Page 1

IV. MEDNARODNI CIKEL KONCERTOV

MAJ–JUNIJ

2012


Spoštovane občanke in občani, cenjeni ljubitelji glasbe! V mesecu maju se v okviru v okviru Mednarodnega cikla koncertov že tradicionalno začenja tudi cikel komornih koncertov Orgle &. Letos že tretjo sezono zapored. Glasba je brez dvoma najlepša, najpopolnejša, vsesvetovna umetnost. In orgle veljajo za kraljico instrumentov. Zato se bomo imenitno, kar kraljevsko na teh koncertih počutili poslušalci. Ta mala kapelica sredi cvetočega majskega polja se ob zvoku orgel pretvori v čudovito katedralo v naravi. Kako tudi ne, saj stoji le korak od kraja , kjer je v brezčasno podobo Ivan Grohar ujel neko svojo “Pomlad”. Kapelica Jezusovih blagrov je v tem pomladnem času zagotovo naše najlepše koncertno prizorišče. Prizadevamo si, da bomo podobno koncertno prizorišče uredili tudi v Kristalni dvorani Sokolskega doma. Mesto s tako bogato glasbeno in orglarsko tradicijo ga vsekakor potrebuje. Letos smo v goste povabili glasbene ustvarjalce iz Slovenije in sosednjih držav. Prepričan sem, da nam bodo v treh koncertih komornega koncertnega cikla pripravili imenitna glasbena doživetja. Za to se jim kot župan Občine Škofja Loka iskreno zahvaljujem, tako kot bi se rad zahvalil gospodu Janezu Žagarju, ki je vrata kapele vnovič nadvse gostoljubno odprl - Glasbi. Vljudno vabljeni!

mag. Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka


Spoštovane občanke in občani, cenjeni ljubitelji glasbe! V mesecu maju se v okviru v okviru Mednarodnega cikla koncertov že tradicionalno začenja tudi cikel komornih koncertov Orgle &. Letos že tretjo sezono zapored. Glasba je brez dvoma najlepša, najpopolnejša, vsesvetovna umetnost. In orgle veljajo za kraljico instrumentov. Zato se bomo imenitno, kar kraljevsko na teh koncertih počutili poslušalci. Ta mala kapelica sredi cvetočega majskega polja se ob zvoku orgel pretvori v čudovito katedralo v naravi. Kako tudi ne, saj stoji le korak od kraja , kjer je v brezčasno podobo Ivan Grohar ujel neko svojo “Pomlad”. Kapelica Jezusovih blagrov je v tem pomladnem času zagotovo naše najlepše koncertno prizorišče. Prizadevamo si, da bomo podobno koncertno prizorišče uredili tudi v Kristalni dvorani Sokolskega doma. Mesto s tako bogato glasbeno in orglarsko tradicijo ga vsekakor potrebuje. Letos smo v goste povabili glasbene ustvarjalce iz Slovenije in sosednjih držav. Prepričan sem, da nam bodo v treh koncertih komornega koncertnega cikla pripravili imenitna glasbena doživetja. Za to se jim kot župan Občine Škofja Loka iskreno zahvaljujem, tako kot bi se rad zahvalil gospodu Janezu Žagarju, ki je vrata kapele vnovič nadvse gostoljubno odprl - Glasbi. Vljudno vabljeni!

mag. Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka


KONCERTI I.

učenci Glasbene šole Škofja Loka in Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik

II.

sobota, 19. maj sobota, 2. junij

III.

sobota, 16. junij

Silva Manfrè, orgle | Pietro Prosser, teorba

Pavao Mašić, orgle | Martina Burger, sopran

ob 20. uri Občina Škofja Loka

orgle &

Papirnica pri Škofji Loki, kapela Jezusovih blagrov

MAJ–JUNIJ

2012


KONCERTI I.

učenci Glasbene šole Škofja Loka in Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik

II.

sobota, 19. maj sobota, 2. junij

III.

sobota, 16. junij

Silva Manfrè, orgle | Pietro Prosser, teorba

Pavao Mašić, orgle | Martina Burger, sopran

ob 20. uri Občina Škofja Loka

orgle &

Papirnica pri Škofji Loki, kapela Jezusovih blagrov

MAJ–JUNIJ

2012


Učenci Glasbene šole Škofja Loka

in

Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik

Spored so s svojimi učenci pripravili učitelji: Karin Garb, flavta (13) Janez Hostnik, petje (5) Klemen Karlin, orgle (3, 4, 13, 14, 15, 16) Ana Kavčič Pucihar, flavta (2, 9, 10, 15) Špela Kermelj, violončelo (12) Katarina Mali, flavta (7) Katja Marinič, violina (4) Armin Sešek, violina (6) Tomaž Sevšek Šramel, orgle (1, 7, 8, 11, 12) Irena Šmid, saksofon (14)

