dobre smučarske učitelje,

Bilo je zanimivo.

zato je bilo smučanje res zabavno. Nekatere proge so bile zelo strme in

Tea Leščanec, 7. b

težke, druge pa položne. V petek smo MARATON V LJUBLJANI

po skupinah izmerili naš čas v slalomu,

Kot vsako leto sem tudi letošnji maraton

naredili še nekaj voženj in se poslovili

pričakal s kar precejšno tremo. Še večjo

od smučišča.

tremo pa sem imel, ko sem zjutraj skozi

Na smučišču sem se imel zelo lepo in

okno zagledal dež. Sicer se na ta

verjamem, da so nad smučanjem

maraton nisem pripravljal preveč

navdušeni tudi moji sošolci in sošolke.

intenzivno,razen nogometnih treningov.

Svit Spindler, 6. a

In zaradi tega nisem pričakoval vrhunskega rezultata. Vendar se nisem odločil, da bom prišel tja samo zaradi rekreacije, temveč da se bom potrudil po svojih najboljših močeh. 19


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

OTROŠKI PARLAMENT 2012/2013 Rdeča nit letošnjega otroškega parlamenta je bila Odraščanje. Učenci od 5. do 9. razreda so izpolnili anketo na temo odraščanje. Izvedeli smo, kaj v zvezi z odraščanjem zanima učence naše šole. Na predmetni stopnji smo se dogovorili z Gordano Kos in Marjanom Košeletom, da se pri pouku še posebej posvetita vprašanjem učencev iz ankete. Nekajkrat smo se srečali z učenci parlamentarci in se pripravili za območni in regijski OP. Prvi je potekal v Ljubljani , drugi v Horjulu. Delo je potekalo v skupinah, kjer so učenci izrazili lastno mnenje in predstavili ideje za akcijo. Povsod smo bili toplo sprejeti in se prijetno počutili. Izvedeli smo tudi, kako so ostale šole pristopile k letošnji temi. Novost OP je, da ni več zasnovan samo kot pogovorna in debatna dejavnost, ampak da vsaka šola na podlagi predlogov zasnuje akcijo, ki jo lahko izpelje v za to predvidenem času. Na regijskem OP v Horjulu je bil za najboljšo akcijo naše regije izbran »FEJSTŽUR«. Renata Lesar Hržič

21.3. 2013 smo šli na regijski otroški parlament na OŠ Horjul. Ko smo prišli tja, so se nam predstavili učenci osnovne šole Horjul s svojimi glasbenimi točkami. Potem pa smo se razdelili v skupine z barvnimi listki, ki smo jih dobili ob prihodu. V skupinah smo se pogovarjalo o tem, da bi na šolah priredili zabavo brez alkohola, marihuane (po domače travca), … Potem smo odšli v avlo, kjer smo predstavili delo skupine in naredili sklep. Meni osebno je bilo zelo všeč, saj sem se prosto pogovarjal z vrstniki, ki jih sicer ne poznam. Poslušal sem njihovo mnenje in ga primerjal z mojim. Seveda, z nekaterimi sem se strinjal, z nekaterimi pa tudi ne. Upam, da bo podobnih srečanj predstavnikov otroških parlamentov še več, saj na njih lahko izraziš svoje mnenje in zastopaš šolo. Spoznal sem, da tudi drugi učenci razmišljajo podobno in se zato počutil olajšanega, da v svojem razmišljanju nisem sam. Filip Davor Marijanović, 7. a

20


Lešniki

SMEŠNI DOGODKI IZ ŠOLE V NARAVI V zimski šoli v naravi smo imeli veliko smešnih dogodkov: 1. Učitelj Jaka je s pancerji hodil po strmini in se zakotalil do nas, ki smo ga čakali spodaj. 2. Nekatere punce imajo fantovske navade: Ula in Lavra sta se pred muzejem stepli. 3. Nekdo se važi, nato pa se sam znajde v škripcih: Tim se je važil , da je hitrejši, nato pa je padel na ravnini … (povedal Sven Ahac) 4. Ste vedeli, da ima sedežnica zobe? Jelka se je pripravljala, da se bo odrinila s sedežnice (na vrhu) in kar naenkrat jo zgrabi sedežnica … 5. Učitelju smo dajali veliko smešnih vzdevkov, npr. prvi je bil striček Matiček … 6. Ko smo začeli s preizkusom, kako dobro znamo smučati, so se nekateri spustili kar naravnost in so jih morali učitelji loviti. 7. Sara se je zaletela v smreko … Joj, auč. 8. V jedilnici na smučišču so se fantje iz naše šole in z druge šole skregali in ena od žaljivk je bila »Vi nimate za burek!«, nekdo pa je odgovoril: »Saj burek je drag.« 9. Lea na žalost tudi ni imela veliko sreče s smučarskimi palicami, saj ji je ena padla s sedežnice. 10. Zgodilo se je pa tudi to: ko smo bili v hotelu in smo prihajali iz sobe na hodnik, smo se seveda tudi smejali in nekomu je padel bonbon iz ust, ko se je smejal. V ZIMSKI ŠOLI V NARAVI SMO SE IMELI KRASNO!!! Neža Purkart, 6. a

21


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

Letošnje šolsko leto so učenci naše šole pod mentorstvom gospe Renate Lesar Hržič in Andreje Svetičič sodelovali na 27. festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Poleg nas je še 120 skupin osnovnošolcev svoje znanje predstavljalo na regionalnih festivalih, ki so potekali marca in aprila v Mercator centrih po Sloveniji. Tema »POTUJ Z JEZIKOM« nas je v petih mesecih dela usmerjala v kulinarična doživetja tako in drugače. Kot turistična produkta, ki smo ju predstavili v turistični nalogi, smo izbrali dva. Prvega smo si zamislili v sodelovanju z Društvom podeželskih žena, drugega pa z gostilno Pri Kuklju. Naš naslov naloge »DIŠEČE IN OKUSNO SKOZI LETNE ČASE« je predstavil na eni strani štiri delavnice, ki bi jih izvedli v šoli (peka kruha, potice, pletenic, ptičkov), in štiri kuharske tečaje sezonskih menijev, ki bi jih ponudili v sodelovanju s kuharskimi mojstri gostilne Pri Kuklju. Stojnico, ki smo jo zasnovali kot neko dvojnost in hkrati povezavo med staro in moderno kuhinjo, nam je pomagal izdelati učitelj Matic Praznik, z rekviziti opremiti pa družina Škrabec iz Roba. Skupaj z nastopom naših učencev nam je prinesla največ točk med nastopajočimi šolami v Ljubljani in s tem uvrstitev na zaključno turistično tržnico, ki se je odvijala 23. 4. v Mariboru. Med 31 šolami, ki so na regionalnih festivalih dosegle zlata priznanja, smo se v Mariboru obiskovalcem tržnice še enkrat predstavili. Med temi je strokovna skupina Turistične zveze Slovenije izbrala osem najboljših, med njimi tudi našo. 22


Lešniki

Po dolgem času zlato priznanje za našo šolo in uvrstitev med osem najboljših v Sloveniji, sta na omenjenem festivalu velik uspeh, zato se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem, ki so nam pri tem na kakršenkoli način pomagali. Posebno zahvalo namenjamo mag. Metodi Kolar, Margareti Damjanić, Milki Debeljak, družini Škrabec in Maticu Prazniku. Zelo so se izkazali učenci na stojnici, za kar jima mentorici iskreno čestitava! Renata Lesar Hržič, Andreja Svetičič

V torek, 9. 4. 2013, smo se učenci, ki obiskujemo krožek Turizmu pomaga lastna glava, udeležili 27. festivala v Mercator centru Šiška v Ljubljani. Učenci smo si pod temo »Potuj z jezikom« izbrali naslov »Dišeče in okusno skozi letne čase«. Na podlagi anket, ki smo jih izvedli v našem kraju, smo se odločili, da ponudimo dva tečaja, tečaj kuhanja in peke. Ker smo ugotovili, da si večina naših krajanov želi svoje kuharsko znanje izboljšati, smo na tržnici mimoidočim predstavljali in ponujali prvi tečaj v gostilni Pri Kuklju in drugi tečaj v sodelovanju z Društvom podeželskih žena , ki bi potekal na naši šoli. Za našo ponudbo in uspešno predstavitev je bilo veliko zanimanja. Naša zanimiva stojnica, opremljena s starinskimi predmeti, uniformiranim natakarjem in prikazom slavnostnega pogrinjka, je privabljala obiskovalce in navdušila tudi komisijo. Dosegli smo zlato priznanje in še posebno priznanje za najboljšo turistično tržnico, in se tako uvrstili na zaključno turistično tržnico 27. vseslovenskega festivala mladih Turizmu pomaga lastna glava, ki se je odvijala 23. 4. 2013 v še večjem Mercator centru Tabor v Mariboru. Pri nastopu smo bili bolj sproščeni, ker smo že vedeli, kako tekmovanje poteka. Zopet smo bili uspešni in izmed 31 šol dosegli četrto mesto ter si tako prisvojili nagrado Turističnega društva Bohinj. V pripravah in organizaciji sta nam poleg vodstva šole pomagali tudi naši potrpežljivi mentorici, ostali učitelji, krajani, gostilna Pri Kuklju in Društvo podeželskih žena. Nika & Neža

Za pomoč se vsem lepo zahvaljujemo.

