Issuu on Google+

Šol. l. 2012/2013, št. 3

OSNOVNA ŠOLA MAKSA DURJAVE MARIBOR RUŠKA CESTA 15 tel: 023304702; http://www.o-md.mb.edus.si/


Dragi učenci, letos sem se odločila, da bom obiskovala novinarski krožek in pravilno sem se odločila. Ni mi žal! Pri novinarskem krožku je bilo zelo zabavno, saj nikoli nisem bila sama. Novinarji so bili tudi Filoreta Morina iz 9. a, Tea Podboj Breznik, Timotej Furek, Luka Moleh in Jan Muhič iz 6. b. Srečevali smo se zjutraj ob ponedeljkih in popoldan ob torkih. Nekateri smo pridno beležili dogajanje na šoli, drugi pa so sicer prihajali na srečanja, a so med pisanjem prispevkov malce zadremali. V vlogi novinarke je bilo odlično, zabavno in poučno seveda. Odločili smo se, da bodo naši novinarski prispevki obogatili Ginko. Veseli smo, da ste nam pri ustvarjanju Ginka pomagali tudi drugi učenci in učitelji. Tako lahko v Ginku najdete prispevke, ki so plod pridnega dela učencev in učiteljic v projektu Popestrimo šolo, razredne in predmetne učiteljice so nam pridno pošiljale vaše prispevke, nekaj pa ste nam jih oddali tudi sami. Letošnji bralni maraton je bil prava literarna uspešnica, zato objavljamo prebrana literarna dela. Pri in po pouku pa ste pridno ustvarjali in nastali so različni izdelki, ki bodo tokrat krasili Ginko. Upam, da bodo vsi na naši šoli še naprej tako ustvarjalni kot do zdaj.

Linda Buzhala, 6. a


PREGLED DOGODKOV—OD JANUARJA DO APRILA SPREHODI POD MORJEM V soboto, 2. 2. 2013, je naš učenec Anej Fajdiga prejel nagrado za sliko na 5. mednarodnem festivalu podvodnega filma in videa Sprehodi pod morjem, na katerem je bila prikazana podvodna filmska umetnost. Aneja sem povprašali o vtisih s festivala in o njegovem preživljanju prostega časa.

Kako je bilo na festivalu? Na festivalu je bilo v redu, saj smo si ogledali zanimive filme.

Si vesel dobljene nagrade? Kaj na to pravijo tvoji starši, prijatelji? Da, sem vesel. Nisem pričakoval, da bo moja risba izbrana med toliko risbami. Tudi starši so na to ponosni.

Kaj najraje počneš v prostem času? Velikokrat se družim s prijatelji, grem v kakšen gozd ... Seveda pa tudi kdaj kaj narišem.

Kaj ti pomeni risanje? Zakaj rad rišeš? Rad rišem, največkrat rišem živali, zato ker me zanimajo in bi rad o njih izvedel še več.

Imaš kakšnega idola in zakaj ga idealiziraš? Moj idol je oče. Tudi on rad riše in tudi mene vedno bolj navdušuje nad risanjem.

Kateri predmet imaš najraje in zakaj? Najraje imam slovenščino, ampak mi je tudi likovna zelo v redu. Likovna mi je všeč, ker delamo zanimive stvari in velikokrat tudi rišemo.

Bi želel še kaj povedati? Ne.

Hvala za tvoj čas in veliko uspehov še naprej.

Filloreta Morina, 9. a


PREGLED DOGODKOV—OD JANUARJA DO APRILA BRALNI MARATON V četrtek, 7. 2. 2013, smo imeli na OŠ Maksa Durjave čudovit bralni maraton, na katerem smo vsi uživali. Na začetku smo si ogledali kratko predstavo Branje je nova moda, ki so jo pripravili učenci šestega razreda z učiteljico Blanko Kovačec. Predstava nas je spomnila na počitnice. Kasneje smo prisluhnili pesmim, ki so jih napisali učenci naše šole in nam jih tudi prebrali. Po končanem literarnem prispevku nas je nagovorila ravnateljica, ki nas je pohvalila. Prav tako nas je obvestila, da praznujemo 52 let obstoja OŠ Maksa Durjave, zato smo se za rojstni dan šole posladkali s torto, ki nas je čakala v jedilnici. Veseli smo bili vseh prispevkov, ki so jih napisali učenci, zato vse pohvale. Tea Podboj Breznik, 6. b

OBISK MUZEJA NARODNE OSVOBODITVE V ponedeljek, 11. 2., smo 4. in 5. razredi obiskali Muzej narodne osvoboditve, kjer so za nas pripravili zanimive pustne delavnice. Seznanili smo se s pustnimi običaji ter si izdelali svoje maske. Maja Jenčič, 5. a


ŠOLA V NARAVI 5. IN 6. RAZRED V ponedeljek, 11. 3., smo se petošolci in šestošolci že zjutraj vkrcali na vlak. V Ljubljani smo prestopili na avtobus, s katerim smo se slabe štiri ure vozili do Bele krajine. Vožnja je bila zelo naporna in vijugasta. Kljub napornemu začetku smo v šoli v naravi uživali sto na uro. Barvali smo pisanke, plezali po plezalni steni, hodili na pohode, se vozili s kolesom, pekli pogačo, plesali tradicionalni belokranjski ples, spoznavali živali in življenje ob in v Kolpi, se veliko naučili o Beli krajni, brali nemško pravljico, odšli smo na pohod do velike stene, seveda nismo zamudili igranja na snegu … Vsekakor pa ne bomo pozabili večernih iger in spoznavanja kače in pajka. Na koncu nam je bilo kar hudo, ko smo se poslavljali od Bele krajine, saj nismo pričakovali, da se bomo imeli tako lepo. Domov smo se vrnili v petek, 15. 3. 2013.

Tea Podboj Breznik, 6. b

V šoli v naravi smo se imeli lepo, čeprav včasih slabo vreme je bilo, sneg, dež, nato pa na glave spet sonce posije. Na pohode smo hodili in se čisto premočili. Ko v sobi smo bili, smo izmučeni lenarili, a čez pet minut utrujenost minila je in skakali smo na postelje. Ko pa učitelji pridrve, pa vsega luštnega konec je. Vanesa Aliti, 6. b


POTUJOČA RAZSTAVA DA VINCI Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je odvijala svetovna potujoča razstava Da Vinci: izumitelj, renesančni umetnik, raziskovalec človeške anatomije in več. Nekateri učenci smo si jo v soboto, 30. 3., ogledali. V okviru projekta Popestrimo šolo smo se v spremstvu učiteljice Katje Čuk z vlakom odpravili v Ljubljano. Bilo je enkratno in vsi smo uživali. Na razstavi smo videli razne Da Vincieve stroje, rokopise, pripomočke in podobno. Ogledali smo si filmček, ki je govoril o Da Vinciju, nas poučil o telesu, matematiki in raznih stvareh, ki jih je znal Da Vinci. Sodelovali smo tudi na Da Vincievih delavnicah, na katerih smo sestavljali most iz paličic, risali in pisali zrcalno kot Da Vinci in izdelovali paličice za mostiček. Ker nam je ostalo še nekaj časa do odhoda domov, smo se še malo sprehodili po mestu. Tea Podboj Breznik, 6. b

URA SPOMINA O PREŽIHOVEM VORANCU IN MAKSU DURJAVI V ponedeljek, 8. 4., je v Muzeju Narodne osvoboditve Maribor potekala ura spomina v sklopu projekta Šole, ki nosijo imena upornih Slovencev. Tam so nam učenci Osnovne šole Prežihovega Voranca predstavili Prežihovega Voranca. Naši učenki 6. a-razreda Metka Jenčič in Živa Tolevski pa sta pod mentorstvom učiteljice Bojane Cingerli predstavili revolucionarja 2. svetovne vojne, po katerem naša šola nosi ime. Ure spomina smo se udeležili tudi učenci 6. b-razreda ter tako izvedeli veliko novega tudi o Maksu Durjavi. Timotej Furek, 6. b

SVETOVNI DAN ROMOV V ponedeljek, 8. 4., je bil svetovni dan Romov. Ta dan smo imeli nastop za učence in učitelje v času glavnega odmora, da bi jim predstavili svojo kulturo. Za nastop smo pridno vadili. Učiteljica Katja Čuk in romski pomočnik Severdžan Bediri sta nam pomagala pripraviti program, zaplesali pa smo tudi romski ples. Veseli smo bili, ker je vse lepo potekalo in so nam vsi zaploskali. Šeherezada Bernica, 6. a