Sobota, 19. maj 2012, ob 20. uri

Papirnica, kapela Jezusovih blagrov Spored 1 Johann Sebastian Bach (1685–1750) Preludij v G-duru, BWV 541/1 Katarina Trček, orgle (GŠ LjVR) 2 Georg Friedrich Händel (1685–1759) Iz Sonate v F-duru, op. 1, št. 11, HWV 369: 1. st. Larghetto / 2. st. Allegro Hana Kavčič, flavta (GŠ ŠkL) Klemen Karlin, orgle 3 Georg Böhm (1661–1733) Vater unser im Himmelreich (Oče naš, ki si v nebesih) à 2 Claviers et Pedal Ana Ažbe, orgle (GŠ ŠkL)

4 Georg Philipp Telemann (1681–1767) Iz Sonatine 1 v A-duru, TWV 41:A2: 1. st. Adagio / 2. st. Allegro assai Klara Ažbe, violina (GŠ ŠkL) Ana Ažbe, orgle (GŠ ŠkL) 5 Johann Sebastian Bach (1685–1750) Iz Schemellijeve pesmarice: Vergiss mein nicht, mein allerliebster Gott, BWV 505 (Ne pozabi me, moj najdražji Bog) Ema Jamnik, sopran (GŠ ŠkL) Klemen Karlin, orgle 6 Henry Purcell (1659–1695) Iz Sonate za štiri instrumentalne glasove št. 9 v F-duru (»Zlata sonata«), Z 810: 1. st. [brez oznake] / 2. st. Adagio Ana Sešek, violina (GŠ ŠkL) Kaja Sešek, violina (GŠ ŠkL) Jaka Trilar, violončelo Klemen Karlin, orgle

7 Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) Sonatina v B-duru: Allegro / Larghetto / Menuet-Trio-Menuet Meta Novak, flavta (GŠ LjVR) Katarina Trček, orgle (GŠ LjVR) 8 Dieterich Buxtehude (ca. 1637–1707) Tokata v F, BuxWV 157 Gregor Žitko, orgle (GŠ LjVR) • • • 9 Tielman Susato (ca. 1510/15–po 1570) prir. Dana Ragsdale Shepherd's Dance (Pastiričin ples) Hana Žvagen, flavta (GŠ ŠkL) Klemen Karlin, orgle 10 John Dowland (1563–1626) prir. Blaž Pucihar What if a Day (Kaj, ako dan) Nina Triler, flavta (GŠ ŠkL) Klemen Karlin, orgle

11 Wilhelm Friedemann Bach (1710–1784) Bourrée v h-molu Ana Žitko, orgle (GŠ LjVR) 12 Louis-Claude Daquin (1694–1772) prir. Eugen Rapp Iz Prve suite: 1er Rigaudon en Rondeau Urban Megušar, violončelo (GŠ LjVR) Luka Povšič, orgle (GŠ LjVR)

15 Gabriel Fauré (1845–1924) prir. Trevor Wye Cantique de Jean Racine, op. 11 (Andante) Kvartet flavt: Veronika Igličar, Maruša Krmelj, Ana Florjanovič, Hana Kavčič (GŠ ŠkL) Tina Poljanšek, orgle (GŠ ŠkL) 16 Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847) Allegro moderato maestoso v C-duru (1845) Tina Poljanšek, orgle (GŠ ŠkL)

13 Christopher Tambling (*1964) Iz Šestih skladb: Adagio molto Meta Ažbe, flavta (GŠ ŠkL) Ana Ažbe, orgle (GŠ ŠkL) 14 Eugène Bozza (1905–1991) Gavotte des damoiselles (Moderato giocoso) Blaž Šubic, saksofon (GŠ ŠkL) Polona Tomšič, orgle (GŠ ŠkL)

foto: janA JOCIF

ORGLE &


Učenci Glasbene šole Škofja Loka

in

Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik

Spored so s svojimi učenci pripravili učitelji: Karin Garb, flavta (13) Janez Hostnik, petje (5) Klemen Karlin, orgle (3, 4, 13, 14, 15, 16) Ana Kavčič Pucihar, flavta (2, 9, 10, 15) Špela Kermelj, violončelo (12) Katarina Mali, flavta (7) Katja Marinič, violina (4) Armin Sešek, violina (6) Tomaž Sevšek Šramel, orgle (1, 7, 8, 11, 12) Irena Šmid, saksofon (14)

Sobota, 19. maj 2012, ob 20. uri

Papirnica, kapela Jezusovih blagrov Spored 1 Johann Sebastian Bach (1685–1750) Preludij v G-duru, BWV 541/1 Katarina Trček, orgle (GŠ LjVR) 2 Georg Friedrich Händel (1685–1759) Iz Sonate v F-duru, op. 1, št. 11, HWV 369: 1. st. Larghetto / 2. st. Allegro Hana Kavčič, flavta (GŠ ŠkL) Klemen Karlin, orgle 3 Georg Böhm (1661–1733) Vater unser im Himmelreich (Oče naš, ki si v nebesih) à 2 Claviers et Pedal Ana Ažbe, orgle (GŠ ŠkL)