Dne 23. 4. 2013 smo se turisti odpravili v Maribor, kjer je potekala zaključna turistična tržnica projekta Turizmu pomaga lastna glava. Ob našem prihodu je bilo vzdušje že napeto, saj je tudi zaključna tržnica ocenjena s strani strokovne komisije Turistične zveze Slovenije. Ocenjevanje se je začelo ob 15.00 uri. Vsi smo bili malo živčni. Pristopili smo

23


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

do ljudi, jih povabili k naši stojnici, predstavili naš turistični produkt in ob slovesu podarili ptička in vizitko. Vsi so bili zelo zadovoljni z našim delom. Organizatorji so v času tekmovanja pripravili igre za tekmovalce. Lahko smo se pomerili v metanju balinčkov, vorteksa in pikada. Hkrati je bil tudi kviz z narečnimi besedami posamezne tekmovalne ekipe. Pred razglasitvijo rezultatov smo bili vsi živčni. Ko smo slišali, da smo dosegli četrto mesto v državi, smo kar zavriskali od veselja. Brez pomoči naših mentoric Renate Lesar Hržič in Andreje Svetičič ne bi dosegli takega uspeha, zato se jima vsi zahvaljujemo. Manca Bavdek

Na zaključni turistični tržnici v Mariboru in Ljubljani mi je bilo zelo všeč. Še posebej naša stojnica s predstavitvijo projekta »Dišeče in okusno skozi letne čase«. K temu so veliko pripomogli razstavni predmeti, Boštjan v obleki natakarja in jaz sama v obleki kmečke žene. Tea Leščanec

ZAKLJUČNA TURISTIČNA TRŽNICA, MARIBOR Dolga pot do Maribora nas je, lahko bi rekel, utrudila. Čim bližje smo bili, bolj smo bili navdušeni, v pričakovanjih. Malo pa je bilo tudi nervoze oz. živčnosti. Ob prihodu v Mercator center Tabor v Mariboru je bilo treba najprej postaviti stojnico. Ko je bilo že vse pripravljeno, sta nam učiteljici podali še zadnja navodila in nasvete. Tekmovanje se je začelo ob 15. uri. Na začetku je bilo čutiti malo nervoze med nami, a je hitro pošla. Ni bilo kakšnih velikih zapletov, edino ko so prišli strokovni ocenjevalci, smo se morali še bolje potruditi. Konkurenca v Mariboru je bila velika. Na koncu nas je čakala samo še podelitev nagrad in priznanj. Najprej so podeljevali vreče, polne Mercatorjevih izdelkov. Mislili smo, da je že konec s podeljevanjem, ko so sledile nagrade za najboljših osem ekip. Dosegli smo četrto mesto v državi! Vsi smo bili veseli in povrhu vsega dobili še nagradni paket Bohinj. Tudi učiteljici sta bili zelo navdušeni. Na poti domov je bilo zelo živahno, čeprav smo bili kar utrujeni. Boštjan Podlogar

9. aprila smo v šolo prišli s prav posebnimi občutki. Bili smo malce na trnih, živčni in vznemirjeni. A tokrat za naše občutke ni bilo krivo spraševanje ali testi. Ta dan smo imeli 24


Lešniki

v Mercator centru v Šiški predstavitev turistične stojnice s projektom Turizmu pomaga lastna glava. Naslov naše naloge je bil Dišeče in okusno skozi letne čase. Čeprav smo se za predstavitev na turistični tržnici pripravljali celo leto, smo bili vse do začetka zelo živčni. Ko pa smo začeli in videli, koliko prijaznih ljudi zanima naš projekt, smo se popolnoma sprostili in sproščeno nadaljevali s predstavitvijo. Po končanem tekmovanju smo šli nekaj pojest, sledile pa so razglasitve rezultatov. Nihče od nas ni poslušal, ko so podeljevali bronasta priznanja, vedeli smo da smo se pripravili dovolj tudi za srebrno. Ko pa so podelili tudi že polovico srebrnih priznanj, nam je srce začelo biti hitreje in postali smo zelo nervozni. Naše šole pa še kar niso poklicali. Končno je prišel trenutek, ko je bila med prejemniki zlatih priznanj imenovana tudi naša šola. Vsi smo zavpili od veselja, saj smo dobili kar dve zlati priznanji od treh. Vedeli smo, da to pomeni, da bomo šli na zaključno tržnico vseh zlatih ekip v Maribor. Dan je bil vesel, saj smo se na poti domov od vsega zadovoljstva, ker smo se dobro odrezali, zelo zabavali. Tanja Gruden

V torek 23. aprila, smo se že drugič z ekipo turizma usedli v kombije in odšli v Maribor. Tam nas je čakala zaključna tržnica, kjer smo se zbrale zlate ekipe iz cele Slovenije. Čeprav smo svojo dobro pripravljenost pokazali že v Ljubljani, smo bili še vedno malce nervozni. Na začetku ocenjevanja smo se zbrali in pokazali sodnikom vse kar znamo. Sama nisem bila navdušena nad kosilom, saj smo dobili sendviče in ne tople malice. Na vrsto je prišla razglasitev. Nihče od nas ni pričakoval, da nas bodo sploh poklicali, ker smo tam videli ogromno ekip, ki so se nam zdele boljše od nas. Nato pa je sledil šok. Uvrstili so nas med najboljših osem ekip v celi Sloveniji. Vsi začudeni smo stekli na oder in se šele tam zavedli, kaj nam je uspelo. Za nagrado smo dobili izlet v Bohinj in na Vogel. Teh dveh tržnic, ki sem ju letos obiskala, ne bom pozabila, tudi ko bom zapustila osnovno šolo. Upam in želim, da bodo učenci naše šole ta projekt še naprej uspešno nadaljevali. Tanja Gruden

25


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Mladi literati kovancem. Iskal ga je v žepu, vendar ga SPET JUTRO

tam ni bilo. Verjetno ga je izgubil. Po

Ko budilka zazvoni,

modri travi je iskal svoj modri kovanec.

meni v glavi zadoni.

Ni ga našel. Poklical je svoje prijatelje,

Spet je treba hitro vstat

da bi mu pomagali pri iskanju. Tudi

in posteljo postlat.

skupaj ga niso našli, saj je težko najti moder kovanec v modri travi. Kar

Zobki umivajo se sami,

naenkrat se je prikazala mavrica. Po

jaz sem ves še v pižami.

mavrici so se spustili prebivalci

Hitro si oblečem hlače, majico

mavričnega planeta, s sabo so prinesli

in že glodam dobro malico.

vse barve. Takoj so prebarvali celotno mesto. Mali modrinček je takoj našel

Pogledam na uro in

svoj kovanec. Potem je s kovancem

časa imam še debelo uro.

kupil sladoled vseh barv, tudi modre. Maruša Pirkovič, 2. a

Moji zajčki čakajo na hrano, RDEČA DEŽELA

jaz pa dam jim hrano slano. In že avtobus pridrvi mimo

V rdeči deželi je vse rdeče, tudi drevesa.

in šoli se imamo fino.

Tam ne živi niti en človek. Tam živijo dinozavri in zmaji. Jejo rastlinojede

Andraž Gruden

dinozavre. Nekoč je mesojedi dinozaver MODRA DEŽELA

poskusil rastlino in bila mu je všeč.