KULTURNI DAN GLASBE V četrtek, 11. 4., se je na naši šoli odvijal kulturni dan glasbe. Najprej so učenci v svojih razredih začeli izdelovati violinske ključe, s katerimi bi lahko odprli svet glasbe. Nato pa smo se udeležili nastopa mladinskega pevskega zbora Carmina Slovenica v naši telovadnici. Zapel nam je nekaj čudovitih pesmi in nas popeljal v svet glasbe. Po koncertu smo v učilnicah dokončali violinske ključe. A koncu smo imeli v telovadnici pravo modno revijo ključev. Vsi ključi so bili prekrasni, zato je imela komisija zelo težko nalogo. Zmagal je ključ 6. b-razreda. Linda Buzhala, 6. a


PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH NALOG 5. 3. so se na naši šoli predstavili naši mladi raziskovalci, ki so z dvema raziskovalnima nalogama s področja sociologije sodelovali na 30. srečanju Mladi za napredek Maribora, ki je bilo 20. 3. na Srednji lesarski šoli. Razglasitev rezultatov je bila 10. 4. v Narodnem domu. Naši mladi raziskovalci so se tudi letos izvrstno odrezali. Sodelovali smo z dvema nalogama na področju sociologije. Naloga z naslovom Zadetek v polno ali strel v prazno? (avtorice: Alja Bislimaj, Nina Mirt, Nikita Polner; mentor: Rado Šumer) je zasedla 3. mesto, naloga z naslovom Kaj se dogaja z vso zavrženo hrano (In kaj bi se lahko) (avtorja: Anej Krajnc, Vesna Krajnc; mentorica: Katja Čuk) pa 8. mesto. Obe nalogi sta prejeli srebrno priznanje.

PLAVALNI TEČAJ Od 18. 3. do 22. 3. smo tretješolci uživali na plavalnem tečaju. Imeli smo tudi testiranja, s pomočjo katerih so nas razdelili na različne skupine. Vsak dan smo imeli na začetku in na koncu tudi prosto plavanje. Naučili smo se veliko novega. Prva dva dneva smo se učili kravl in prsno plavanje. Naučili smo se tudi potapljati. Iskali smo predmete v vodi in skakali v bazen iz štartnega kamna. Zadnji dan mi je bil najbolj všeč, ker smo skakali iz trimetrske skakalnice.

Zoya Čurin, 3. a

PROJEKT VODA — ŽIVLJENJSKA VREDNOTA Na naši šoli je potekal projektni teden z naslovom Projekt Voda — življenjska vrednota, ki se je začel v torek, 19. 3. 2013, in je trajal vse do petka, 22. 3. 2013. Namen projektnega tedna je bil celovit vpogled v vodne ekosisteme, razumevanje pomena vode za življenje, spoznavanje glavnih onesnaževalcev vode in ne nazadnje spoznanje oziroma zavedanje, da porabimo več vode, kot je dejansko potrebujemo. V projektnem tednu smo na razredni in na predmetni stopnji raziskovali in ustvarjali na temo vode. Zadnji dan projekta pa smo se vsi skupaj zbrali v šolski telovadnici in predstavili svoje delo. Z uspešnimi predstavitvami smo zopet dokazali, da učenci naše šole nismo kar tako. Prav tako smo novinarji projektnemu tednu namenili posebno izdajo Ginka, na katero smo še posebej ponosni. Filloreta Morina, 9. a


LETNI ŠOLSKI KONCERT MPZ V torek, 26. 3. 2013, smo na naši šoli imeli letni koncert mladinskega pevskega zbora. Učenci, ki obiskujejo pevski zbor, so zapeli nekaj prelepih pesmi pod vodstvom učiteljice Ane Smej. Učencev, ki obiskujejo pevski zbor je 31, zato predvidevamo, da ima učiteljica Ana kar veliko dela. Naš koncert pa so popestrili tudi bobnarji iz šole za sluh in govor. Ker so sodelovali in popestrili naš koncert, smo jim zelo hvaležni. Mislimo, da je bil koncert enkraten, vendar bi se radi prepričali, zato smo učiteljici Ani Smej postavili nekaj vprašanj o koncertu. Učiteljica Ana Smej je zelo zabavna in prijazna, zato smo jo poprosili, da nam pove še kaj o sebi. Se je bilo težko pripraviti na tako uspešen koncert in zakaj? Ni bilo težko, saj smo ga postopoma gradili v celoto. Ste bili z njim zadovoljni? Zelo. Ali bi še kaj dodali na koncertu, kaj in zakaj? Mogoče bi dodala kakšne svetlobne učinke na pevce, zato da se bi bolje videli. Ali bi se še enkrat odločili za ta poklic učiteljice glasbe in zakaj? Seveda, ker svoj poklic obožujem. Imate veliko dela z učenci? So pridni in spoštljivi do vas? So pridni in spoštljivi, vendar je kljub temu veliko dela. Kateri pa je bil vaš najljubši predmet v osnovni šoli? Glasba, telovadba in likovna vzgoja. Katere inštrumente igrate? Klavir in malo kitaro. Nam lahko na kratko poveste, zakaj ste se odločili, da se boste ukvarjali z glasbo? Pravzaprav je glasba z mano rasla že od malega, saj prihajam iz glasbene družine. Je bila kdaj vaša želja, da bi postali slavna oseba? Ne. Kaj počnete v prostem času? Telovadim in rišem. S čim se še radi ukvarjate poleg glasbe? Obožujem naravo, zato rada grem ven na svež zrak ter se sprehodim ali tekam, med drugim pa naslikam tudi kakšen akvarel. Najlepša hvala, da ste si vzeli čas in odgovorili na moja vprašanja. Linda Buzhala, 6. a


PEVSKE PRIPRAVE V petek, 12. 4., smo se učenci, ki obiskujemo pevski zbor, odpravili na pevske vaje izven šole. Spremljali sta nas zborovodkinja Ana Smej in svetovalna delavka Katja Čuk. Bilo je zelo zabavno. Bili smo zelo pridni, saj smo imeli vse skupaj okrog 12 ur petja. Naši spremljevalki sta zelo dobrosrčni in sta nas nagradili s sladoledom. Mi smo mestni otroci in radi hodimo v trgovine, zato smo tudi na Ptuju obiskali Qlandio. Čeprav smo želeli ostati na Ptuju še nekaj časa, smo morali v nedeljo domov. Žal, je tako, da prijetni trenutki minejo prehitro. Linda Buzhala, 6. a

OBISK TONETA PARTLJIČA Ob zaključku 53. sezone bralne značke, 17. 4., nas je na šoli obiskal Tone Partljič. Dajal nam je dobre nasvete ter pripovedoval zgodbe iz svojega življenja. Pri poslušanju sem zelo uživala. Občasno nas je Tone Partljič tudi nasmejal. Govoril je tako doživeto, da smo zraven zelo uživali. Upam, da nas bo še kdaj obiskal na naši šoli. Nato pa so nam učenci, ki obiskujejo izbirni predmet gledališki klub zaigrali igro Takšen hec zaradi smeti, ki jo je napisala učiteljica Tanja Iršič. Živa Tolevski, 6. a

KNJIŽNI SEJEM IN KNJIŽNA ČAJANKA Na naši šoli smo svetovni dan knjige, 23. 4., obeležili s knjižnim sejmom in knjižno čajanko. Knjižni sejem Od mene k tebi je potekal v dopoldanskem času. Tudi v letošnjem letu je bil zelo uspešen, saj je kar 115 knjig dobilo novega lastnika. Učitelji so nam bili s svojim ravnanjem za vzgled, saj si letos na knjižnem sejmu niso menjavali knjiga samo učenci, ampak tudi učitelji v zbornici. Prav tako so nekateri učitelji prinesli nekaj otroških in mladinskih knjig, ki so jih namenili za menjavo otrokom, ki doma nimajo svojih knjig, ki bi jih lahko zamenjali. Tako smo imeli vsi otroci možnost sodelovanja na knjižnem sejmu. V popoldanske času pa je knjižničarka Blanka Kovačec učence od 1. do 3. razreda v času popoldanskega varstva povabila na pravo knjižno čajanko v šolski knjižnici. Ob pitju čaja in grizljanju keksov so uživali ob prebrani pravljici Tigrova preproga, ki pripoveduje o prigodah tigra, ki je želel le uživati ob svoji skodelici čaja. Učenci so bili nad knjižno čajanko navdušeni in so predlagali, da bi jo kmalu ponovili.