4 Georg Philipp Telemann (1681–1767) Iz Sonatine 1 v A-duru, TWV 41:A2: 1. st. Adagio / 2. st. Allegro assai Klara Ažbe, violina (GŠ ŠkL) Ana Ažbe, orgle (GŠ ŠkL) 5 Johann Sebastian Bach (1685–1750) Iz Schemellijeve pesmarice: Vergiss mein nicht, mein allerliebster Gott, BWV 505 (Ne pozabi me, moj najdražji Bog) Ema Jamnik, sopran (GŠ ŠkL) Klemen Karlin, orgle 6 Henry Purcell (1659–1695) Iz Sonate za štiri instrumentalne glasove št. 9 v F-duru (»Zlata sonata«), Z 810: 1. st. [brez oznake] / 2. st. Adagio Ana Sešek, violina (GŠ ŠkL) Kaja Sešek, violina (GŠ ŠkL) Jaka Trilar, violončelo Klemen Karlin, orgle

7 Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) Sonatina v B-duru: Allegro / Larghetto / Menuet-Trio-Menuet Meta Novak, flavta (GŠ LjVR) Katarina Trček, orgle (GŠ LjVR) 8 Dieterich Buxtehude (ca. 1637–1707) Tokata v F, BuxWV 157 Gregor Žitko, orgle (GŠ LjVR) • • • 9 Tielman Susato (ca. 1510/15–po 1570) prir. Dana Ragsdale Shepherd's Dance (Pastiričin ples) Hana Žvagen, flavta (GŠ ŠkL) Klemen Karlin, orgle 10 John Dowland (1563–1626) prir. Blaž Pucihar What if a Day (Kaj, ako dan) Nina Triler, flavta (GŠ ŠkL) Klemen Karlin, orgle

11 Wilhelm Friedemann Bach (1710–1784) Bourrée v h-molu Ana Žitko, orgle (GŠ LjVR) 12 Louis-Claude Daquin (1694–1772) prir. Eugen Rapp Iz Prve suite: 1er Rigaudon en Rondeau Urban Megušar, violončelo (GŠ LjVR) Luka Povšič, orgle (GŠ LjVR)

15 Gabriel Fauré (1845–1924) prir. Trevor Wye Cantique de Jean Racine, op. 11 (Andante) Kvartet flavt: Veronika Igličar, Maruša Krmelj, Ana Florjanovič, Hana Kavčič (GŠ ŠkL) Tina Poljanšek, orgle (GŠ ŠkL) 16 Felix Mendelssohn Bartholdy (1809–1847) Allegro moderato maestoso v C-duru (1845) Tina Poljanšek, orgle (GŠ ŠkL)

13 Christopher Tambling (*1964) Iz Šestih skladb: Adagio molto Meta Ažbe, flavta (GŠ ŠkL) Ana Ažbe, orgle (GŠ ŠkL) 14 Eugène Bozza (1905–1991) Gavotte des damoiselles (Moderato giocoso) Blaž Šubic, saksofon (GŠ ŠkL) Polona Tomšič, orgle (GŠ ŠkL)

foto: janA JOCIF

ORGLE &


Pavao Mašić

orgle

Spored

Sobota, 2. junij 2012, ob 20. uri

Papirnica, kapela Jezusovih blagrov

(Hrvaška) &

Johann Sebastian Bach (1685–1750 ) Süßer Trost, mein Jesus kömmt, arija iz istoimenske kantate, BWV 151 Pastorella, BWV 590

Martina burger

Antonio Vivaldi (1678–1741) Nulla in mundo pax sincera, RV 630: Nulla in mundo pax sincera / Blando colore / Spirat anguis / Alleluia

sopran

(Slovenija)

• • •

v sodelovanju s Slovenskim orgelskim društvom, v okviru 11. Poletnega orgelskega ciklusa

Georg Friedrich Händel (1685–1759) Rejoice greatly, O daughter of Zion, arija iz oratorija Mesija, HWV 56

foto: saša novković

Giovanni Morandi (1777–1856) Rondò con imitazione de' campanelli Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) Exsultate, jubilate, KV 165: Exsultate, jubilate / Fulget amica dies / Tu virginum corona / Alleluia

Pavao Mašić se je rodil leta 1980 v Šibeniku. Na Glasbeni akademiji v Zagrebu je diplomiral iz orgel, čembala in glasbene teorije, zatem pa je na visokih šolah za glasbo v Lausanni in Freiburgu (Breisgau) končal še podiplomska študija orgel (pri Kei Koito) in čembala (pri Robertu Hillu in Michaelu Behringerju). Zadnja štiri leta se stalno izpopolnjuje pri najpomembnejših čembalistih sedanjega časa, kot so Pierre Hantaї, Christophe Rousset in Skip Sempé. Od leta 1999 je glavni organist cerkve sv. Marka v Zagrebu, od leta 2008 pa kot docent za čembalo in generalni bas poučuje na Glasbeni akademiji v Zagrebu.

