Page 52

Poročilo o stanju Alp

B1 Prebivalstvo Alp

B1.1.1 Spremembe v razvoju prebivalstva od konca 20. stoletja

Povpraševanje po prometu izhaja iz potrebe ljudi po vsakdanjem zaslužku, uživanju prostočasnih dejavnosti, porabi izdelkov in uporabi storitev. Tako demografski, gospodarski in socialni dejavniki ustvarjajo povpraševanje po mobilnosti in tudi po prometu. Po drugi strani promet vpliva na te dejavnike in povzroči, da postanejo nekateri kraji za življenje privlačnejši kot drugi, ali pa spodbudi nastanek in razvoj nove gospodarske dejavnosti ter spodbuja razvoj.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je število prebivalstva na območju Alpske konvencije naraslo za 7,8 % (gl. tab. B1-1). Demografski proces po alpskih regijah ni enakomerno porazdeljen. Območja rasti in upadanja ležijo tesno druga ob drugem. Največjo rast prebivalstva beležita Nemčija in Liechtenstein, medtem ko je bila najnižja rast prebivalstva zabeležena v slovenskih Alpah. Pripomniti je treba, da se skupina občin na italijanskem alpskem območju, ki vključuje območje od Ligurije do Gardskega jezera, spopada s stalnim upadanjem števila prebivalcev (karta B1-1), padec števila prebivalstva pa beležijo tudi številne občine v pokrajini Belluno in Videm. Enak trend je opaziti v slovenskih Alpah, v celotnem vzhodnem delu v avstrijski Štajerski in tudi južnem delu Spodnje Avstrije. Celo v švicarskih kantonih Uri in Bern ter v severnem delu kantona Ticino se je število prebivalstva zmanjšalo.

Javna dostopnost do krajev, storitev, blaga in delovnih mest je eden poglavitnih dejavnikov, ki vplivajo na vitalnost alpskega loka. Na najbolj odmaknjenih območjih je povprečna dostopnost do storitev na splošno slabša in povpraševanje po njih je težje zadovoljiti. Zato so taka območja manj privlačna za življenje, odvisnost od osebnega avtomobilskega prevoza pa je velika. V nasprotju z obrobnimi območji so gosto poseljena območja vir in vzrok onesnaževanja in prometa. To so tudi območja, ki zagotavljajo več priložnosti za razvoj sistema javnega prometa.

Nasprotno beležijo rast prebivalstva v osrednjih alpskih regijah: na Zgornjem Bavarskem, Salzburškem, Tirolskem, Vorarlberškem, na Južnem Tirolskem, Trentinu, v večini kantonov zahodne Švice in Liechteinsteinu se je število prebivalstva povečalo.

V pričujočem poglavju so predstavljeni prebivalstveni razvoj, poselitev in migracije ter posebno vprašanje gostote prebivalstva, ki so odločujoča gonilna sila prevoza in mobilnosti na območju Alp.

Za te razvojno uspešne alpske regije je značilno tudi širjenje procesa urbanizacije središč v dolinah. Zaradi cvetočega turizma se je število prebivalcev povečalo celo v odmaknjenih občinah, do katerih dostop ni lahek, npr. v turističnih središčih na območju švicarskih in francoskih Alp itd. (StMWIVT 2004, Hommung&Röthlisberger 2005).

B1.1 Prebivalstveni razvoj Začasno opredeljeno območje veljavnosti Alpske konvencije trenutno obsega 190.558 km2 (Ruffini in dr. 2004). Leta 2004 je na tem območju živelo okoli 14 mio. prebivalcev.

Francoske Alpe kažejo heterogen demografski vzorec, kjer se na majhni površini izmenjujejo območja depopulacije in razvita območja. Številne občine so doživele sorazmerno hitro rast prebivalstva, ki znaša več kot 25 %. Nasprotno je za kraje v južnih Alpah in blizu glavnega alpskega grebena značilen velik padec števila prebivalstva.

Danes je število prebivalcev na območju Alpske konvencije še enkrat večje kot ob koncu 19. stoletja (BMU 2004). Avstrija in Italija imata skupaj s 55 % največji delež prebivalstva na območju Alpske konvencije: več kot polovica alpskega prebivalstva je zgoščena na teh dveh območjih Alp.

Država 1

Območje [km²]

Spremembe v številu prebivalstva2 (v %]

Gostota prebivalstva (prebivalcev/ km2] 6

4

5

54.620

1.148

3.255.201

+4,8

Francija

40.804

1.749

2.453.605

+9,2

60

Nemčija

11.0723

2853

1.473.881

+15,7

133

Italija

51.184

1.756

4.210.256

+5,7

82

160

11

34.600

+13,2

229

Monaco

3

Število prebivalstva1

Avstrija

Liechtenstein

2

Občine

60

2

1

32.020

+6,8

16.010

7.864

60

661.135

+1,2

84

Švica

24.862

944

1.827.754

+13,1

74

Alpe

190.568

5.954

13.948.452

+7,8

73

Slovenija

Tabela B1-1: Spremembe in gostota prebivalstva na območju Alpske konvencije v 90. letih [viri: AT (UBA), FR (IFEN), DE (LfStaD), IT (ISTAT), LI (AVW), SI (Statistični urad Republike Slovenije – SURS CH (FSO)]. 1) Datum raziskave: AT: 2005, DE, IT, LI, SI in CH: 2004, MC: 2000, FR: 1999. 2) Zaradi različne dostopnosti podatkov so referenčna leta različna (od 1987 do 2001): MC: 1990/2000, AT: 1991/2001, FR: 1990/1999, DE: 1987/2000, IT: 1990/2000, LI: 1990/2000, SI: 1991/2000, CH: 1990/2000. 3) Ni všteto 10 območij brez občin.

36

I Porocilo o stanju Alp: Promet in mobilnost  

Poročilo o stanju Alp: Promet in mobilnost Leto izida: 2007 Izdal: Stalni sekretariat Alpske konvencije

I Porocilo o stanju Alp: Promet in mobilnost  

Poročilo o stanju Alp: Promet in mobilnost Leto izida: 2007 Izdal: Stalni sekretariat Alpske konvencije

Advertisement