Timotej Furek, 6. b


BRALNA NOČ V ŠOLI V petek, 10. 5., je v OŠ Maksa Durjave potekala bralna noč. Učenci, ki so med letom pridno brali knjige in tako opravili angleško, nemško ali Prežihovo bralno značko, so se zvečer lahko zabavali v šoli. V šoli so potekale zelo zanimive dejavnosti, ki so jih za nas pripravile učiteljice. Po skupinah smo krožili po razredih, kjer so za nas učiteljice Anja Ravnjak, Mojca Rozman, Katja Čuk in Blanka Kovačec pripravile zanimive delavnice. Tako smo si izdelali kazalke, spoznavali razna zelišča in si skuhali čaj, zaplesali smo pravljico in imeli smo čisto pravi pravljični kviz s knjižnimi nagradami. Zmagovalci kviza so bili Antonio Valentan iz 1. razreda, Lana Podpečan iz 2. razreda, Zoya Čurin iz 3. razreda in Kaja Počivavšek iz 6. razreda. Ko se je zvečerilo, se je prava pustolovščina šele pričela. Saj smo s svetilko v zatemnjeni šoli in v okolici šole iskali skrite besede, se skrivali v temi, naredili obhod po okolici šole. Bilo je zelo razburljivo in zabavno. Zvečer smo se odpravili v šolsko telovadnico, kjer smo v spalnih vrečah s svetilko brali knjige in nato polni novih doživetij zaspali. Bilo je zelo zabavno.

Linda Buzhala, 6. a

DRUŽENJE VSEH GENERACIJ V soboto, 11. 5., smo imeli dežju navkljub na naši šoli športni dan Druženje vseh generacij. Čeprav se ni vse izšlo po načrtih, smo se imeli čudovito. Za začetek smo se vsi skupaj razgibali in nato smo se udeležili raznih športnih iger, ob katerih smo se zabavali. Ta dan pa nam je še posebej ostal v spominu, saj smo med drugim imeli tudi dobro in seveda zdravo malico. Ker pa je to druženje vseh generacij, nas je obiskala skupina starejših plesalcev folklore Korenine KUD Svoboda Bistrica ob Dravi, ki nam je zapela in odplesala splet čudovitih plesov. Laura Beriša je za plakat miru prejela nagrado Lions kluba Maribor. Na koncu druženje so bile podeljene nagrade za najmlajšega in najstarejšega člana ter za najštevilčnejšo družino.

Linda Buzhala, 6. a


TEKMOVANJE ZLATA KUHALNICA V torek, 21. 5. 2013, smo se udeležile tekmovanja Zlata kuhalnica. Tekmovanje je potekalo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem. Pripraviti smo morale špagete s piščančjim mesom in nadevana jabolka. Za pripravo na takšno tekmovanje smo porabile veliko časa, saj smo hotele, da je jed izvrstna. Naša mentorica je bila učiteljica Marija Stojnšek Kmetec. Dobile smo srebrno priznanje in bon za picerijo Črni baron. Meli Buzhala, Jasmina Hajrizi in Vesna Krajnc, 7. a

OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA V torek, 21. 5., smo se četrtošolci udeležili Otroške varnostne olimpijade na OŠ Draga Kobala. Zasedli smo 16. mesto. Ob prihodu je bilo tam že veliko učencev z drugih šol. Najprej smo se slikali, nato so nam razložili pravila tekmovanja. Tekmovali smo v štirih igrah. Prva igra se je imenovala Človek ne jezi se. Eden je metal kocko, drugi se je pomikal po poljih, tretji je žrebal listič z vprašanjem, ostali smo odgovarjali. Vsi smo izvrstno obvladali vse odgovore na vprašanja, saj smo se v šoli na to pripravljali nekaj ur. Sreča nam ni bila naklonjena. Naši nasprotni tekmovalci so vrgli kocko z višjim številom pik in nas tako premagali. Nič hudega, saj znanje ostane. V drugi igri smo se pomerili v spretnostni vožnji s kolesom in reševanjem nalog. Premagali smo nasprotnika in dosegli sto točk. V odmoru smo si lahko ogledali policijski, gasilski in rešilni avtomobil ter reševalca na motorju. Pripeljali so tudi tri policijske pse. Eden je bil izšolan za iskanje droge. Policist je pokazal, kako trenira s psom. Bilo je zelo zanimivo. Po odmoru in malici smo nadaljevali s tekmovanjem. Tretja igra je bila sestavljanje logotipov. Morali smo sestaviti logotip Civilne zaščite. Pri tej igri nam je šlo slabo. V četrti igri smo morali vodo brizgati skozi odprtino na tabli. Zmagala je tista ekipa, ki je imela več zbrane vode v vedru. Vsi smo si nadeli čelade in tekli skozi ovire. Dva učenca sta prinesla vedri z vodo, ki smo jo nalili v črpalko. Izmenjavali smo se pri črpanju vode in usmerjanju vodnega curka v odprtino na tabli. Deklice so pazile na vedro, kjer se je zbirala načrpana voda. V tej igri smo bili kar uspešni. Po končanem tekmovanju so razglasili rezultate. Dosegli smo 16. mesto od 22. Kljub vsemu smo bili zadovoljni, saj smo se imeli lepo. Ananda Ribič in Miha Čirič Budihna, 4. a

NARAVOSLOVNI DAN — TRAVNIK V sredo, 22. 5., smo imeli naravoslovni dan. Šli smo si ogledat travnik. Videli smo različne vrste rož in trav: ripečo zlatico, črno deteljo, plazečo deteljo, njivsko grabljišče, navadni regrat, travniško kaduljo … Šli smo tudi okoli Treh ribnikov. Aleksej Mošič, 2. a


OBISK STRASBOURGA V četrtek, 23. 5., smo se v okviru projekta MinglEU in projekta Euroscola Kristijan de Bree, Jernej Čelofiga in Sara Radosavljevid, v spremstvu učiteljice Ljiljane Radosavljevid in učitelja Jureta Petida, odpravili v Strasbourg. Vožnja z avtobusom je trajala 14 ur. V Strasbourg smo prispeli zvečer in se namestili v hotelu. Naslednji dan smo si ogledali Evropski parlament, kjer smo lahko za en dan prevzeli vlogo evropskih poslancev in izražali svoja mnenja na različne teme. Bilo nas je okoli 500 osnovnošolcev in srednješolcev iz 20 držav Evrope. V soboto pa smo spoznavali mesto. Polni prijetnih vtisov smo se v nedeljo vrnili domov. Sara Radosavljevid, 9. a

KORAKI ZA KORAKCE V soboto, 25. 5., smo se prostovoljci odpravili na pohod do Treh ribnikov. Pohoda so se lahko udeležili učenci od 1. do 9. razreda. Čeprav je bilo mrzlo in je deževalo, smo veselo korakali. Pohod je bil zelo zanimiv in poučen, saj smo se veliko stvari tudi naučili. Spremljala so nas nekateri učitelji, tako da tudi njim v soboto ni bil dolgčas. Na koncu smo bili zares utrujeni, zato smo se odpravili domov. Vsako prostovoljno delo je nagrajeno, zato ne čakaj, opravi kakšno prostovoljno delo tudi ti! Linda Buzhala, 6. a

PROJEKT RASTEM S KNJIGO 29. 5. 2013 smo se učenci 7. razreda odpravili v Rotovško knjižnico v okviru projekta Rastem s knjigo. Knjižničar, ki nas je sprejel, nas je motiviral, da bi več brali in nam odigral in zrecitiral smešno pesem o mački, ki je imela bolho in je ni mogla odstraniti. Dobili smo tudi knjigo Tadeja Goloba Zlati zob. Tako nas čaka zanimivo branje. Mima Mikarid, 7. a

UŽIVALI SMO NA PREDSTAVI AFRIKA V BESEDI IN RITMU V četrtek, 6. 6. 2013, smo se v sklopu dne Mariborske knjižnice 1., 4. in 5. razredi odpravili na Rotovški trg, kjer je bila predstava Afrika v glasbi in ritmu. Ob afriški glasbi in pripovedovanju pravih pripovedovalcev smo se prepustili zgodbam, ki so nas popeljale na potovanje po črni celini in so nam dale nauk, da se moramo v življenju sami znajti. Po predstavi smo se še sprehodili po stojnicah, ki so jih pripravili za nas. Maja Jenčič, 5. a Nejc Liponik, 1. a: »Najbolj všeč mi je bila pravljica o človeškem telesu in ko so predstavili inštrumente.« Žan Kojzek, 1. a: »Všeč mi je bilo, ko smo poslušali pravljico o želvici in slonu.« Ilma Hankid, 1. a: »Meni so bile všeč pesmice, ki so jih peli.« Vid Petre, 1. a: »Najboljša je bila pravljica o zajčku in levu.«


ŠOLA V NARAVI 7. in 8. RAZRED Sedmošolci in osmošolci smo od 3. 6. do 7. 6. uživali v šoli v naravi. Ves čas smo vam pridno pošiljali pozdrave iz Vojska nad Idrijo. Sprehod nam je nudil pogled na Triglav ... Oči in duša sta se spočili in nam vlili nove energije, potrebne za popoldansko plezanje po plezalni stezi. S ponosom sporočamo, da so vsi učenci plezali, in kar je najpomembnejše, prišli so do vrha stene. Bravo! Po večerji smo klekljali in si izdelali prekrasne zapestnice. Sposobnost preživetja v naravi smo preizkusili na večernem sprehodu, kjer so učenke same pripravile ogenj, ki nas je prijetno pogrel, medtem ko smo navijali za ekipe na nogometni tekmi - igrišče sredi gozda - neprecenljivo. Za konec pa nas je prav pošteno presenetil dež, tako smo domov prišli "mokri kot miši", je dejala Laura iz 8. razreda.

