Page 51

Poglavje B – Gonilne sile mobilnosti in prometa

B

Gonilne sile mobilnosti in prometa

Človek v žarišču sistema Eden od glavnih ciljev sodobne prometne politike je zagotoviti trajnostno mobilnost tako na nacionalni kot regionalni ravni. V tem smislu je treba zadovoljiti potrebe po mobilnosti vseh skupin prebivalstva in različnih regionalnih segmentov na način, ki je ekonomsko zdržen in učinkovit ter občutljiv za spremembe v okolju. Zato je pri vprašanju prometa v središču človek, saj je prav on njegov povzročitelj in obenem uporabnik, je pa tudi tisti, ki najbolj čuti posledice prometnega sistema, in merilo vrednotenja. Razlike med vsemi temi vlogami so včasih zabrisane. Odvisno od regije in trenutka lahko ljudje igrajo eno vlogo, zelo pogosto tudi več vlog hkrati. Skupina prebivalcev, ki živi ob avtocesti, denimo, bo imela drugačno mnenje o prometu, ki se odvija pod njihovimi okni kot turisti, ki potujejo v počitniški kraj. Kadar prebivalci sami potujejo v izbran počitniški kraj ali kraj zaposlitve, se vloge zamenjajo. Poglavje B1 obravnava najpomembnejši dejavnik znotraj tega sistema, tj. geografsko porazdelitev prebivalstva in njegovega razvoja znotraj regije. Ti dejavniki dajejo informacije o možnem povpraševanju po mobilnosti in prometu in njuni porazdelitvi. Mirno lahko domnevamo, da se v najbolj poseljenih regijah in njihovemu zaledju velik del prometa odvija od doma do delovnih mest, šol in podjetij in obratno. Podobno ima gostota prebivalstva pomembno vlogo glede opremljenosti infrastrukture (prosti čas, strokovno usposabljanje, zaposlitev) in zagotavljanja javnih storitev (zdravstvena oskrba, javni promet). Porazdelitev te infrastrukture vpliva na obseg prometa in zagotavljanje prometne infrastrukture kot tudi na prometna sredstva. Znotraj alpskega loka obstajajo regije s številnim, skoncentriranim prebivalstvom, pa tudi regije z maloštevilnim, razpršenim prebivalstvom. Nudenje prevoznih storitev po razumnih cenah v regijah z nizkim in razpršenim povpraševanjem predstavlja precejšen izziv za razvoj infrastrukture, ki je družbeno kompatibilna ter okolju čim prijaznejša. Iz tega vzroka se organi, pristojni za regionalni razvoj, soočajo z zelo pomembno nalogo, tj. vzpostavitvijo okvirnih pogojev za zagotavljanje primerne osnovne oskrbe kot tudi zadovoljivega števila možnosti za zaposlitev. Lokacija: občutljivo področje Regija, kjer potekajo prometni tokovi, je še posebej pomembna. Zaradi svojih posebnih značilnosti je alpska regija ena od najobčutljivejših regij v Evropi, zato jo je EU upravičeno vključila v „občutljiva območja“ in Direktivo 2006/38 ES Evropskega parlamenta in Sveta o cestninjenju tovornih vozil, ki je bila sprejeta 17. maja 2006. Med drugim je za alpsko gorsko regijo značilna velika verjetnost tveganja za njen naravni prostor in strmo pokrajino.

V dolinah ali na dostopnih terasah, kjer živi večina prebivalstva tega območja, med seboj konkurirajo različni nameni rabe pičlo odmerjenega „osnovnega proizvoda“, tj. prostora. V tem smislu postane promet še pomembnejši, še zlasti ker se njegovi učinki (širjenje hrupa, onesnaževal itd.) širijo prek določenega območja. 3. poglavje obravnava današnje spremembe v rabi zemljišč v regijah. Gospodarstvo: gonilni motor V nekaterih primerih sta gospodarski razvoj in promet tesno povezana. Tako je gospodarski razvoj regije odvisen tudi od njene prometne dostopnosti in posledično od možnosti izmenjave blaga in storitev. Dostopnost določa kakovost geografske lokacije glede potencialnih možnosti za ustvarjanje stikov, izmenjavo obiskov ali izmenjavo blaga in storitev. Je tudi merilo za prednosti, ki jih državljani, ki tam živijo, ali podjetja teoretično imajo prav zaradi dostopnosti lokacije. Dobra dostopnost je lahko ustrezno merilo možnosti preživetja nekaterih gospodarskih sektorjev, ki so odvisni od dodatnih prihodkov iz drugih sektorjev, in lahko ustvari ekonomske koristi znotraj in zunaj alpske regije. Sočasno je treba poudariti, da vitalno gorsko območje ne sme biti odvisno le od prometna dostopnosti. Različne raziskave so pokazale, da izboljšanje prometne dostopnosti ni pripomoglo ne k selitvi delovnih mest na periferijo niti ni ustavilo upadanja prebivalstva (Institut für Länderkunde 2001). Kjer dostopnost vpliva na gospodarski razvoj, bo gospodarstvo tisto, ki bo imelo najmočnejši vpliv na promet blaga. Poleg tega imata velik vpliv na promet blaga razvoj logistike in prometna politika (ARE 2004). V takem kontekstu je razvoj območja, ki obkroža alpski lok, ravno tako odločilen kot razvoj znotraj njega: delitev dela, gospodarska rast, struktura potrošnje in enotni trg je le nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na obseg prometnih gibanj, ki jih povzroča gospodarstvo. Poglavje B2 obravnava gospodarstvo kot gonilno silo prometnega razvoja. V tem kontekstu ima turizem posebno vlogo. Zaradi trenda pogostejših, zato pa krajših bivanj, ki sedaj prevladuje v tej panogi, se tisti, ki potujejo z osebnim avtomobilom, še bolj zavedajo pomembnosti udobnega in hitrega dostopa do izbrane destinacije. Istočasno je za to panogo velikega pomena mirna, slikovita pokrajina, daleč od neprijetnosti, ki jih prinaša promet (gl. poglavje B4). Literatura ARE – Bundesamt für Raumentwicklung (2004): Perspektiven des schweizerischen Güterverkehrs bis 2030. Hypothesen und Szenarien. Bern. Institut für Länderkunde (ed.) (2001): Bundesrepublik Deutschland. Verkehr und Kommunikation. CD.

35

I Porocilo o stanju Alp: Promet in mobilnost  

Poročilo o stanju Alp: Promet in mobilnost Leto izida: 2007 Izdal: Stalni sekretariat Alpske konvencije

I Porocilo o stanju Alp: Promet in mobilnost  

Poročilo o stanju Alp: Promet in mobilnost Leto izida: 2007 Izdal: Stalni sekretariat Alpske konvencije

Advertisement