Sopranistka Martina Burger je leta 2011 na Glasbeni akademiji v Zagrebu z odliko končala študij petja v razredu prof. Vlatke Oršanić. Uspešno je nastopala tudi na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je leta 2007 in 2009 v Dubrovniku osvojila prvo nagrado. Bila je finalistka mednarodnih pevskih tekmovanj Mikuláš Schneider-Trnavský leta 2010 v Trnavi (Slovaška) ter Amici della Musica leta 2011 v Udinah (Italija). Leta 2010 je prejela Rektorjevo nagrado zagrebške univerze, ljubljansko Društvo Richarda Wagnerja pa ji je podelilo štipendijo za leto 2011.

Številne mednarodne in domače nagrade, med katerimi izstopata nagradi za najboljše interpretacije skladb J. S. Bacha, Grand Prix Bach de Lausanne leta 2006 in Vjesnikova nagrada Kantor na Varaždinskih baročnih večerih leta 2010, ga uvrščajo med najbolj uveljavljene glasbenike svoje generacije. Ob bogati koncertni dejavnosti se osredotoča na integralni orgelski opus J. S. Bacha, ki ga je skupaj z Antejem Knešaurekom izvedel v okviru obsežnega koncertnega ciklusa s sedemnajstimi recitali na orglah Bazilike Srca Jezusovega v Zagrebu (2010–2012). Leta 2011 je pri založbi Croatia Records izšel njegov solistični prvenec z naslovom 1685, posvečen skladbam za čembalo J. S. Bacha, G. F. Händla in D. Scarlattija.

Kot koncertna pevka je sodelovala na Dubrovniških letnih igrah, Varaždinskih baročnih večerih, Festivalu Brežice, Kogojevih dnevih in Dnevih hrvaške glasbe na Dunaju. Kot solistka in vokalna pedagoginja redno sodeluje z Vokalno akademijo Ljubljana, nastopa pa tudi z različnimi orkestri, kot so Hrvaški baročni ansambel, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester HRT, Zagrebški orkester mladih, Orkester Simfonika Vrhnika, Orkester Gimnazije Kranj, Orkester oboroženih sil Republike Hrvatske, … Na odrih HNK Zagreb, HNK Zajc (Reka), KD Vatroslav Lisinski (Zagreb), ljubljanske Opere in Cankarjevega doma se je predstavila z vlogami Nimfe (Monteverdi: Orfeo), Pamine (Mozart: Čarobna piščal), Kraljice noči

(Mozart: Čarobna piščal), Metke (Humperdinck: Janko in Metka), Madame Herz (Mozart: Gledališki direktor), Belinde (Purcell: Dido in Enej) ter baronice Sue Ellen de Gondremarck (Offenbach: Pariško življenje).

foto: janez kotar

ORGLE &


Pavao Mašić

orgle

Spored

Sobota, 2. junij 2012, ob 20. uri

Papirnica, kapela Jezusovih blagrov

(Hrvaška) &

Johann Sebastian Bach (1685–1750 ) Süßer Trost, mein Jesus kömmt, arija iz istoimenske kantate, BWV 151 Pastorella, BWV 590

Martina burger

Antonio Vivaldi (1678–1741) Nulla in mundo pax sincera, RV 630: Nulla in mundo pax sincera / Blando colore / Spirat anguis / Alleluia

sopran

(Slovenija)

• • •

v sodelovanju s Slovenskim orgelskim društvom, v okviru 11. Poletnega orgelskega ciklusa

Georg Friedrich Händel (1685–1759) Rejoice greatly, O daughter of Zion, arija iz oratorija Mesija, HWV 56

foto: saša novković

Giovanni Morandi (1777–1856) Rondò con imitazione de' campanelli Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) Exsultate, jubilate, KV 165: Exsultate, jubilate / Fulget amica dies / Tu virginum corona / Alleluia

Pavao Mašić se je rodil leta 1980 v Šibeniku. Na Glasbeni akademiji v Zagrebu je diplomiral iz orgel, čembala in glasbene teorije, zatem pa je na visokih šolah za glasbo v Lausanni in Freiburgu (Breisgau) končal še podiplomska študija orgel (pri Kei Koito) in čembala (pri Robertu Hillu in Michaelu Behringerju). Zadnja štiri leta se stalno izpopolnjuje pri najpomembnejših čembalistih sedanjega časa, kot so Pierre Hantaї, Christophe Rousset in Skip Sempé. Od leta 1999 je glavni organist cerkve sv. Marka v Zagrebu, od leta 2008 pa kot docent za čembalo in generalni bas poučuje na Glasbeni akademiji v Zagrebu.