V modri deželi je vse modro. Mali

Dinozavri so postali vsejedi. Le dva nista

modrinček je sklenil, da gre po kepico

marala rdečih rastlin, zato so ju

modrega sladoleda. Po poti se je igral s 26


Lešniki

dinozavri izločili iz svoje sredine. ORANŽNA DEŽELA

Tavala sta po rdeči deželi in bilo jima je dolgčas. Nekoč je skozi rdeče oblake

V oranžni deželi je raslo veliko košato

pokukalo sonce.

drevo, na njem pa debele, sočne

Med vejami so se igrale rdeče, rumene

pomaranče. Prebivalci te dežele so se

in oranžne barve. Dinozavra sta jih

vsak dan sladkali z njimi. Iz

ulovila in razpršila po rdeči deželi.

pomarančnih olupkov so na hribu

Takrat je postala dežela bolj zanimiva.

zgradili velik grad. V njem so shranjevali pomaranče. Nekaj so jih prodali v

Marko Kokalović. 2. a

sosednjo deželo. Z zasluženim denarjem so si kupili lepe oranžne ORANŽNA DEŽELA

obleke. S pomarančami so se igrali

V oranžni deželi je bilo vse oranžno.

razne igre. Iz njih so večkrat sestavili

Drugih barv niso poznali. Nekega dne je

krog, v katerem so plesali in peli. V

vanjo zašla deklica iz mavrične dežele.

oranžni deželi je bil vedno smeh in

Začudila se je : »Kje so vse druge

dobra volja.

barve?«. Prebivalci so ji odgovorili: »Pri

Eva Ivanc, 2. a

nas obstaja samo oranžna.« Deklici se COPRNICA MARAMUDA

je zdelo zelo dolgočasno. Povabila jih je v mavrično deželo. Skupaj so odšli tja.

Coprnica Maramuda je še prav posebej

Prebivalci oranžne dežele so se čudili

huda. Včasih delala je točo, znala

lepoti mavričnih barv. Zaželeli so si tudi

usmerit strelo v kočo, konjem kri pit,

v svoji deželi te lepote. Nabrali so osem

kravam mleko in človeka zvalit v reko.

veder mavričnih barv in jih ponesli v

Kaj pa dala Maramuda, ki je še posebej

svojo deželo. Prebarvali so jo in iz

huda, danes, vam takoj povem, saj prav

dolgočasne oranžne dežele je nastala

dosti vem o tem, ker je večkrat slišat

čudovita dežela mavrice.

jok njenih žrtev, v glavnem otrok. Kajti zdaj pred Maramudo, coprnico strašno

Hana Debeljak, 2. a

hudo, najmanj so otroci varni: dela

27


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

namreč v slaščičarni. In to takšne

živel v gnezdu. Podnevi se je spremenil

sladkarije, prej kot eno leto mine. V

v prijazno miško. Dala sem mu ime

ustih ima samo škrbine. Torej: preden

MIŠKOPIR. Podnevi sem ga hranila z

bo prepozno, umijte jih, sicer bo

lešniki, orehi…Včasih pa mi je ukradel

grozno!

tudi kakšen sirček. Ko se je stemnilo, se Saša Cimperman, 4. a

je spremenil nazaj v netopirčka. Ko sem zaspala, je lovil vešče in komarje, da me

ČAROVNICA KATJA

niso popikali. Nekega dne sem pozabila

Čira čara hokus pokus

zapreti vrata podstrešja.

v kotlu čarna juha vre.

Takrat se je maček tiho splazil na

Čarovnica ja Katja prava,

podstrešje in pojedel mojega

s palico začara vse.

MIŠKOPIRJA. Ostala sem brez svojega ljubljenčka.

Mačka v majhno miško spremeni,

Karin Matijevič, 4. r, PŠ Rob

Domen hitro mišice dobi, kuža Runo velik je kot zmaj,

PESEM O ČAROVNIKU

april postal je mesec maj.

Naš čarovnik je prijazen, ker nam otrokom

Zunaj toplo sonce sije,

izpolni želje vse.

trava raste kot za stavo, to je tisto vreme pravo,

Nekdo želi postati kralj,

ki ga že dolgo čakamo.

spet nekdo pa hitri tat.

Čira čara hokus pokus, le naj bo dolgo tako.

Jaz pa bi najraje postala ptica, Katja Indihar, 4. a

da odletela bi na jug, daleč stran od mrzle zime.

NAŠA HIŠA

Anita Širaj, 3. r, PŠ Rob

V naši hiši na podstrešju je živel netopir. Ni visel s stropa, ampak je

28


Lešniki

SLAŠČIČARNA MUCA MACA

računalniku. Z bratom Timom sva se

V starem mestu je bila slaščičarna.

igrala s kockami in veliko plezala po

Imenovala se je Muca Maca. Tam je

drevesih. Vozil sem se s kolesom in se

delala deklica. Imela je kitke, kot mačji

naučil tudi voziti z rolko. Z družino smo

rep debele, nosila je sivo obleko in bila

šli tudi na morje na Hrvaško. Tam sem

je hitra kot mačka. V njeni slaščičarni so

plaval, se potapljal, iskal školjke, se z

bile kremšnite, torte in kolački. Vsakega

družino sprehajal in lizal sladoled.

je zanimalo, če ji kdo drug peče

Počitnice so hitro minile in spet je bila

slaščice. A ona je le zavila kito okrog

na vrsti šola. Andraž Peterlin, 3. r, PŠ Rob

prsta in se nasmehnila. Vsak večer je vzela ključ in po škripajočih stopnicah je

SLADKOSNED

prišla do rdečih vrat. Odklenila je vrata

Nekoč je živela Vrečka sladkorja. Ves

in tlesknila s prsti, zdaj so z vseh strani

čas je mislila samo na sladkor,

hitele mucke. Bile so črne in bele barve.

čokolado, torte, testo iz sladkorja …

Kremšnite, je zavpila deklica. Mucke so

Skratka, mislila je samo na to, za kar jo

naredile belo testo, rumeno maso za

bodo uporabili. Enkrat je šla v šolo za

kremšnite in stepale sladko smetano.

vrečke sladkorja. Tam se je naučila,

Tako je bilo povsod polno muck, ki so

kako je nastala. Učitelj Sladkorčič je

pridno delale. Opazovala pa jih je čudna

razlagal, da so najprej posadili

nevoščljiva gospa, ki se je pritihotapila v

sladkorno peso, jo pobrali in iz nje

klet. Naslednji dan je to povedala

naredili sladkor, ki so ga zapakirali v

ljudem in deklica je še isti dan izginila.

vrečke. Ko pa se je vračala domov, je

Tako so ljudje ostali brez njenih slastnih

srečala najlepšo vrečko sladkorja in se

dobrot.

vanjo takoj zaljubila. Od ljubezni bi se

Anja Centa, 3. r, PŠ Rob

skoraj spremenila v sladko vodo.

MOJE POČITNICE

Poročila sta se in skupaj končala na

Med poletnimi počitnicami sem bil pri

poročni torti kot sladki jagodni preliv. Anja Centa, 3. r, PŠ Rob

teti, kjer sem se veliko igral na 29


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

JUTRO

JUTRANJA ZMEDA

Ko zbudim se, je ura šest.

Zjutraj se zbudim,

V šolo ne mudi se, to je čisto res!

in si kakav naredim,

Malo počivam še in ležim vznak,

si umijem zobe,

ko budilka zazvoni, me vrže v zrak.

mama pa makarone je. Ji rečem: »Ni časa za makarone!«

Hitro vstanem, copate obujem,

A sestrica pa že je bombone.

skočim na zajtrk, se spet preobujem,

Saj to je zmeda, polomija!

hitim na postajo, da vlak ne

Joj! Zdaj pa res bi rada,

odpelje, plačam vstopnico, se usedem

da v šolo pohitim,

na klopico.

da ne zamudim, če ne spet podpis dobim. Hana Debeljak

Peljem in peljem se z vlakom lepo, ko v šolo prispem, mi je prav lepo. Mojca Kokelj

MOJE TEČNO JUTRO

MOJE JUTRO

Ko zjutraj vstanem, sem zaspan,

Ko zjutraj se zbudim,

zgledam kot da sem bolan.

se oblečem, da ne zamudim.

Hitro si hlače in majico nadenem

Mama mi teži in besni,

in že v kuhinjo odletim.

a jaz na pol zaspana z meglenimi očmi pogledujem na

Tam že zajtrk čaka,

vse strani.

zgledam, kot čudna omaka, zato vse pustim in v avto odhitim.

Mama govori: Pohiti zdaj ti mala, da ne zamudiš. Dejavnosti te čakajo, ti pa tamle ždiš.

Ko pridem do križišča,

Ker mama govori,

me čakata dva policista.

res vse dejavnosti zamudim. Perc Tita 30


Lešniki

Vprašata me:

JEZNA

»Le kam se ti mudi,

Ne bom!

za tabo se kar kadi?!«

Ne bom se učila. Ne bom se zmenila za brata Merlija.