7. a in 8. a

BRANJE JE NOVA MODA — NASTOP NA OŠ FRANCETA PREŠERNA V petek, 7. 6., smo se Aleksander, Živa, Luka, Metka, Timi in Linda pod vodstvom učiteljice Blanke Kovačec odpravili na OŠ Franceta Prešerna in odigrali igro – Branje je nova moda. Nastopali smo pred šestimi razredi v njihovi šolski knjižnici. Čeprav jih je bilo veliko, nismo imeli treme. Počutili smo se kot pravi igralci. Na koncu so nas pogostili še s sadjem in sokom. Ta dan nam bo ostal v lepem spominu. Linda Buzhala, 6. a

KNJIŽNA ČAJANKA V ponedeljek, 10. 6., smo s knjižno čajanko proslavili posodobitev naše šolske knjižnice. Na knjižno čajanko smo povabili tudi starše in nekdanje delavce šole. Dobili smo se na šolskem razstavišču, kjer smo šestošolci vsem zbranim zaigrali igro Branje je nova moda, nato smo si ogledali šolsko knjižnico in prijetno poklepetali ob čaju, kavi in piškotih. Luka Moleh, 6. b


ŠOLSKI UTRIP ŠOLSKA KNJIŽNICA V letošnjem šolskem letu se je preuredila šolska knjižnica, v katero vsi učenci z veseljem zahajamo. Knjižničarki Blanki Kovačec ni nikoli dolgčas, saj smo predvsem šestošolci tam že pred poukom, med malico in tudi po pouku. Zanimalo me je, kako gledajo na šolsko knjižnico ostali učenci. Povprašal sem različno stare učence in prišel do ugotovitev, da je vsem knjižnica sedaj bolj všeč in da si v njej raje sposojajo knjige. Polovica si jih sposoja knjige predvsem za bralno značko oz. domače branje. Največ vprašanih si sposoja knjige enkrat na mesec, kar nekaj, predvsem mlajših bralcev, pa enkrat na teden. Vsi učenci so zadovoljni z izposojo knjig, želijo si le več novih knjig. Odločil sem se, da za mnenje o šolski knjižnici povprašam tudi ravnateljico Jolando Friš Lozej, ki mi je prijazno odgovorila na vprašanja. Kaj menite o šolski knjižnici? Šolska knjižnica je zelo pomembna za delovanje šole, trudimo se, da bi postala središče naše šole. Letos, ko smo jo prenovili, vidim, da se učenci v njej radi zadržujete. Knjižnica je oživela z večjim obiskom učencev in učiteljev. V njej se izvajajo bibliopedagoške ure na učencem zanimiv način in potekajo zelo raznolike dejavnosti. Menim, da postaja zelo priljubljen prostor za druženje. Ali v kratkem načrtujete kakšno dobavo knjig? Že dve leti načrtno polnimo knjižne police z novitetami. Ves izkupiček denarja z novoletnega bazarja smo namenili nakupu novih knjig v knjižnici po izboru knjižničarke in učiteljev. Ali si v knjižnici izposojate knjige? Katere? Seveda si izposojam knjige v naši šolski knjižnici, pa tudi v drugih. V naši knjižnici si izposojam predvsem strokovne knjige glede pedagoškega dela in vodenja šole. V drugih knjižnicah pa si izposojam še drugo strokovno literaturo, pa tudi kakšen roman za prosti čas. Kakšne knjige radi berete? Rada berem knjige s področja psihologije, sociologije, vzgoje in izobraževanja, naravoslovja, varstva narave ter ekologije, na počitnice pa vzamem tudi kakšen vohunski ali kriminalni roman. Ali nam želite povedati še kaj o branju, knjigah knjižnici ipd.? Kako pomembno je branje za vas učenci? Če berete, lahko knjiga postane marsikaj: vaša učiteljica, prijateljica v slabem in dobrem, časovni stroj, ki vas popelje med vrstnike, ljudi, v dežele, v katerih še niste bili, med doživetja, skrivnosti, prijateljstva, ljubezni …, ki so mogoča samo med vrsticami knjig. Želim, da bo naša šolska knjižnica polna učencev že pred poukom, v času glavnega odmora in po končanem pouku. Nabavljali bomo knjige, ki so vam, učencem, najzanimivejše. Poskrbeli bomo za naše najmlajše, pa tudi za devetošolce. Ravnateljici in vsem vprašanim učencem se zahvaljujem za pogovor. Timotej Furek, 6. b

Slike v okvirjih, 1. a


MAKS DURJAVA (8. 12. 1915–26. 8. 1941) Maks Durjava se je rodil 8. 12. 1915 v Mariboru, očetu Maksu in mami Ani. V Mariboru je dokončal ljudsko šolo. Med leti 1926–1934 je bil dijak realne gimnazije. Nato se je vpisal na oddelek ladjedelništva tehnične visoke šole v Zagrebu, kjer se je takoj priključil naprednemu gibanju študentov. V Zagrebu se je moral kot študent vzdrževati sam z inštrukcijami in drugimi priložnostnimi deli. Imel je razvit socialni čut, zato je sovražil izkoriščanje in je takoj, ko je prišel v stik s komunistično mladino Jugoslavije (SKOJ), z navdušenjem sprejel program Komunistične partije Jugoslavije ter mu ostal zvest do konca. Zaradi tega ga je od leta 1934 do okupacije policija stare Jugoslavije neprestano preganjala in zapirala. Njegove partijske naloge so bile zelo raznovrstne. Sodeloval je pri organizaciji partijske šole v Zagrebu in partijskem tisku. Leta 1940 je bil odgovorni urednik Ljudske pravice, ki je izhajala v Zagrebu. Pri tem je imel direkten stik z Edvardom Kardeljem. Že v stari Jugoslaviji je organiziral ponarejanje vseh vrst legitimacij in dokumentov, po okupaciji pa je razširil to tehniko na ponarejanje prepustnic, potnih listov, legitimacij in dokumentov, ki jih je izdajal okupator, vojaška oblast in ustaška vlada v Zagrebu. Prav tako je imel pomembno vlogo pri prvi ilegalni radijski postaji Komunistične partije Jugoslavije v Zagrebu. Zaupano mu je bilo vzdrževanje zveze med centralnim komitejem komunistične partije Hrvaške in Slovenije. Bil je v direktnem stiku s Tonetom Tomšičem, z Radetom Končarjem in Dušanom Kvedrom. Leta 1938 je bil poslan z izrednimi nalogami v Nemčijo in Češkoslovaško, leta 1940 pa v Italijo. Pri izvrševanju nalog je bil požrtvovalen, hraber in predan. Julija 1941 je ob povratku is partijskega dela (korektura matric za ponarejanje dokumentov) padel v zasedo ustaški policiji, ki je obkolila hišo, kjer je ilegalno stanoval. Bil je aretiran in priveden pred naglo sodišče. 26. 8. so ga ustrelili v maksimirskem gozdu v predmestju Zagreba. Padel je junaško, z dvignjeno pestjo in vzklikom: »Hrvatski narod platit de vam to! Živela Komunistična partija!«. Truplo so po ustrelitvi prepeljali na Inštitut za sodno medicino. Po izpovedi priče Antuna Biljena, pomočnika na inštitutu, je takratna ilegalna organizacija Osvobodilne fronte na skrivaj fotografirala njegovo truplo. Fotografija, na kateri je bila razvidna stisnjena pest, je bila na skrivaj poslana glavnemu štabu partizanskega odpora. Po mnenju priče je bilo truplo odpeljano z Inštituta za sodno medicino v Rakov potok. Oče, mati in tri sestre so bili leta 1941 izgnani iz Maribora v izbirno taborišče Bosanska Gradiška. Od tod je uspelo očetu preseliti družino v Ljubljano. Tu so se vsi opredelili za Osvobodilno fronto, jo podpirali in delovali v njej. Okupacijske oblasti so družino preganjale in kot že rečeno zaprle nekatere njene člane.