Sopranistka Martina Burger je leta 2011 na Glasbeni akademiji v Zagrebu z odliko končala študij petja v razredu prof. Vlatke Oršanić. Uspešno je nastopala tudi na državnih tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je leta 2007 in 2009 v Dubrovniku osvojila prvo nagrado. Bila je finalistka mednarodnih pevskih tekmovanj Mikuláš Schneider-Trnavský leta 2010 v Trnavi (Slovaška) ter Amici della Musica leta 2011 v Udinah (Italija). Leta 2010 je prejela Rektorjevo nagrado zagrebške univerze, ljubljansko Društvo Richarda Wagnerja pa ji je podelilo štipendijo za leto 2011.

Številne mednarodne in domače nagrade, med katerimi izstopata nagradi za najboljše interpretacije skladb J. S. Bacha, Grand Prix Bach de Lausanne leta 2006 in Vjesnikova nagrada Kantor na Varaždinskih baročnih večerih leta 2010, ga uvrščajo med najbolj uveljavljene glasbenike svoje generacije. Ob bogati koncertni dejavnosti se osredotoča na integralni orgelski opus J. S. Bacha, ki ga je skupaj z Antejem Knešaurekom izvedel v okviru obsežnega koncertnega ciklusa s sedemnajstimi recitali na orglah Bazilike Srca Jezusovega v Zagrebu (2010–2012). Leta 2011 je pri založbi Croatia Records izšel njegov solistični prvenec z naslovom 1685, posvečen skladbam za čembalo J. S. Bacha, G. F. Händla in D. Scarlattija.

Kot koncertna pevka je sodelovala na Dubrovniških letnih igrah, Varaždinskih baročnih večerih, Festivalu Brežice, Kogojevih dnevih in Dnevih hrvaške glasbe na Dunaju. Kot solistka in vokalna pedagoginja redno sodeluje z Vokalno akademijo Ljubljana, nastopa pa tudi z različnimi orkestri, kot so Hrvaški baročni ansambel, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester HRT, Zagrebški orkester mladih, Orkester Simfonika Vrhnika, Orkester Gimnazije Kranj, Orkester oboroženih sil Republike Hrvatske, … Na odrih HNK Zagreb, HNK Zajc (Reka), KD Vatroslav Lisinski (Zagreb), ljubljanske Opere in Cankarjevega doma se je predstavila z vlogami Nimfe (Monteverdi: Orfeo), Pamine (Mozart: Čarobna piščal), Kraljice noči

(Mozart: Čarobna piščal), Metke (Humperdinck: Janko in Metka), Madame Herz (Mozart: Gledališki direktor), Belinde (Purcell: Dido in Enej) ter baronice Sue Ellen de Gondremarck (Offenbach: Pariško življenje).

foto: janez kotar

ORGLE &


Silva Manfrè

orgle

Sobota, 16. junij 2012, ob 20. uri

Papirnica, kapela Jezusovih blagrov

(Avstrija/Italija) &

Pietro Prosser

teorba

(Italija)

Spored

• • • Alessandro Piccinini (1566–ca. 1638) Tenore detto il Mercatello Corrente detto Nasazzo fatta sopra il Mercatello Toccata X (iz: Intavolatura di liuto, et di chitarrone, Bologna 1623)

Giovanni G. Kapsperger (ca. 1580–1651) Toccata II arpeggiata za teorbo in basso continuo Bernardo Pasquini (1637–1710) (iz: Libro I d'intavolatura di chitarone, Venezia 1604) Sonata v e-molu: [Grave] / [Allegro] / [Giga] Giovanni Pittoni (1635–1677) Sonata V da chiesa za teorbo in orgle v a-molu: Grave / Allegro / Adagio / Allegro (iz: Intavolatura di tiorba, op. I, Bologna 1669)

Johann Joseph Fux (1660–1741) Ciaccona v D za orgle foto: albert Seitlinger

Silva Manfrè se je rodila v Veroni v Italiji. Na

Giovanni G. Kapsperger (ca. 1580–1651) Toccata I (iz: Libro IV di tiorba, Roma 1640) Bernardo Pasquini (1637–1710) Sonata v d-molu: [Allegro] / Adagio / [Allegro] (iz: Sonate a due bassi continui, 1704)

(iz: Sonate a due bassi continui, 1704)