»V službo se mi mudi,

Ne bom postala velika kakor moja slika.

ura že zvoni, mene pa tam še ni.«

Ves svet bom odgnala,

Policaj pravi: »Potem pa kar naprej,

da bom sama gospodovala.

da boš čimprej frej.«

Ne bom hodila v šolo, Žan Žužek

kakor vsi drugi na otoku Kijolo. Kar sama bom šla po svetu

JEZNA MAMA

in končala na parketu.

Moja mama je jezna takrat,

Mojca Kokelj

ko si rok ne bom umila, ko probala ne bom kosila,

JEZNA UČITELJICA

ko vse razmetano bom pustila.

Ne bom več popravljala zvezkov! Ne bom več brala povzetkov.

Jezna je,

Ne bom jih več učila,

da se svet podre

če ne bodo upoštevali pravila,

in najhuje je takrat,

sem se kar naprej jezila.

ko dobiš po riti

Punce samo klepetajo,

in moraš iti.

fantje radi se igrajo, a nihče se noče učiti,

Ko se moja mama umiri

res ne vem, kaj narediti.

in skoraj zatisne oči,

Pravi živ žav je v razredu,

mi oprosti.

a kaj za nalogo bilo je,

Takrat se še jaz opravičim in zaspim.

nihče ni vedel.

Tita Perc

Zdaj dovolj mi je tega, najraje bi domov odšla. Tinkara Perhaj

31


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

PRIJATELJ

NAŠ SONČEK

Prijatelj je vsak

Naš sonček je naš,

ki ti je vsaj malo enak,

saj rad se igra,

prijatelj ima enake želje kot ti,

pa tudi če bo

prijatelj vedno pomaga ti,

konec sveta.

prijatelj je srečen, ko srečen si ti

Naš sonček je priden

in prijatelj je žalosten,

in rad se smehlja,

če te kaj boli.

pa tudi če je Hana zmrdasta! Mojca Kokelj

Joj, Hana pa danes

MOJ PRIJATELJ

je srečno prišla,

Moj prijatelj mi vedno pomaga,

se sončku smejala

kadar sem v stiski.

in srečno odšla!

On ne omaga.

Karel Kraševec

Z njim si deliva lepe in slabe trenutke. Kadar sem v stiski,

SONCE

me vedno bodri.

Sonček, zjutraj moraš vstati

Pravi, da so skupne najine moči.

in nam dan osvetljevati.

Tilen Kaplan

Ne maramo dežja, ne maramo mraza, radi imamo tvojo zgodbo brez dokaza.

PRIJATELJSTVO Prijateljstvo je lepa stvar,

Oblake preženi, polepšaj nam dan,

saj nihče ne reče: »Ni mi mar.«

da svet bo lepši kljub vsem nezgodam.

Prijatelj prijatelju ne laže, Tudi odrasli bodo veseli,

ga ne pretepa,

pa če tudi bodo v službo hiteli,

ampak ga počaka,

poletje polepšaj, da bolj

mu ne reče spaka.

bo toplo, da prijetno nam bo. 32


Lešniki

Počitnice kmalu se bodo končale,

v družinsko kapelo. Dekle pa so

mame v službo se bodo odpeljale.

naskrivaj pokopali v gozd, tja, kjer sta se

Mi pa v šolo, drugače ne gre,

včasih skrivno videvala. Na koncu pa je

saj je tam boljše kot kje drugje.

le zmagala ljubezen in ne ponos.

Hana Ahac, 4. a

Sandra Perič, 7. a

SRCE Z RDEČO PENTLJO

MOJA DOMOVINA MI POMENI ...

Na turjaškem gradu je že od nekdaj

Moja domovina mi pomeni veliko, saj

živela družina Auersperg. Legenda

sem se tu rodila in zdaj tudi živim v njej.

govori o mladem grofu, ki se je zaljubil

Je moj rojstni kraj. Pomeni mi tudi dom,

v mlado, preprosto, kmečko dekle.

družino, v njej se počutim varno. V njej

Seveda je bila njuna ljubezen

imam tudi veliko prijateljev, s katerimi

prepovedana. Grof je bil tako nesrečen,

se zabavamo, jim zaupam. Vsak ima

da je naročil po smrti odstraniti srce in

svojo domovino. Svojo domovino

ga poslati svoji ljubljeni deklici.

občudujem, saj lahko v njej počnem veliko zabavnih stvari, je zelo lepa in

Seveda Auerspergovi niso svojega

raznolika. Domovino mi pomenijo tudi

ponosa požrli kar tako, zato so si

živali in rastline, vse, kar je v njej. V

izmislili, da je bil grof premagan v boju

domovini si svoboden, se počutiš varno,

za našo domovino. Ko je dekle prejelo

imaš dom, prijatelje,... V njej imaš vse,

srce, je jokalo dva dni in tri noči.

kar potrebuješ za življenje. Nekateri

Naposled si je trak (ki ga je imela na

svoje domovine tudi ne marajo. Moja

sebi) odvezala, ga zavezala okrog

domovina je Slovenija. V Sloveniji so

grofovega srca in se ubila. Danes rdeča

različne vere, navade in običaji. Tako je

pentlja, ki je že zbledela, obvezuje

tudi v drugih domovinah. Nekateri so iz

grofovo srce v znak njune prepovedane

svoje domovine odšli, na primer zaradi

ljubezni in spominja vse zaljubljence, da

dela, službe. Nekateri pa so bili iz nje

je ljubezen brez meja. V znak ponosa pa

izgnani, zaradi vojne, uporov, ker so jih

so Auerspergovo srce s pentljo postavili

drugi preganjali. Vendar to ni pošteno,

33


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

saj ima vsak pravico do svoje domovine,

Otroci na vaseh so bili res otroci z vasi.

življenja. Nekateri bi za svojo domovino

To pravim,ker so imeli (no saj nekateri še

dali vse, tudi življenje in se za njo borili,

imajo) na vaseh ponavadi kmetije. V

kar je vsekakor tudi prav. Če se preseliš v

njihovem otroštvu je bilo delo doma na

drugo državo, imaš s tem tudi drugo

prvem mestu. Tudi s prijatelji so se

domovino. Vendar nekateri svoje prve

»zamotili oz. igrali« drugače, kot se sedaj

domovine nikoli ne pozabijo in se vanjo

mi. Njihov prosti čas, ki ga ni bilo veliko,

vračajo. Spet drugi pa sprejmejo drugo

so preživljali na pašnikih, njivah, doma v

domovino in svojo prvo pozabijo, jim je

hlevu. V šolo pa ni hodilo veliko otrok,

vseeno za domovino. S tem pridobijo

ponavadi so hodili samo tisti iz bogatejših

tudi novo vero, jezik, običaje in navade.

družin, otroci iz revnejših družin pa so

Veliko pesnikov, pisateljev pišejo pesmi,

cele dneve preživeli na kmetiji. Naučili so

besedila o svoji domovini. O svoji

se le osnovnih stvari, tistih, ki so jih

domovini je pisal tudi Simon Gregorčič v

vedeli doma. Doma so izdelovali tudi

pesmi Soči, in še marsikdo drug. V

zobotrebce, lesene žlice, kuhalnice … Vsi

domovini so stavbe, gradovi, cerkve.

so pomagali, tudi pri gospodinjskih

Svojo domovino ima vsak rad. V vsaki

opravilih. Mislim pa, da so včasih pred

domovini (državi) so politiki, prebivalci,...

jedjo veliko več molili, se družili in jedli so

V vsaki domovini so naravne značilnosti,

tudi skupaj, kar se sedaj dogaja redkeje.

travniki, gozdovi, parki, v katerih lahko

Da pa ne boste mislili, da so se imeli tako

preživimo svoj prosti čas, smo mirni.

dobro, kot se imamo sedaj, pa napišem

Svojo domovino imam rada in se ne bi

še to. V prejšnih letih so otroci umirali

nikoli preselila drugam, jo zapustila.

zgodaj, doma so jih tepli, v vojni pa so

Sara Žužek, 7. a

otrokom ponavadi ubili ali ranili očete in seveda tudi matere. Spoštovanje do

OTROŠTVO NEKOČ IN DANES

staršev pa so imeli lepše in večje, saj so

Nekoč je bilo otroštvo ljudi,ki so sedaj že

vedeli, kaj jih drugače čaka.

starejši oziroma nekaterih sploh več ni na

V današnjem času pa je večina stvari

svetu,zelo drugačno od danes našega.

drugačnih. Vsi (no, se najde kakšen, ki 34


Lešniki

ne) hodimo v šolo. Ker pa so šole sedaj za

OTROŠTVO NEKOČ IN DANES

nas veliko bolj pomembne, kot so bile

Predstavila vam bom življenje nekoč in

prej za njih, jim ponavadi damo prednost.

danes. Upam, da vam med prebiranjem

Nismo več veliko na kmetiji, ker ima še

ali poslušanjem ne bo dolgčas.

zelo malo ljudi v primerjavi s prej doma

Nekoč je bilo otroštvo naporno . Otroci

kmetijo. Saj lahko kar sama povem, kako

so morali pomagati pri hišnih opravilih.

je pri meni. Toliko se »ubadam« s šolo in

Ker je bilo včasih veliko kmetij, so morali

z elektronskimi napravami, da sploh nič

pomagati tudi pri pomivanju posode,

ne grem v hlev k mami in atu. Če pa že

pranju perila, krmljenju živali, grabljenju

grem, pa grem samo med počitnicami.