Na Ruški cesti, nekdanji Jožefovi cesti, je bila 15. septembra 1891 odprta deška osnovna šola. Za šolskim poslopjem je bila posebej zidana telovadnica, ki stoji še danes in služi svojemu namenu. Že takrat je bil okoli šole vrt, ki je bil vzorno urejen, danes pa je ob sedanji šoli park, v katerem rastejo redke drevesne vrste. Po prvi svetovni vojni so šolo vodili slovenski učitelji, ko pa je Maribor zasedel okupator, so jih pregnali ter zamenjali z nemškimi. Nato so šolo zaradi bombardiranja zaprli. Vanjo se je naselila vojska.

Leta 1961, natančneje 8. februarja, ko praznujemo Slovenci svoj kulturni praznik, je bila otvoritev celotne šole, ki je dobila ime po Maksu Durjavi.

Vir: Arhiv muzeja narodne osvoboditve Maribor (AMNOM ) mapa: 94: Maks Durjava

Zapisali Metka Jenčič in Živa Tolevski pod mentorstvom učiteljice Bojane Cingerli


INTEGRACIJSKI PROJEKT 2012/2013 Integracijski projekt smo v šolskem letu 2012/2013 izvajali v sodelovanju z Zavodom dr. Marijana Borštnarja Dornava. Udeleženci so bili učenci naše šole in varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava, enote Maribor. Projekt se je izvajal v 1., 3. in obeh 6. razredih. Vse dejavnosti ob srečanju smo načrtovali in jih uspešno realizirali ter se srečanj zelo veselili. Srečevali smo se mesečno ob petkih. K nam sta prihajala Elvedin in Larisa. Na srečanjih smo se spoznavali in družili. Najraje smo imeli likovne in glasbene dejavnosti. Zelo radi smo telovadili in se igrali športne igre v šolskem parku. Elvedin in Larisa sta se nam pridružila tudi pri načrtovanih dejavnostih v okviru Kulturnega dnevnika. Zelo radi smo prihajali na obisk v njihovo enoto v Mariboru, ker so imeli tam zelo zanimive postelje, igrače in bobne. Tam smo spoznali tudi pse vodnike. Ob koncu šolskega leta smo se udeležili zaključne prireditve, kjer smo se srečali z vsemi varovanci, nastopili na njihovi prireditvi, sodelovali v njihovih delavnicah in se skupaj veselili. Veselimo se srečanj v naslednjem šolskem letu …

Zoya Čurin, 3. a

KULTURNI DNEVNIK V 3. RAZREDU V okviru Narodnega doma Maribor smo letos imeli abonma Kulturni dnevnik. Mesečno smo obiskovali kulturne ustanove in ustvarjali na delavnicah. Bili smo v dvorani Union na glasbenih koncertih, v Lutkovnem gledališču Maribor, v Centru eksperimentov, v Animateki v kinu Udarnik, v Pokrajinskem muzeju Maribor, v Pionirski knjižnici Maribor, v Narodnem domu in v Umetnostni galeriji Maribor. Bilo je zelo zanimivo, saj smo na delavnicah po prireditvi tudi kaj izdelali in odnesli domov. Eva Aleksejev, 3. a


IZVAJANJE PROJEKTA »SHEMA ŠOLSKEGA SADJA« NA OŠ MAKSA DURJAVE Tudi v tem šolskem letu smo na OŠ Maksa Durjave vključeni v EU projekt Shema šolskega sadja. Shema šolskega sadja (SŠS) je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave. Nosilec ukrepa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Ministrstvom za zdravje. Izvajalec ukrepa je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Namen tega ukrepa je povečati trend uživanja svežega sadja in zelenjave in hkrati zagotoviti čim bolj zdrave in uravnotežene obroke. V ta namen je EU državam članicam namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem, pri čemer je dala velik poudarek pomembnosti vključevanja spremljajočih izobraževalnih in promocijskih aktivnosti. Projekt na šoli izvajamo tako, da enkrat tedensko (večinoma ob sredah) učencem dodatno k redni šolski prehrani ponudimo sezonsko sadje in zelenjavo. V tem šolskem letu smo najpogosteje razdeljevali slovenska jabolka ekološke in integrirane pridelave, hruške viljamovke, slive, breskve, grozdje, mandarine, jagode …, od zelenjave pa eko korenček. Učenci so izdelali plakat, ki je izobešen na vidnem mestu v šoli in s katerim obveščamo javnost o vključitvi v shemo. Učenci treh izbranih razredov pa so reševali spletni vprašalnik, ki ga je pripravil Inštitut za varovanje zdravja (IVZ). Na temo sadje in zelenjava v prehrani Izvajamo načrtovane izobraževalne aktivnosti in dejavnosti. Učitelji so izobraževalne aktivnosti na temo sadja in zelenjave pri nekaterih predmetih vključili v učne ure v okviru učnega načrta in v dneve dejavnosti (naravoslovni in tehniški dnevi). Cilji, ki jih želimo doseči pri vključitvi v SŠS: spoznavanje pomena pravilne, varne in varovalne prehrane ter vpliv prehrambenih navad na zdravje, spodbujanje porabe sezonskega in lokalno pridelanega sadja in zelenjave, ozaveščanje učencev in staršev o pomenu uživanja sadja in zelenjave, spoznavanje ekološke in integrirane pridelave sadja in zelenjave, vključevanje ekološko pridelanih vrst sadja in zelenjave v šolsko prehrano, prevzemanje odgovornosti za lastno zdravje, spodbujanje k pozitivnemu odnosu do narave in okolja.

Spletna stran o SŠS: Na voljo je tudi spletna stran o Shemi šolskega sadja. Ta je namenjena obveščanju javnosti o EU shemi šolskega sadja, predvsem pa je uporabna za šole, otroke, starše ter dobavitelje sadja in zelenjave. Naslov spletne strani: http:// www.shemasolskegasadja.si/

Izdelan je tudi logotip Sheme šolskega sadja, katerega avtorica je Zala Škrabar, osmošolka iz OŠ Koroška Bela, Jesenice. Logotip uporabljamo pri vseh dejavnostih, ki so povezane s SŠS.

Pripravila: Zlatka Harl, org. prehrane


MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE IN PROSTOVOLJSTVO Nekatere učenke 8. in 9. razreda OŠ Maksa Durjave v spremstvu učiteljice Katje Čuk ob četrtkih obiskujemo starejše občane, ki prebivajo v domovih starejših občanov v Mariboru. Dvakrat mesečno obiskujemo Dom Danice Vogrinec in enkrat na mesec Dom starejših občanov Tezno. Od šole se odpravimo peš do avtobusne postaje in nato z avtobusom do doma. V domu preživimo približno 1 uro in 15 minut. Lepo nas sprejmejo, zato čas z njimi hitro mine. Naš prvi obisk domov je bil nekaj posebnega. Igrali smo se igro spoznavanja in vsak je povedal nekaj o sebi. V pomoč nam je bila plišasta igrača, ki je zaokrožila med nami. Tako smo prebili led in se bolje spoznali. Sedaj na vsakem druženju igramo različne družabne igre: človek ne jezi se, črni Peter, domine, bingo in podobno. Pogostijo nas s sokom, sadjem ali pecivom. Med igro in po igri se pogovarjamo in šalimo. Za prostovoljstvo smo se odločile zaradi pridobivanja novih izkušenj ter zaradi tega, da za nas in druge naredimo nekaj koristnega. Na zadnjem srečanju v Domu Tezno smo razmišljali, zakaj se nam medgeneracijsko druženje zdi prijetno. Tukaj je nekaj vtisov o srečanjih, tako mlajših kot starejših udeležencev našega druženja: »Ker vidim, da so ti otroci zelo sproščeni. Veliko si upajo in so odprti.« »Za nas je prijetno, da vidimo, kako živijo, kaj delajo. Bil sem že v 12 domovih po Sloveniji, pa nisem tega druženja nikjer zasledil.« »Druženje je fajn.« »Imamo radi mladino. Počutiš se mlad. Možgani telovadijo.« »Gospe so prijetne in na hece.« »Fino je, da slišiš različne zgodbe.« »Dobro, športno, ker sem rada v družbi, se igram, čvekam.« »Vi vsi iz te šole ste prijazni, prijetni in dostopni.« »Veliko se smejimo.« Teh nekaj izjav tudi dokazuje, kako lepo se imamo, kadar smo na obisku doma. V domovih zelo uživamo in mislimo, da s tem koristno izkoristimo naš prosti čas. Ni nam žal, da smo se za to odločile, saj vemo, da je to velika izkušnja, ki se je bomo vedno spominjale. Prostovoljke OŠ Maksa Durjave