Johann Kaspar Kerll (1627–1693) Toccata V in Canzona V za orgle Giovanni Pittoni (1635–1677) Sonata VI da camera za teorbo in orgle v G-duru: Grave / Sua Alemanda / Sua Corrente / Sua Sarabanda (iz: Intavolatura di tiorba, op. I, Bologna 1669)

Agostino Guerrieri (1630–1694) „La Tità“. Sonata a solo Alpa doppia, overo Teorba: Toccata / Arietta / Presto / Corrente (iz: Sonate op. 1, Venezia 1673)

konservatoriju v domačem mestu je študirala klavir, orgle in orgelsko kompozicijo, na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju pa orgle – koncertno smer pri Michaelu Radulescuju. Poleg tega je zaključila študij muzikologije na univerzah v Pavii in na Dunaju; v svoji disertaciji je obravnavala orgelska dela Arnolda Schönberga, Olivierja Messiaena in Paula Hindemitha. Izpopolnjevala se je na mednarodnih mojstrskih tečajih pri Gastonu Litaizu, Guyju Bovetu, Bernardu Brauchliju, Estebanu Elizondu, Haraldu Voglu, Lorenzu Ghielmiju in Paolu Crivellaru. Od 90-ih let dalje koncertira tako solistično kot v komornih zasedbah, med drugim na različnih festivalih v Italiji (Asiago Festival Internazionale, Festival di Musica Antica di Magnano, Interflumina v Asolu, Mozartov festival v Roveretu), Avstriji (Wiener Orgelkonzerte, Concerti Amorosi na Dunaju, skupni orgelski ciklus ORF in Jeunesse), v Švici (Festival Antegnati v Bellinzoni, Rassegna Organistica Valmaggese), Andori (Mednarodni orgelski festival) in na Češkem (Passion 99 v Pragi). Prav tako je snemala za Avstrijsko radiotelevizijo (ORF). V svojem umetniškem delovanju se Silva Manfrè posveča manj znani in redkeje izvajani literaturi renesanse, baroka in (dunajske) klasike, njena pozornost pa velja tudi novonastali glasbi, zlasti orgelski komorni glasbi (mdr. krstna izvedba

skladbe Landschaft mit Gesang (Pokrajina s petjem) Victorja Estapéja, skupaj s španskim flavtistom Enricom Ribalto, na Dunaju leta 2011). Med letoma 1992 in 1993 je bila naslovna organistka v vojaški cerkvi sv. Prosdocima in v glasbenem ansamblu Capella musicale v stolnici v Padovi, od leta 1998 pa je organistka v piaristični cerkvi sv. Tekle na Dunaju.

foto: albert Seitlinger

ORGLE &

Pietro Prosser se je rodil leta 1965 v Cantùju

v pokrajini Como in leta 1989 zaključil študij kitare na konservatoriju v mestu Riva del Garda. Lutnjo in teorbo je študiral pri Paulu Beierju na Civica Scuola di Musica v Milanu in pri Tizianu Bagnatiju na konservatoriju v Parmi ter nazadnje leta 2001 diplomiral pri Andrei Damianiju na Konservatoriju sv. Cecilije v Rimu. Kot specialist za prakso igranja generalbasa sodeluje z različnimi ansambli za renesančno in baročno glasbo (L´arte dell´arco, Ensemble Zefiro, Ensemble Astrée, Venice Baroque Orchestra, Academia Montis Regalis, Accademia Bizantina, I Solisti Veneti, Capella Savaria, Collegium 1704 (Praga), Piccolo Concerto (Dunaj)). Nastopa na mednarodnih festivalih v Avstriji (mdr. na Salzburških slavnostnih igrah, Mednarodnih baročnih dnevih v Melku, Mednarodnih Haydnovih dnevih v Eisenstadtu), Italiji (mdr. na festivalu Urbino Musica Antica in na Mozartovem festivalu v Roveretu), Nemčiji (na Festivalu lutnje Nemškega lutenjskega

društva), na Poljskem, Danskem, v Angliji, na Portugalskem, Češkem, Franciji, na Japonskem in v Južni Ameriki. Snemal je za glasbene založbe Chandos, Stradivarius, Brilliant, Bongiovanni, Sarx, Symphonia in Tactus ter za Italijansko (RAI) in Avstrijsko radiotelevizijo (ORF). Odkar je zaključil študij muzikologije na Šoli za glasbeno paleografijo in filologijo v Cremoni, v okviru Univerze Pavia, se posveča tudi proučevanju zgodovinskih virov na področju avstrijskih in čeških tabulatur za lutnjo in enega izmed njenih tipov, imenovanega calichon. Leta 2005 se je Pietro Prosser skupaj z najslavnejšimi poustvarjalci na arabsko lutnjo oud kot evropski predstavnik udeležil Mednarodnega lutnjarskega srečanja v Atenah.