Ljudje smo se tako polenili, razvadili, da

Nekoč je v otroštvu malo otrok hodilo v

nam je veliko stvari odveč. Na primer jaz

šolo. Tisti ki so, niso imeli veliko časa za

nisem pripravljena iti kadarkoli grabit ali

učenje, saj je bilo doma veliko dela.

kaj takega. Ponavadi pa so bili vedno, no,

Otroci, ki so živeli na kmetijah, so poleti

saj so morali biti. S prijatelji se družimo

opravljali kmečka opravila, pozimi pa so

več, kot so se ponavadi, čeprav se tudi

izdelovali lesene žlice, zobotrebce, igrače

sedaj veliko manj kot pred približno 5

leti. Sama pa vam lahko povem, da jaz

Otroci, ki preživljamo otroštvo v

obožujem naravo, gozd, travnike …

današnjih časih, ne poznamo več dela na

Lahko bi rekli, da imam rada SVOBODO.

kmetijah, moramo hoditi na izlete, kjer

Svoboda je zame le uživanje na travniku,

obiščemo kmetije in vidimo delo, ki so ga

druženje z živalmi, veter v laseh in sonček

opravljali včasih. Zdaj je večina otrok

v očeh! Tako veliko bi se še dalo napisati,

zasvojenih z računalniki, igrami,

ampak mislim, da ste vsaj sedaj (če še

televizijo, skratka z vso elektroniko. V

niste prej) videli, kakšne razlike so. Mi pa

današnjem času je veliko manj kmetij kot

se kar in kar pritožujemo, čeprav se sedaj

včasih. Te kmetije, ki še obstajajo, pa

zavedamo, da bi bilo bolje, kdaj kaj

imajo že toliko naprav, da otroških rok

odgovorno narediti. Manca Petrič, 6. b

35

sploh ne potrebujejo več.


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Mislim, da se zdajšnji mladini več ne ljubi

skrivnost, saj ne vem, kaj se ji bo v

pomivati posode, saj imamo pomivalne

prihodnosti zgodilo. Pomeni mi pa tudi

stroje, grabiti sena, saj imajo na kmetijah

dru��ino in topel dom. Ko sem v stiski, mi

tako ali tako stroje za to. Otroci danes se

nudi pomoč, saj lahko občudujem njeno

ne igramo več toliko družabnih iger, saj

lepoto in lahko pozabim na vse moje

ima vsak svoj računalnik … Mislim, da bo

skrbi. Ko bom odrasla, mi bo ponudila

mladina v prihodnosti imela več

spomine, vragolije, ki sem jih počela v

elektronike. Tudi kmetije ne bodo več

otroštvu. Pomeni mi neko toplino, ki jo

takšne, kot so sedaj, ampak bo čedalje

bom vedno nosila s seboj, pa če bom tudi

več elektronskih naprav, ki bodo še bolj

v tuji deželi.

izpodrinile ročno delo.

V domovini se bom vedno spomnila, ko

Mislim, da bomo mi spremenili svet in

sem dobila prvič mojega kužka. V

začeti moramo spodbujati druge otroke,

domovini si vedno sprejet, svoboden.

da ne bodo toliko z elektroniko, ampak

Ima samo pozitivne lastnosti. Tukaj sem

se bodo raje družili ob družabnih igrah.

se zelo veliko naučila,v dobrem smislu.

Če vas zanima več iz preteklosti, pa

Tukaj se počutim varno in vem, da sem v

povprašajte svoje starše, stare starše ...

moji domovini vedno sprejeta, zaželjena . Pomeni mi veselje, ki ga lahko delim s

Če imate sorodnike, ki živijo na kmetiji,

svojo družino in prijatelji.

jih poleti obiščite in jim pomagajte pri

Čeprav se mi je v moji domovini pripetilo

kmečkih opravilih.

tudi nekaj slabih stvari, jo še vedno Petra Koren, 6. b

občudujem. Pred nekaj leti so v mojem rojstnem kraju zgradili park. Bila sem zelo

MOJA DOMOVINA MI POMENI ...

razočarana, saj so s tem uničili naravo,

Pomeni mi moj rojstni kraj, kjer sem, kjer

njeno lepoto. Kar nekaj časa sem rabila,

preživljam svoje otroštvo. Tukaj se lahko

da sem se navadila. Ampak čeprav so

učim, spoznavam nove prijatelje in se z

uničili kar nekaj narave, nam prinese

njimi igram. Vedno bo imela prostor v

veselje, saj se tam lahko igram z družino

mojem srcu. Pomeni mi pa tudi neko

in prijatelji. Tam pa je tudi vodni izvir – 36


Lešniki

Mrzlca. Poleti se škropimo, da nam ni

delajo v njen prid.

tako vroče.

Upam, da se bo v prihodnosti politično

Čeprav je moja domovina majhna, jo

stanje izboljšalo. Rada bi, da bi bila

imam rada. Rada občudujem njeno

Slovenija bolj čista (gozd, reke,

naravo, rada nabiram njene plodove in

podtalnica). Drugače pa mi je tukaj lepo

opazujem vsa živa bitja.

živeti zaradi pozitivnih ljudi. Za vsakega Maša Vrh, 7. a

domovina pomeni nekaj drugačnega. Lahko vesolje, zemljo ali kaj drugega.

MOJA DOMOVINA MI POMENI …

Upam, da bomo v prihodnosti popravili

Moja domovina je Slovenija. V njej živim

nekaj negativnih stvari.

že od rojstva. Slovenija je majhna država.

Manca Bavdek

Ima veliko dobrih športnikov, pevcev, plesalcev ...

ČAROVNICA ŽANA

Večino Slovenije prekriva gozd. Res da je

Čarovnica Žana s črnim klobukom

majhna, a ima veliko dobrih ljudi. Moja

je Meto spremenila v omleto,

domovina mi pomeni veliko, saj v njej

Ano v banano, igralo v stikalo

živim, govorim njen jezik, hodim v šolo,

in pizzo v nogavico.

imam prijatelje in tu preživljam žalostne in vesele trenutke. Slovenija je lepa

Nato se je odločila,

dežela z veliko naravnimi znamenitostmi

da kar cel svet bo spremenila.

in lepo pokrajino. Ima zelo raznoliko

Drevesa so postala peresa,

pokrajino od gora, hribovij, morja, ravnin,

morje kar naenkrat je bilo obzorje,

kotlin in dolin. Zelo mi je všeč to, da si

sonce pa ostalo je velika krogla,

lahko v treh urah od morja do največje

saj tega začarati ni mogla.

gore Triglav. Imamo tudi veliko rek, jezer in močvirij. Imamo pa tudi zelo muhasto

Ko čarovnije so bile pri koncu,

podnebje (suša, dež, sneg).

je mamica že nekaj kuhala v loncu. Po večerji pa v banjo,

Ni mi pa všeč to, da slovenski politiki ne

da telo bo spet sijajno. Ana Kastigar, 4. a

37


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

SONCE JE ZAŠLO

MOJA MAMICA

1. Sonce je sijalo

Moji mamici je ime Mija. Je zelo pridna.

in mirno je pihalo.

Vsak dan mi pomaga delati za šolo. Moja

Tiste lepe dni smo uživali.

mamica je doma z Rujem, Brino in Triksi.