TUTORSTVO Tutorstvo je učenje učencev in druženje z učenci nižjih razredov. Tutorstvo poteka pred ali po rednem pouku, torej med prostim časom in je način prostovoljstva. Najine izkušnje s tutorstvom so tako dobre kot slabe. Dobro je, da lahko pomagaš drugim in opravljaš delo, ki te veseli. Prav tako je dobro, da čas tutorstva ni omejen in se lahko za kraj in čas dogovoriš sam. Slabo izkušnjo doživiš, če učenec ni zainteresiran za delo in druženje. Problem je tudi lahko, da zaradi različnih urnikov nimaš časa. Druge učence bi radi motivirali, da postanejo tutorji in tako naredijo nekaj dobrega. Dobro je biti tutorka, če veš, da nekomu pomagaš. Linda Buzhala in Metka Jenčič, 6. a

POPESTRIMO ŠOLO Z ZELIŠČNIM KOTIČKOM IN VRTOM V okviru projekta otroci sadimo in opazujemo zelišča, ki smo jih nasadili pred šolo. Prav tako smo uredili tudi šolski vrt. Ugotovili smo, da je lahko delo na vrtu prav zabavno, saj sejemo in sadimo različne rastline, ki smo jih označili tudi z imeni. Maša, 1. a: »Fantastično je bilo saditi zelišča in jih zalivati.« Miha:, 1. a: »Zanimivo je bilo saditi jagode in rastline označiti z imeni.« Zoya, 3. a: »Na vrtu smo sejali vrtnine, bilo je fajn.« Anada, Lara, Katarina, Marisa, 4. a: »Na zelenici smo sadile spomladanske rožice; zvončke, vijolice in trobentice ter zelišča v okenska korita. Bilo je zabavno.«

VALENTINOVO V OKVIRU POS Za valentinov dan smo ponudili učencem možnost, da nam posredujejo svoje misli, pesmi, verze, pisma. V avli šole je čakala velentinova škatla. Nekaj najlepših smo pretipkali in jih objavljamo v našem Ginku: Valentinov dan je z ljubeznijo obdan,

vsak dan ti povem, da rada te imam. Ko greš spat, ti lahko noč zaželim, da v sanjah si me želiš, ko zaspiš, ti poljubček dam,

Poglej me in smejala se bom, poljubi me in v oblakih bom, obrni se vstran, jaz jokala bom, če odideš, umrla bom.«

ko zbudiš se, je lepši dan. Šeherezada Bernica, 6. a Šeherezada Bernica in Linda Buzhala, 6. a


TO ŠE NI VSE … Larisa, 3. a: »Všeč mi je bilo čuvati želve in čistiti akvarij. Pri astronomiji pa je bilo zanimivo sestavljati planete.« Zoya, 3. a: »Pri astronomiji je bilo zanimivo, ko smo različne žoge uporabili za primerjavo med planeti in tako sestavili naše osončje. Zemlja je bila tenis žogica, Jupiter pa ogromna gumijasta žoga za jogo.« Ananda, 4. a: »Radi smo sestavljali planete.« Lara, 4. a: »Všeč nam je bilo pisati plakate o živalih.« Marisa in Katarina, 4. a: »Radi skrbimo za živali. Všeč nam je bilo, ko smo šli v trgovino za male živali, da bi kupili hrčka.« Antonio, 1. a: »Všeč mi je bilo, da smo čuvali želvice, ko smo jim čistili akvarije.« Anja, 1. a: »Super je skrbeti za živali, ker jih imamo radi.« Barbara, 3. a: »Rada sem čistila kletko morskega prašička in akvarije.«

Tudi med počitnicami je v šoli zabavno

Zabavno učenje latinščine

Sestavljamo Fisher Tehnik zbirko

Raziskovanje Maribora

Na Evropski vasi smo predstavili Slovaško

Ogled potujoče razstave Da Vinci

Obiskali smo osrednji dogodek ob tednu prostovoljstva

JEZIKOVNA USTVARJALNICA

VSAK SI ŽELI NEKOČ OBISKATI … Ena stvar je, v katero verjamem. Prav nihče se ne bi mogel upreti, da ne bi rekel ob sliki sončnega zahoda, plaže in rahlo valovitega morja: »Tudi jaz bi šel kdaj tja!« Resnici se ne da upreti. Ko zagledaš sliko svojega sanjskega kraja, ne moreš reči, da ti ni vzklila vsaj ena iskrica v očesu. Ko nekaj najdeš, se lahko v to tudi zaljubiš. Če bi deček iz Afrike videl sliko trgovine, bistrega izvira vode ali še marsikaterega čudesa, lahko stavim, da bi se dotaknil ustnic in tiho izgovoril: »Tudi jaz bi rad bil tam!« Maja Jenčič, 5. a


Vsak gleda v svojo smer Minka je deklica z visokim čopom in svetlimi lasmi. Minka ima tri najboljše prijateljice. Minka vsak dan pogleduje k fantu iz 8. a. Minka je komaj v 7. razredu, vendar je do ušes zaljubljena v njega. Mojca se vedno čudi, kako ji je lahko ta fant všeč. Mojci so zelo všeč živali. Doma ima enega psa in dve zlati ribici. Vedno, ko gredo s šolo na izlet, pogleduje, kje bi bila kakšna živalica. Mojčina najboljša prijateljica Lola ima najrajši oblačila. Vedno, ko gre mimo kakšne trgovine, si mora kupiti kakšno majico ali dve. Lola ima najrajši oblačila, čeprav jih ima doma že toliko, da bi se lahko vsak dan v letu oblekla drugače. Lola ima sestrično po imenu Hana, ki se zelo dobro razume z Minko. Hana ima zelo rada metulje. Vedno, ko vidi kakšnega, se razneži in jih poimenuje. To so Minkine najboljše prijateljice. Vsaka od njih gleda v svojo smer. Čeprav vsako od prijateljic zanimajo različne stvari in vsaka gleda v svojo smer, se zelo dobro razumejo. Metka Jenčič, 6. a

DRUŽINA, SORODNIKI, PES, VESELJE, DOM ... Kadar sem blizu svoje družine, sorodnikov in svojega psa se v meni porodi veselje, zato bi bila vedno z ljudmi, ki mi nekaj pomenijo in nikdar si ne upam niti pomisliti, kaj bi bilo, če ne bi bila v svojem domu in v objemu družinske topline. Linda Buzhala, 6. a Čudežno življenje

Lepo je imeti nekoga

Čudežno življenje,

Lepo je imeti nekoga,

je več kot domišljija,

čeprav veš, da je včasih nadloga.

to lepa je fantazija. Lepo je, ker te podpira To lahko je čudna jama,

in ljudi po zunanjosti ne prebira.

v kateri mrgoli čokolade, v kateri se zmeraj najde kaj iz pravljice. A v pravljici moraš najti bistvo,

Lepo je, ker te ceni in se za mnenje drugih le malo meni.

najti moraš čudež, da lahko pravljično živiš in zmeraj znova se rodiš.

Lepo je, ker te vzpodbuja in ko si v kaši, ti svojo pomoč ponuja.

Lepo je imeti nekoga, da lahko skupaj stopata po poti življenjskega kroga. Lea Žitnik, 9. a


PRISPEVKI Z BRALNEGA MARATONA KAJ JE NA KONCU SVETA?

KAJ JE NA KONCU SVETA?

POMLAD

Na kvizu za bistre vesoljce,

»Kaj je na koncu sveta?« se vpraša muca, ki slabo sliši.

Ptički letijo in

so čudno modrost spraševali.

v gnezdo hitijo.

»Mislim, da tam živi veliko miši.«

»Pove naj,« so rekli, »kdor zna, kaj je na koncu sveta?« »Na koncu sveta?«

Muca reče prijateljici Giti:

Rože cvetijo in

»Pojdem tja in ne mislim se vrniti.«

zelo lepo dišijo.