Silva Manfrè

orgle

Sobota, 16. junij 2012, ob 20. uri

Papirnica, kapela Jezusovih blagrov

(Avstrija/Italija) &

Pietro Prosser

teorba

(Italija)

Spored

• • • Alessandro Piccinini (1566–ca. 1638) Tenore detto il Mercatello Corrente detto Nasazzo fatta sopra il Mercatello Toccata X (iz: Intavolatura di liuto, et di chitarrone, Bologna 1623)

Giovanni G. Kapsperger (ca. 1580–1651) Toccata II arpeggiata za teorbo in basso continuo Bernardo Pasquini (1637–1710) (iz: Libro I d'intavolatura di chitarone, Venezia 1604) Sonata v e-molu: [Grave] / [Allegro] / [Giga] Giovanni Pittoni (1635–1677) Sonata V da chiesa za teorbo in orgle v a-molu: Grave / Allegro / Adagio / Allegro (iz: Intavolatura di tiorba, op. I, Bologna 1669)

Johann Joseph Fux (1660–1741) Ciaccona v D za orgle foto: albert Seitlinger

Silva Manfrè se je rodila v Veroni v Italiji. Na

Giovanni G. Kapsperger (ca. 1580–1651) Toccata I (iz: Libro IV di tiorba, Roma 1640) Bernardo Pasquini (1637–1710) Sonata v d-molu: [Allegro] / Adagio / [Allegro] (iz: Sonate a due bassi continui, 1704)

(iz: Sonate a due bassi continui, 1704)

Johann Kaspar Kerll (1627–1693) Toccata V in Canzona V za orgle Giovanni Pittoni (1635–1677) Sonata VI da camera za teorbo in orgle v G-duru: Grave / Sua Alemanda / Sua Corrente / Sua Sarabanda (iz: Intavolatura di tiorba, op. I, Bologna 1669)

Agostino Guerrieri (1630–1694) „La Tità“. Sonata a solo Alpa doppia, overo Teorba: Toccata / Arietta / Presto / Corrente (iz: Sonate op. 1, Venezia 1673)

konservatoriju v domačem mestu je študirala klavir, orgle in orgelsko kompozicijo, na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju pa orgle – koncertno smer pri Michaelu Radulescuju. Poleg tega je zaključila študij muzikologije na univerzah v Pavii in na Dunaju; v svoji disertaciji je obravnavala orgelska dela Arnolda Schönberga, Olivierja Messiaena in Paula Hindemitha. Izpopolnjevala se je na mednarodnih mojstrskih tečajih pri Gastonu Litaizu, Guyju Bovetu, Bernardu Brauchliju, Estebanu Elizondu, Haraldu Voglu, Lorenzu Ghielmiju in Paolu Crivellaru. Od 90-ih let dalje koncertira tako solistično kot v komornih zasedbah, med drugim na različnih festivalih v Italiji (Asiago Festival Internazionale, Festival di Musica Antica di Magnano, Interflumina v Asolu, Mozartov festival v Roveretu), Avstriji (Wiener Orgelkonzerte, Concerti Amorosi na Dunaju, skupni orgelski ciklus ORF in Jeunesse), v Švici (Festival Antegnati v Bellinzoni, Rassegna Organistica Valmaggese), Andori (Mednarodni orgelski festival) in na Češkem (Passion 99 v Pragi). Prav tako je snemala za Avstrijsko radiotelevizijo (ORF). V svojem umetniškem delovanju se Silva Manfrè posveča manj znani in redkeje izvajani literaturi renesanse, baroka in (dunajske) klasike, njena pozornost pa velja tudi novonastali glasbi, zlasti orgelski komorni glasbi (mdr. krstna izvedba

skladbe Landschaft mit Gesang (Pokrajina s petjem) Victorja Estapéja, skupaj s španskim flavtistom Enricom Ribalto, na Dunaju leta 2011). Med letoma 1992 in 1993 je bila naslovna organistka v vojaški cerkvi sv. Prosdocima in v glasbenem ansamblu Capella musicale v stolnici v Padovi, od leta 1998 pa je organistka v piaristični cerkvi sv. Tekle na Dunaju.

foto: albert Seitlinger

ORGLE &

Pietro Prosser se je rodil leta 1965 v Cantùju

v pokrajini Como in leta 1989 zaključil študij kitare na konservatoriju v mestu Riva del Garda. Lutnjo in teorbo je študiral pri Paulu Beierju na Civica Scuola di Musica v Milanu in pri Tizianu Bagnatiju na konservatoriju v Parmi ter nazadnje leta 2001 diplomiral pri Andrei Damianiju na Konservatoriju sv. Cecilije v Rimu. Kot specialist za prakso igranja generalbasa sodeluje z različnimi ansambli za renesančno in baročno glasbo (L´arte dell´arco, Ensemble Zefiro, Ensemble Astrée, Venice Baroque Orchestra, Academia Montis Regalis, Accademia Bizantina, I Solisti Veneti, Capella Savaria, Collegium 1704 (Praga), Piccolo Concerto (Dunaj)). Nastopa na mednarodnih festivalih v Avstriji (mdr. na Salzburških slavnostnih igrah, Mednarodnih baročnih dnevih v Melku, Mednarodnih Haydnovih dnevih v Eisenstadtu), Italiji (mdr. na festivalu Urbino Musica Antica in na Mozartovem festivalu v Roveretu), Nemčiji (na Festivalu lutnje Nemškega lutenjskega