Ko sonce je zašlo,

Opisala jo bom: stara je 39 let in kmalu

vse pokvarjeno je bilo.

bo 40 let. Velikokrat ima čas za igro. Moja mami dela vsak dan, hrani Ruja, pelje

2. Ljudje so šli spat,

Brino in Triksi na sprehod in ju nahrani.

živali pa hrano iskat.

Velikokrat ne spi čez noč, ker se Ruja ne

Sonce je vzšlo, in spet je blo lepo.

počuti dobro. RADA JO IMAM!

Jon Hvala in Maj Kikelj, 4. a

Ajda Šušteršič, 4.r. PŠ Turjak

SONČEK BONBONČEK

ZMEŠNJAVA PRAVLJIC

1. Sonček Bonbonček smeje se sladko

Čuden par.

ko treba je v šolo, vsak dan zajoče.

Pred leti se je v majhni vasici sredi gozda

Ko stopi skozi vrata, čevlje sezuje,

kraljeviču Francetu in njegovi ženi Juliji

jaknico sleče in copatke obuje.

rodila

prelepa

deklica,

ki

sta

jo

poimenovala Urška. Ko je bila stara 2. Ko stopi v razred, na tablo pogleda,

sedem let, je na sprehodu po gozdu

na tabli pa piše: Učiteljica je zbolela.

srečala čarovnico. Imela je dolge sivobele

Ko sonček Bonbonček stopi iz razreda,

lase, staro strgano smrdljivo haljo, po

se malo razgleda, pa učiteljico zagleda.

obrazu veliko gub in za piko na i ogromno bradavico na vratu in na nosu.

3. Skoraj zajoče, ker zdaj bo pouk,

Ponudila ji je čudovito rdeče, slastno

saj mislil je že, da danes bo prost.

jabolko, ki se mu Urška ni mogla upreti.

Med poukom slabo mu je bilo,

Ko ga je pojedla, ji je čarovnica rekla:

učiteljica pokliče, pa švigne domov.

»Sedaj se boš spremenila v žabo. Ko boš

Živa Fileš in Ana Kastelic, 4. a

38

dočakala 20 let, bo urok izginil.« V istem


Lešniki

hipu je izginila tudi čarovnica.

ODHAJAŠ?

Žalostna starša sta nesrečno gledala svojo deklico, ki je bila sedaj žaba in je komaj čakala, da dopolni 20 let.

Bil si z nami ves čas, a zdaj odhajaš od nas, odhajaš počas',

Leta so hitro minevala in Urška je

čeprav še ni čas.

dopolnila 20 let. Spet je bila lepa in srečna deklica. Od veselja se je odpravila

Čeprav daleč boš od tu,

na travnik nabrat šopek cvetlic.

pogrešali te bomo vsi,

Tam je zagledala prelepega, postavnega mačkona. Ko je prišla bliže, je ugotovila,

tudi ko boš tu, bo oko polno skrbi.

da je to Obuti maček. Bila je ljubezen na prvi pogled.

Vsi vemo,da pameten si ti

Odločila sta se, da se bosta poročila.

in največji si car,

Njuni priči sta bili Sneguljčica in Rdeča kapica. Poročila sta se na Ostržkovem

a vseeno moral boš kdaj priti, ker nam je to mar.

nosu, saj je zadnje čase po svetu hodil bos in zato je bil njegov nos vedno širši, hkrati pa tudi dolg. Veliko slavje je trajalo tri dni.

Kako se to lahko je zgodilo, saj ni bil še čas, kar tako, naenkrat je počilo,

Po nekaj letih srečnega zakona se jima je

da greš od nas.

rodila hčerka Kristina, ki je imela mačji trup in človeško glavo. Da pa bi bila

ČRKE

družina še bolj čudna, se jima je rodil še

Družina je res prima.

sin Aladin, ki pa je imel mačjo glavo in

Včasih je drama, včasih galama.

človeški trup. Kljub temu da so bili zelo drugačni od ostalih ljudi okoli sebe, so

Mami se trudi, da prav vse nam nudi.

srečno živeli, do konca svojih dni.

Očka dela cele dni,

Jaša Petrovič in Nika Petrovič, 4. r PŠ Turjak

39

da nam v življenju hudega ni.


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Jaz in moja dva brata

kot naša hiša ljubljena,

pa smo ena velika zagata.

kot naša hiša vzljubljena.

Mami in očku povzročamo skrbi obilo,

Včasih sam ne veš zakaj,

da življenje ne bi tako dolgočasno bilo.

včasih sam ne veš kdaj,

Ampak vsi skupaj se že veselimo pomladi,

včasih sam ne veš kako,

ko se bomo imeli še bolj radi.

a vedno z veseljem veš kod.

Radost, sreča in veselje v družini nimajo

Moji starši ,vesel sem, da me vzgajate in

meje.

da ste veseli zame. Me potolažite, ko je čas za to , vedno se nasmejejo, ko ste ob

Ali oči ali mami ali Maruša ali Nataša,vse

meni. In bi nam povedal, da vas vsak dan

imam zelo rad,ker nisem kakšen škrat.

bolj in bolj imam rad.

Rad imam družino iz več razlogov najbolj pa zato, ker imajo radi me zelo. In tako je

Starša mama in očka sta od vseh ljudi

lepo , ker všeč mi je, ko igramo se.

najboljša na svetu, ker se mi rada smejita.

Grem na zeleno travico,

Z mamo se očka fotografira

trgat rožice za mojo ljubo mamico.

In z njo se včasih tudi prepira.

Imam jo rada,

Skupaj hodimo na izlete, skupaj vsi se

zato ji rožice bom dala.

družimo,

Te rožice so mi všeč zelo,

ker se radi imamo. Družina naša res je

zato naj tebi mami sobo polepšajo.

zakon, ker se vsi spoštujemo in s sestro starša

Istočasno se zgodi,

ubogava.

istoglasno vse skrbi.

Ta moja starša, sta prava nadloga. Nihče

Vseh skrbi, ki jih ni,

me nikoli nič ne uboga. A čigava je

v družini naši smo veseli.

pravzaprav naloga, da starša uboga? To

Isti glas, ista streha,

je moja naloga. Ker če bi bilo ravno

ista naša je uteha,

obratno, bi verjetno izgledalo takole 40


Lešniki

potratno. Za večerjo je pica in ocvrt

Šopek rož bom mami nabral, ga prinesel

krompirček za sladico pa torta in potica.

ji bom na materinski dan. Močno jo bom

Če pa za večerjo poskrbijo naši starši, je

stisnil k sebi in objel. Mama vedela bo,

na mizi juha in malo kruha. Za sladico pa

da ponosen sem na njo. V družini bosta

dobimo pomarančo, ne potico!

sreča in veselje zažarela, ko zbrane ob

Ati hiti sestrični hišo gradi.

mizi nas topla beseda bo grela. Draga

Mami hiti me zjutraj zbudi se

družina rad vas imam.

preoblečem,

En nageljček bom šel iskat. Ko ga bom

h babi hitim in z avtom drvim.

našel, ga bom moji mami dal. Jaz sem

Zvečer se z mami na sedežno usedem

njen sonček, me rada ima in me

in z mami televizijo gledam.

velikokrat pocrklja. To počne za moje

Ko to naredim v posteljo hitim.

dobro, da mi v življenju bo lepo.

V soboto zajtrk pojem in včasih s starši na izlet.

Mami, to je beseda, ki jo izgovoriš, to je

Grem na zeleno travico,

darilo, ki ga bog podari.

Trgat rožice za mojo ljubo mamico.

Z mamico se pogovoriš, ko ti je hudo. Ko

Imam jo rada,

si bolan, bdi nad teboj.

zato ji rožice bom dala.

Ko imaš težavo, vedno je s teboj. Ona

Te rožice so mi všeč zelo,

vedno reče: »Ti si sonček.«

Zato naj tebi, mami, sobo polepšajo.