Barbara Ribič, 3. a

zanima vesoljko z eno roko:

Metulji tu,

»Hm, tam verjetno jedo vsi moko.«

metulji tam,

No, potem pa Dolgouhi reče, da je tam počen lonec,

z njimi rada se igram.

v njem pa je vsake zgodbe konec.

Pomlad rada imam zelo,

Aleksander Tomid, 3. a

ker se vsi zabavamo. Lesa Buzhala, 2. a

DEDKA IMAM RAD

Vedno gleda mi pod prste,

MOJ OČKA ASTRONAVT

Dedka imam rad,

da črke pišem v ravne vrste.

Moj očka bi raketo rad.

ker se gre z mano igrat.

A, ko naloga se konča,

O njej sanja že od mladih dni.

Včasih se skregava,

na vrsto pride igrica.

Moj očka otrok, bi astronavt rad bil

a se hitro pobotava.

Štiri v vrsto igrava se,

in v vesolje na obiske hodil.

Veliko me nauči,

vedno zmaga moja je.

ker že dolgo živi.

Miha Čirič Budihna, 4. a

Tuhtam in razmišljam, kaj naj storim,

Zna se zabavati in veseliti,

da si za očeta raketo pridobim.

ko se je treba učiti,

Končno se odločim,

pa zna strog biti.

jo narišem na papir.

Dedek pravi mi ves čas, da brati treba je na glas.

Očetu risbo podarim, mu jo pod vzglavnik položim. Zdaj upam, da v sanjah v vesolje poleti, a zjutraj doma se prebudi. Katarina Ribič, 4. a


POKLIC

VESOLJEC

Biti vzgojiteljica? Kje pa!

Vesoljec ima rad vesolje,

Biti učiteljica? Bla, bla.

eno samo je to veselje.

Kaj pa odvetnica? Morda pa!

Straši prijatelje, včasih tudi starše,

Če očka bi posnemala, ki v pisarni je doma.

ob tem zelo zabava se in pleše. Le tega pa ne ve, da prijatelji se ga bojijo,

Biti zdravnica? Prava špica.

je žalosten in ga doma lovijo.

Biti zoolog? To je pok!

Enostavno se ga bojijo tudi starši,

Kaj pa direktorica? Ne vem, resnica!

copota po sobi in želi, da bi bil malo boljši. Filip Berko, 5. a

Kaj po poklicu bi bila, če se delati mi ne da? Maja Jenčič, 5. a

ZIMA

MRS. CAT

Snežinke padajo kot mali kristalčki. Vse so drugačne oblike in lesketajoče.

Je črna in postavna, ter prav nič slavna. Njen kožuh se iskri, kot zlati biseri.

Zemljo spremenijo v čudovit bel planet. Mrzel zimski dan je naenkrat zabaven. Vse je pripravljeno za otroško veselje. Na belih vrtovih rastejo snežaki. Na ledu drsalci drvijo. Hribi postanejo sankaška proga.

Rada mijavka, prede, se igra, ko čas za kosilo je, se ji ne da. Je ponosna, lepa mama, nič ne laja, ne nagaja. Njene oči iskrijo se ji.

Se že veselimo naslednje pošiljke novega snega! Anja Stojakovič Voglar, 6. a

Moja muca, lepa maca, je prijetna in prijazna. Včasih malo nagajiva, a nikoli nevoščljiva.

LISIČKE

Metka Jenčič, 6. a

Lisičke so se končno zbrale, da smučat nam bi pokazale. Vsi pod Pohorje hitimo,

MOJE OČI

da to vidimo v živo.

Veliko nebo se stemni enako kakor moje črne oči, ki sijejo kot moč luči. Okrogle so ter velike. Lepe kakor roža, jasmin, ki v soncu enakomerno hitro cveti.

Ob progi bučno vzklikamo in Tino vsi vzpodbujamo. In ko v cilj prva pridrvi, vemo, da zmago zasluži si! Naša Tina na stopničkah res blesti in zanjo se veselimo vsi.

Šukrija Hajrizi, 6. b Timotej Furek, 6. b


LUNA

VESELJE

V temni noči luna sveti, visoko na nebu v družbi z različnimi planeti.

Veselje imam do vsega, kar znam. Ko petko dobim, se najbolj veselim.

Zvezde veselo ob njej se bleščijo; noč je kratka in vse zvezde si k luni želijo.

Kdaj je mama vesela? Kadar trudna od trdega dela k mizi prisede, kjer zbrana družina je cela.

Ko polna luna sveti, otroci zaspijo z mamo objeti. Vsi otroci si želijo, da lune nikdar ne izgubijo. V temni noči luna sije, kadar dežuje za oblake se skrije.

Kdaj je sestrica vesela? Zjutraj, kadar se zbudi in vse s plesom obnori. Na svetu je veliko veselih ljudi, lepo je, da si med njimi tudi ti. Jasmina Hajrizi, 7. a

Vesna Krajnc, 7. a

BABICA

MALA ROŽA

Bila sem mala deklica ter majhna radovednica. Stisnila si k sebi me, kakor znajo le babice.

Bila sem mala roža, roža mamina. Sedaj sem pa marjetica, najstnica vsa zaljubljena.

Učila si me skromnosti, v katerih živela si ti. Tvoj obraz bil je zguban, ampak zame vedno nasmejan.

Le kaj bom postala? Vrtnica, vrtnica vsa odišavljena? Ali glicinja, glicinja bodičasta?

Srečo sem imela, da odkar te pomnim, si bila vesela. Ko si nas zapustila, si s seboj nam dušo ugrabila. Brez tebe prazni so dnevi, potihnili so kriki ter odmevi. Če so angeli v nebesa šli, zagotovo vem, da tam si tudi ti. Laura Beriša, 8. a

Karkoli bom postala, vedno bom lepo dišala in se smehljala, kadar bom pomislila, kako lep šopek sem skozi leta ustvarila. Ana Švarc, 8. a


POTUJEM Že celo življenje potujem neznano kam. Ne vem, kam me bo to pripeljalo. Mi bo potovanje smisel za življenje dalo? Mi bo končno oči odprlo, da lahko bo moje oko se v svet zazrlo? Le kako naj vem? Medtem ko potujem, stvari okoli sebe opazujem. Tako hitro se oddaljijo in moji spomini tako hitro zbledijo. Če bi znala, bi za vse spomine pesmi napisala, da jih ne bi pozabila, ali pa kje izgubila. Spomini na človeku pomemben pečat pustijo. Včasih, ko ga močno užalostijo, se zapre vase in misli na boljše čase. A nobena pot ni ravna in nobena pot ni revna. Je le kriva in poševna. Zato ni važno, kam se bom podala in kje bom kdaj pristala. Važno je le, kje bom vesela in kje bom veliko lepega doživela.

ŽELIM

Moji spomini so moje sanje. Moje sanje so moje sanjsko potovanje. Lea Žitnik, 9. a

Želim, da bi za rak našli zdravilo. Da slabo in trpljenje bi se izgubilo. Da življenje svoj smisel nazaj bi dobilo. Želim si živeti v miru in harmoniji, prisluhniti vsaki noti in simfoniji. Želim pomagati ljudem v stiski, narediti kaj zanje, jim morda obuditi sanje. Želim občudovati darove narave, kako rastejo svetlice, kako se pasejo krave. Želim hoditi sama in prosta, brez strahu. Srčno upam, da v življenju vsak svoj dar odkrije, kot sonce svetlo še drugim zasije. FIlloreta Morina, 9. a


Prispevke Bralnega maratona krasijo izdelki 7. a in 8. a-razreda


S PESMIJO V SRCU ... NAŠE ŽIVLJENJE

SLOVO

Življenja tok … Za večerom pride novo jutro ...

Poslavljam se …

Teče počasi, mineva pa hitro ...

od starih spominov,

Nameni nam kdaj pasti,

od neuresničenih želja,

a treba se je pobrati ...

od razmetanih sanj ...

Najti nove stopinje v pesku,

Poslavljam se od besed

zapisati nove besede v zvezku ...

NE ZMOREM, NE ZNAM ...

Pomembno je — izgubiti, toda znova najti,

Želim poleteti, naprej ... V neznano ... Fjoralb Morina, 9. a

Poleteti ... Z nasmehom se zliti s svetom .... Tanja Iršič, učiteljica

SE ZGODI ...

MHM … SLADOLED

Domačo nalogo sem pozabil ... Učiteljica mi očita, znova si prišel brez glave ...