društva), na Poljskem, Danskem, v Angliji, na Portugalskem, Češkem, Franciji, na Japonskem in v Južni Ameriki. Snemal je za glasbene založbe Chandos, Stradivarius, Brilliant, Bongiovanni, Sarx, Symphonia in Tactus ter za Italijansko (RAI) in Avstrijsko radiotelevizijo (ORF). Odkar je zaključil študij muzikologije na Šoli za glasbeno paleografijo in filologijo v Cremoni, v okviru Univerze Pavia, se posveča tudi proučevanju zgodovinskih virov na področju avstrijskih in čeških tabulatur za lutnjo in enega izmed njenih tipov, imenovanega calichon. Leta 2005 se je Pietro Prosser skupaj z najslavnejšimi poustvarjalci na arabsko lutnjo oud kot evropski predstavnik udeležil Mednarodnega lutnjarskega srečanja v Atenah.


DISPOZICIJA ORGEL

I. manual (C–g3) 1 Dvojna flavta 8’ 2 Principal 4’ 3 Lesena flavta 4’ 2 2/3’ 4 Nasard (od f0) 5 Superoktava 2’ 6 Mikstura II 1’ II. manual (C–g3) 7 Pokrit 8’ Pedal (C–f1) 8 Subbas 16’ Zveze: II-I (drsna zveza), I-Ped, II-Ped Mehanska igralna in registrska traktura Uglasitev: Neidhardt III, 1724

Organizacija foto: janA JOCIF

Papirnica, kapela Jezusovih blagrov Orglarstvo Močnik, op. 20, 2009

Programska zasnova

2012

Uredil

mag. Andreja Ravnihar Megušar, Občina Škofja Loka Klemen Karlin, mag. art. Klemen Karlin, mag. art.

Oblikovanje Tisk

Jana Jocif Etiketa Žiri

Informacije

+386 4 51 12 300 www.skofjaloka.si


DISPOZICIJA ORGEL

I. manual (C–g3) 1 Dvojna flavta 8’ 2 Principal 4’ 3 Lesena flavta 4’ 2 2/3’ 4 Nasard (od f0) 5 Superoktava 2’ 6 Mikstura II 1’ II. manual (C–g3) 7 Pokrit 8’ Pedal (C–f1) 8 Subbas 16’ Zveze: II-I (drsna zveza), I-Ped, II-Ped Mehanska igralna in registrska traktura Uglasitev: Neidhardt III, 1724

Organizacija foto: janA JOCIF

Papirnica, kapela Jezusovih blagrov Orglarstvo Močnik, op. 20, 2009

Programska zasnova

2012

Uredil

mag. Andreja Ravnihar Megušar, Občina Škofja Loka Klemen Karlin, mag. art. Klemen Karlin, mag. art.

Oblikovanje Tisk

Jana Jocif Etiketa Žiri

Informacije

+386 4 51 12 300 www.skofjaloka.si


POMAGALI SO NAM:

MEDIJSKA POKROVITELJA:

V SODELOVANJU Z:

VABILO K VPISU ABONMAJEV: KONCERTNI KRISTALNI ABONMA Glasbena šola Ljubljana Vič - Rudnik Zveza kulturnih društev Škofja Loka

OTROŠKI GLASBENI ABONMA »UMETNOST OTROKOM« ABONMA MLADIH GLASBENIKOV OD 15. JUNIJA 2012

BLAGAJNA KULTURNEGA CENTRA ŠKOFJA LOKA, SOKOLSKI DOM


POMAGALI SO NAM:

MEDIJSKA POKROVITELJA:

V SODELOVANJU Z:

VABILO K VPISU ABONMAJEV: KONCERTNI KRISTALNI ABONMA Glasbena šola Ljubljana Vič - Rudnik Zveza kulturnih društev Škofja Loka

OTROŠKI GLASBENI ABONMA »UMETNOST OTROKOM« ABONMA MLADIH GLASBENIKOV OD 15. JUNIJA 2012

BLAGAJNA KULTURNEGA CENTRA ŠKOFJA LOKA, SOKOLSKI DOM


IV. MEDNARODNI CIKEL KONCERTOV 2012  

IV. MEDNARODNI CIKEL KONCERTOV 2012

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you