Na mamico se jezim, pa ne vem zakaj. Ko pa malo razmislim, rečem: Oprosti mi

Rada vaju imam

mami, imela si ti prav. Želim, da mame bi

Upam, da to vesta

ene in edine srečne in zdrave vedno bile.

skupaj se imamo zelo lepo. Reči sem hotela,

Zvečer ko moramo v posteljo iti, za starše

da tudi če ubogam

radi to naredimo, ko nam starši luč

ali kaj ušpičim,

ugasnejo, v postelji nas pokrijejo. Ko nam

mi vidva to spregledata.

to vse naredijo, »veselo lahko noč!« nam zaželijo! 41


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

POČITNICE V petek, 03.05.2013, smo dobili goste. Prišla je moja sestrična, ki je stara dve leti. Je zelo poštena. Pojedla je vse, kar je bilo za kosilo. Po kosilu je šla spat. Medtem ko je spala, sem gledal televizijo. Spala je dve uri. Ko se je zbudila, smo šli ven, kjer se je ona gugala in igrala. Vrnili smo se v hišo. Jedli smo večerjo. Tudi to je z veseljem pojedla. Zvečer, ko sem ji prebral pravljico, je morala v posteljo. Pridno je zaspala. Zjutraj smo vstali in pojedli zajtrk. Gugalnica ji je bila tako všeč, da se je zopet gugala. Ko se je naveličala gugati, smo šli na sprehod. Tam je nabrala šopek rož. Ko smo šli v hišo, smo rože dali v vodo, da se niso posušile. Pojedli smo kosilo in zopet je šla spat. Ko se je zbudila, smo se spet igrali in dan je hitro minil. Naslednji dan smo po kosilu odšli v živalski vrt. V njem mi je bilo najbolj všeč, ko je sestrična sredi njega vprašala, kdaj bomo šli v živalski vrt. Na poti nazaj nas je dobila huda toča. Ampak smo se kljub temu varno odpeljali domov. Tako se je za nas končal prosti teden.

Državni prvaki med dvema ognjema

42


Lešniki

kot da sem navaden črv,

UPOR ŠOLSKIH MIZ

znašel sem se v njenem žrelu,

Pred približno stotimi urami in stotimi urami

kjer sem prav resnično uzrl,

je na neki podružnični šoli Turjak živela

kaj pomeni, da sem umrl.

skupina miz. To niso bile navadne mize, to so

Od strahu sem se zbudil,

bile počečkane mize! Počečkali so jih

prav živalsko sem zavpil,

tretješolci!

raje sem jo kar ucvrl,

da ne bi še enkrat umrl. Nekega dne se je miza, počečkana s srčkom, odločila, da se bodo uprle! »Ko se bodo

VRABČEV LET

tretješolci usedli, jih bomo počečkale!

Vrabec leti.

Nagajivemu Jakobu bom narisala strogo

Čez planjave,

učiteljico, ki se je Jakob najbolj boji!« je rekla

goščave v prostranstva,

miza, počečkana z ribico.

do onostranstva.

»Učiteljici pa nagajive učence, ki ji vsak dan nekaj ušpičijo!« je rekla miza s pajkom. »Prav

A ne najde poti.

vsakemu bomo nekaj ušpičile!« so sklenile

Zmeraj kje zgreši.

vse mize. In tako se je tudi zgodilo.

Odgovor rad bi poznal,

Jakob Spindler, 3. r. PŠ Turjak

a žal nikoli ne ugotovi, SKROPUCALO

kam vodijo vse poti.

Zavidam tistim, ki pravijo,

Odgovor nekoč bo poznal.

da so iz poezij.

A takrat mu bo žal.

Jaz to nikoli ne bom. Sem le skropucalo

Ker zapravil je vse,

iz mesa in krvi,

vse, kar je vedel, imel in poznal,

ki ga krasijo kosti.

takrat mu bo žal. Zato ne iščite konca,

PESEM BREZ ZOMBIJEV

ki bo prispel sam do vas. Sanjal sem, da sem umrl.

Konca, ki ga bo prinesel čas.

Grozne sanje so to bile.

Dren Gruden, 7. a

Najprej me požrla postrv,

43


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

BETKA NARAVA Naša Betka mala

Zemlja je zelena,

nekoč je mamico vprašala,

Roža je rumena

zakaj je tako mala.

Sonce lepo je,

A mamica ji je odgovorila,

Roža smeje se.

da je premalo medu popila,

Luna sveti mi

tako zdaj Betka medek je,

naravnost v oči

da bi zrasla še in še.

Trava zrastla bo,

Tea, 6. b

tudi če te ne bo. Beti, 6. b

DOBER DAN Dobro jutro, dober dan,

KOS

le zvečer lahko si zaspan.

Začel me je srbeti nos,

Zjutraj poleti, zvečer pa zaspi,

ker me je vanj udaril kos,

Vsak dan se ti mudi.

ampak zakaj ravno v nos, zakaj ravno kos???

Vsak dan se ti mudi. Dober dan, lahko noč,

Hotel sem se ga znebiti

naj zjutraj se nabere moč,

ali pa tudi ubiti.

moč od jutranjega sonca,

Vse perje bi mu populil,

moč jutra in noči.

da bi kar naprej tulil.

Dobro jutro, dober dan, ni lepo, če si zaspan,

Ko sem ga odgnal,

dobro jutro, dober dan,

sem v sobo zbežal. David, 6. b

danes bo en krasen dan. Maruša, 6. b

44


Lešniki

Moj kraj Vas sestavlja devet hiš, od katerih sta dve KUKMAKA

zapuščeni, ena pa je vikend hiša. V vasi je

Moj kraj je Kukmaka. To ime je dobilo po

22 prebivalcev, število pa se z leti

gobi travniški kukmak. V bližini je tudi

zmanjšuje.

Trubarjeva domačija. Ima 42 prebivalcev

kmetijstvom, obrtjo, nekateri pa hodijo

in dva vikenda, prebivalstvo se od leta

na delo v Ljubljano. Vas ima slabo

1994 naprej povečuje. Včasih so bile

prometno povezavo. Stara je okoli 300

samo tri hiše. Na vasi je samo ena

let.

Ljudje

se

preživljajo

s

Lea Belaj, 6. a

kmetija. Pod vasjo teče potok Rašica. Okrog

vasi je gozd. Sosednji kraji so:

VELIKI OSOLNIK

Rašica , Grm , Male Lašče. Spadamo med

Veliki Osolnik je hrib, na katerem leži

vasi katerim se reče Spodnje Kokave.

istoimenski kraj in je od Velikih Lašč oddaljen

Tomaž Tomažin, 6. a

približno 7 kilometrov. Leži jugovzhodno od Ljubljane. Prometa ni veliko,saj so samo

VAS ČRNI POTOK

lokalne ceste.

Vas Črni Potok je razdeljena na tri dele:

Spada pod Občino Velike Lašče. Sosednji kraji

Čeliguje, ki leži ob potoku, po katerem je

so Podlog, Laze ter malo bolj oddaljen

celotna vas dobila ime. Zevniki, ki so samotna kmetija in Žgajnarji, ki so na najvišjem delu s 640 metrov nadmorske višine. Celotna vas je na južnem pobočju.

Škamevec. Na Velikem Osolniku živi približno 95 ljudi. Ljudje se na delo vozijo predvsem v Ljubljano, a tisti, ki ostajajo doma, se ukvarjajo s kmetijstvom.V kraju je tudi gasilski dom. Na vrhu hriba stoji cerkev sv

Od Žgajnarjev pa se razprostira razgled

Lovrenca. V bližini cerkve so včasih kuhali

proti Mišji dolini in Kamniškim Alpam.

šmir ali kolomaz. Proti dnu hriba teče

Črni Potok spada v krajevno skupnost Sv.

studenec, z eno najčistejših vod v Sloveniji, ki

Gregor in Občino Ribnica.

se imenuje Beli studenec. Bert Kokovnik, 6. a

45


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Ko vse je že obrano, VELIKI LOČNIK

na jutro rano je treba vstati,

Veliki Ločnik je vas, ki je 20 km oddaljena

da sušilnica čim prej začne obratovati.

od Ljubljane. Leži ob cesti Ljubljana-

Saj so veliko sadja pripeljali

Kočevje in meji na tri občine: Velike

in bi ga radi čim prej dobili, plačali in

Lašče,Škofljico in Grosuplje.V. Ločnik je

odpeljali.

sestavljen iz dveh delov: iz starega in

Vsak dobi svoje suho sadje in lahko smo

novega. Stari del leži tik pod hribovjem

ponosni na njih, na sadna drevesa in na

Ahac, novi del pa pod hribom sv. Peter in

vsako jablano, ki nas plodove stresa. In že

se že stika z vasjo Vrh nad Želimljami.

po sadju suhem vsa vas diši, saj v dolgih

Prebivalcev je malo več kot 100. število v

zimskih dneh, z njim sladkamo se vsi.

novem

delu

počasi

narašča

zaradi

Klara Perhaj, 5. b

priseljencev iz Ljubljane in tudi drugih krajev

velika

zaposlenih

v

večina

prebivalcev

je

Nekateri

se

Ljubljani.

DVORSKA VAS Dvorska vas je naselje pri Velikih Laščah.

ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem z

Šteje 42 hiš in ima približno 100

živinorejo. Število kmetij se zmanjšuje.

prebivalcev. Večina jih hodi v službo,

Javnih zgradb v kraju ni,najbližje so na

šolo, starejši ljudje pa se ukvarjajo s

Turjaku,v Velikih Laščah in na Škofljici.

kmetijstvom. V Dvorski vasi imamo

Kraj je znan po epi naravi,saj je obdan z

cerkev Janeza Krstnika s pokopališčem, 2

gozdovi in hribi. Na najbližjih hribih

kapelici in dom gasilcev. Imamo tudi

stojita stari cerkvi sv. Ahaca in sv.Petra.

skakalnico, ki že več let ne obratuje. Tu je

Obe sta priljubljeni izletni točki.

tudi športno igrišče, kjer je včasih stala

Svit Spindler

šola. Tam se dogajajo športne tekme, gasilske veselice in Krpanove igre. Skozi

SUŠILNICA SADJA NA GRADEŽU

Dvorsko vas pelje po Trubarjevi poti-8.

Jeseni na Gradežu je veselo,

junija.

saj vse vaščane čaka delo.

Dvorska vas je zelo lepa poleti in pozimi.

Sadja letos je obilo,

Zato sem vesela, da živim v Dvorski vasi.

zato ga hitro obirajmo z vso silo.

Ema Brinjšek, 3. a

46


Lešniki

dopolnila 89 let in gospod Debeljak Franc

SELO

(Ulčar), ki je v 84. letu starosti.

Moja vas se imenuje Selo. Je ena od vasi

Najstarejša hiša je Jernačeva.

občine Velike Lašče. Leži 5km od Roba. Je

V Malih Laščah imamo tri jame. Šmnik, ki

najvišje naselje v občini, saj je njena

ima značilnost polja.

nadmorska višina 830 m. Vas šteje 35prebivalcev. Vasi rečemo tudi Pred

VELIKE LAŠČE

gozd. Tukaj se križajo evropske pešpoti

V kraju imamo osnovno šolo Primoža

e-6 in e-7. Vas je zgodovinsko zanimiva

Trubarja Velike Lašče, ki ima podružnični šoli

zaradi 382m dolgega ostanka rimskega

še na Turjaku in v Robu. V okviru šole deluje

zidu in dveh oglednih stolpov tik ob

tudi vrtec Sončni žarek. Imamo kar nekaj

lokalni cesti. Pot mimo nas pelje skozi

trgovin in drugih ustanov: pošto, zdravstveni

Mačkovec v Krvavo peč. Pelje se lahko

dom, občino, glasbeno šolo, knjižnico, gasilni

tudi skozi Iško na Bloke. V republiki

dom ... Osrednji del Velikih Lašč predstavlja

Sloveniji je čez je čez 80 vasi , ki se

trg , kjer se dogajajo razne prireditve. Najbolj znani so trški dnevi. Večji znamenitosti v

imenujejo Selo-Sela-Sele. V naši občini je

naselju ste še cerkev Marijinega rojstva in

leta 2002 potekalo 6. tradicionalno

Trubarjev park.

srečanje Selo-Sela-Sele. Moja vas je

V kraju se nahaja tudi zelo znana Gostilna pri

majhna, ampak lepa.

Kuklju, ki ohranja izročilo kuhinje naših babic. Matevž Kraševec, 6. a

Velike Lašče so zelo lep kraj, z bogato kulturno dediščino, raznoliko ponudbo in

MALE LAŠČE

čisto naravo, zato si ne bi želel živeti nikjer

Male Lašče so majhna vas na

drugje.

Dolenjskem. Spadajo v Občino Velike

Kot je zapisal naš veliki rojak Josip Stritar:

Lašče. Vasice, ki obdajajo Male Lašče so

»Dežela slovenska ima mnogo lepših in

Rašica, Pušče, Ponikve in Velike Lašče.

rodovitnejših krajev nego je laški; vendar, ko

Vas leži na višini 521metrov, obsega 1,3

bi jaz prišel še kdaj na svet in ko bi mi bilo

km2 površine in šteje 283 prebivalcev.

dano na voljo, kje hočem ugledati beli dan,

Najstarejša prebivalca sta gospa Košir

ne volil bi si drugega rojstnega kraja.« Vid Kovačič, 3. a

Jožica (Lundrova teta), ki bo letos 47


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

Zabava OSMEROSMERKA VODA ZEMLJA NARAVA VETER DEŽ ROŽA DREVO KRT TRAVA MRAVLJA

VEVERICA ZIMA POMLAD DAN ZEBRA VEJE ŽABA MUHA MORJE RIBA

B K A R B E Z I M A

I P M O R J E J V A

V O D A N L M D E J

E M I E K R L R J L

T L U O Ž T J E E V

E A Š H A R A V A A

R D R V A O T O R R

I R I B A Ž A B A M

J T R A V A A B G F

F I A C I R E N E B Pia in Anja, 5. b

REBUSI:

__ __ __ __ K=L

__ __ __ __ R=K

__ __ __ __ __

__ __ __ __ __ 48


Lešniki

KRIŽANKA SADJE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 1. Malo manjši vijolični sadeži 2. Lupinast sadež, ki se uporablja za potice 3. Pridelujejo ga čebele in je sladek 4. Ja majhna marela oranžne barve 5. Sladek tropski sadež 6. Sadež, ki se rima z buška 7. Sadež, ki raste na jablani 8. Zelo kisel sadež 9. Jemo jo pri kosilu z oljem, kisom, … 10. Sladek sadež ki se začne na K in konča na I 11. V imenu tega sadja se skriva iglavec 12. To sadje se uporablja za sok in vino 13. Je rdeča, lahko je navadna ali gozdna 14. Eksotičen sadež s trdo lupino 15. Podobna je robidam, le da je rozaste barv 16. Če jemo …… smo bolj zdravi 17. Raste na polju in je pogosto ime 18. Raste na grmovju s trni

Zala Vrabec, 6. a

49


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

UGANKE 1. Teče, teče, se ne ustavi razen, če energije ji zmanjka. Rešitev: Žak Gradišar 2. Je dober zidar, ima trden dom, čeprav je počasen pride povsod. Rešitev: Žak Gradišar, 3. b 3. Štiri noge ima, po dveh hodi, ima še rep in je lump največji. Rešitev: Anže Šeme, 3. b 4. Je okrogla in se odbija, vsak otrok jo prime takoj. Rešitev:

Živa Golob, 3. b

5. Na nebu žari. Sveti ponoči kakor luč v dnevni sobi. Rešitev:

Nika Vrhovšek, 3. b

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18.

50


Lešniki

1. Malo manjši vijolični sadeži 2. Lupinast sadež, ki se uporablja za potice 3. Pridelujejo ga čebele in je sladek 4. Ja majhna marela oranžne barve 5. Sladek tropski sadež 6. Sadež, ki se rima z buška 7. Sadež, ki raste na jablani 8. Zelo kisel sadež 9. Jemo jo pri kosilu z oljem, kisom, … 10. Sladek sadež ki se začne na K in konča na I 11. V imenu tega sadja se skriva iglavec 12. To sadje se uporablja za sok in vino 13. Je rdeča, lahko je navadna ali gozdna 14. Eksotičen sadež s trdo lupino 15. Podobna je robidam, le da je rozaste barv 16. Če jemo …… smo bolj zdravi 17. Raste na polju in je pogosto ime 18. Raste na grmovju s trni

Spoštovani učitelji in učenci, soustvarjalci in oblikovalci glasila naše šole, iskrene čestitke vsem avtorjem besedilnih in likovnih prispevkov ob izdaji Lešnikov. Želim vam lepe počitnice, ravnateljica Metoda Kolar

Zala Vrabec, 6. a Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče Junij 2012/13

Lešniki, letnik 33 šol. l. 2012/13 Glavni urednik: David Škof Uredniki: David Škof, Matej Sušec, Tomi Jakša Člani uredniškega odbora: Matej Sušec, David Škof, Tomi Jakša, Gašper Zalar, David Belaj, Bor Perc, Gašper Pirkovič, Miha Sušec, Gal Gradišar Mentorice: Marija Oblak, učiteljice centralne in podružničnih šol Računalniško oblikovanje: člani krožka ROLI Mentorica: Ljubica Galun Oblikovanje naslovnice: Gašper Zalar, Tomi Jakša Lektoriranje: Marija Oblak

51


Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče

52


Lešnikixxxiii