Sladoled je kakor med,

Kakšna jeza in obup. Ko na vse me spomni — kdo drug …

res ga rada jaz imam,

Miha Čirič Budihna, 4. a

moja je najljubša jed,

nikomur ga ne dam ... Klavdija Ornik, 9. a


BABI IN MAMI

MOJA MAMI, BABI IN SESTRA

Babi stara, mami mlada je,

Babi je rodila mamo,

babi kuha, mami krega se.

mama je rodila mene in sestrico,

Babi je rodila mamo, mami naju s sestro je, a jaz rada imam vse.

ki starejša za minuto je. Dvojčici sva, jaz Marisa in Ananda sestrica. Z mano mami se igra, babi gleda televizijo,

Babi me crklja, mami z mano se igra.

a ko kuhat gremo vsi, po stanovanju zadiši.

Gremo tudi v park košarko igrat,

Ko pa gremo v park, obiščemo akvarij,

včasih se le zabavamo ali gor pa dol sprehajamo.

se po toboganu spuščava in po igralih plezava.

A ko gremo v mesto, babi nam kupi presto. Včasih pa v mesto gremo gledat muce vsi, Mi štirje smo družina in pri nas doma je babi šef.

muce črne, bele in rjave, ki rade z nami se igrajo, mijavkajo in se crkljajo.

Mami včasih se nad mano pritožuje, Marisa Ribič, 4. a

saj sva s sestro narobe svet. Ananda Ribič, 4. a

MOJ ATA

MAMA

Moja ata je prijazen,

Je tista, ki zame lepo skrbi. Včasih skupaj zreva v nebo in lepo mi je,

zelo ga rad imam.

ko se smejiva ... Rad imam, ko se skupaj veseliva ...

Vedno je ob meni, kadar nočem biti sam. Vedno je močan,

Je edina, ki me je rodila in zame je najdragocenejša ... Miha Čirič Budihna, 4. a

kadar ga potrebujem tudi sam. Ata je moja sreča in velik zaklad, srček za njega bije, ker ga imam rad. Leon Bejta Kurnik , 4. a

Pesniške prispevke krasijo izdelki 6. b-razreda


PREBESEDIMO BESEDE Kadar prebesedimo besede,

Zmeda besed!

se vse spremeni.

Prebesediti besede pomeni besedičiti do zmede,

Televizija postane bulivizija in oddaja - gledaja.

morski pes je strašna riba,

Takrat kača ni več kača,

ki se ji reče hudoriba,

temveč je pikača, tudi pisalo kar naenkrat postane zapisalo in

veliki pajek je dolgonogi tolovajek,

šilček se prebesedi v ošilček. Vse prebsedene besede imajo nov pomen.

dolga kača je prava lezenjača,

Niso več zastarele , ko se konča prebesedena pesem,

kakor stare omele, so nove, sveže PREBESEDENE BESEDE!

je svet spet malo bolj resen.

Anej Fajdiga, 6. a Linda Buzhala, 6. a

Zakaj je morje, če je lahko solje, ki se rima na gorovje.

. Kar nekdaj bil je telefon, zaradi igric zdaj je igrofon, zakaj bi zvezek bil prebran, če to je lahko listohran, kitaro igra sosedova Mica, meni družbo dela strunarica.

Zakaj je trgovina, če je lahko kupuvina.

Na žalost nihče me ne razume, saj so nove besede čudne in neumne.

Zakaj bi bile škarjice, če so lahko rezalice.

Metka Jenčič, 6. a Zakaj bi bil ponedeljek, če je boljši začetodeljek. Ko je pesmice konec, lahko poči lonec. Živa Tolevski, 6. a

Hišice smo izdelali pri OPB 1. razreda, ograje pri likovnem krožku


CHARLIE IN NJEGOVA DRUŠČINA Charlie je deček, ki živi sam v koči, ki se nahaja na zapuščenem travniku. Družino so mu ugrabili teroristi. Charlie se je nekega dne odločil, da bo obiskal babico, ki živi v New Yorku. Odpravil se je in na poti srečal dečka po imenu John. Spoprijateljila sta se in John je povedal Charliju, da je sirota. Charlie ga je povabi k svoji babici. Čez nekaj časa sta prispela in zagledala odprta vrata. Babice ni bilo nikjer. Charlie se je od žalosti zjokal in rekel: »Starše so mi ugrabili, babica pa je izginila.« Charlie in John sta vstopila v hišo in žalostna vklopila televizijo. Na poročilih so povedali, da se v mestu New Yorku nahajajo zlobni teroristi. Malo sta premišljevala in ugotovila, da so babico morda ugrabili teroristi, o kateri so govorili na poročilih. Odločila sta se, da jih bosta poiskala. Charlie se je spomnil, da ima babica v kleti dve kolesi. Z njima sta se odpravila na lov za teroristi. Po enem mesecu sta jih našla v hiši, kjer so bili zaprti vsi ugrabljenci. Med njimi je tudi Charlieva družina. Charlie in John sta dobila denarno nagrado in sta nepričakovano izvedela, da sta brata. Teroriste so zaprli, Charlieva družina pa je živela srečno do konca svojih dni. Anja S. Voglar, Linda Buzhala, Šeherezada Bernica in Dušan Tucovič, 6. a

Pošasti smo izdelali v 9. a-razredu

SKRIVNOSTNA UGRABITEV Nekega dne je iz hitrega vlaka izginil nek znanstvenik iz New Yorka, ko je prišel predstaviti svoj izum. Nihče ga več ni videl. Minilo je že več let, a so ga še zmeraj iskali. Nato je nek deček, ki je trdil, da je sedel z znanstvenikom na vlaku, povedal, da ga je z vlaka odvlekel neznan moški. Posadili so ga v avto in ga odpeljali. Zraven pa tudi njegov izum. Tega se je deček spomnil, ko je nekaj dni po ugrabitvi doživel nenavaden dogodek, saj je ugrabitelja srečal v trgovini. Možak je, kar se da najhitreje pobegnil, a fant mu je sledil s kolesom. Pot ga je privedla v staro zapuščeno hišo. V njej je videl privezanega znanstvenika. Toda nekaj let je minilo, preden je zbral dovolj poguma in vse povedal policistom. Ugrabitelj mu je namreč zagrozil s smrtjo, če bo izvedel, da je izdal skrivnost. Tako so ugotovili, kdo je ugrabil profesorja in njegov izum. Na žalost so našli le ugrabitelja in znanstvenikov izum, njega pa ni nihče več videl. Nekateri trdijo, da je umrl, drugi da je pobegnil. Aleksander S. Voglar, 6. a


UKRADENA KNJIGA Nekega lepega poletnega dne se je Jaka odpravil k babici na morje. Njegova babica je vdova, ki živi v veliki hiši. Ker ima Jaka že rosnih trinajst let, ima dekle po imenu Nika. Babica Anica ga je lepo sprejela v svoj topel dom. Ponudila mu je kekse in ga spraševala o njegovi novi ljubezni. Napočila je noč, ker ima Jaka rad pustolovščine, se je odpravil na podstrešje. Videl je veliko skrinjo. Ko je hotel odpreti skrinjo, se je pojavila majhna miška in v gobčku je nosila ključ. Vzel je ključ in odprl skrinjo. V skrinji je bila knjiga iz čistega zlata. Jaki zastane dih. Jaka knjigo odpre v njej piše ZGODOVINSKI UMORI. Jaka obrne list, na katerem je okno, pod katerim piše: »NE VSTOPAJ!« Jaka je približal glavo, odprla se je nova dimenzija, iz nje je skočil star gospod. Jaka je jecljavo vprašal: »Kdooo sii? Star gospod reče: »Jaz sem tvoj dedek.« Jaka je debelo gledal. Dedek je zaklical: »Vnukec, zapri knjigo!« Jaka sunkovito zapre knjigo. Na podstrešje pohiti babica. »Jožek, kje si bil!« Anica babica mu pripravi vročo čokolado. Dedek jima vse pove. Vsi se strinjajo, da prodajo knjigo muzeju. V muzeju je bila knjiga kasneje ukradena. A to jih ni zanimalo. Živeli so srečno bogato življenje. Anej Fajdiga, Metka Jenčič in Živa Tolevski, 6. a

JUNAKI NAŠEGA ČASA V mestu New York so izginjali otroci. Mestna tolpa jih je kradla in prodaja za sužnje. Če otroci niso ubogali ali niso delali dovolj, jih je tolpa nagnala v gozd. Skupina otrok se je igrala detektive in tako zašla v jamo, kjer so videli otroke uspavane in zvezane. Otroci tega niso prijavili policiji, ampak so poklicali na pomoč brata člana skupine Andreja, saj je močan, drzen, obvlada veliko trikov in prepričani so bili, da bi jim z veseljem pomagal. »Zakaj nočeš Andrej? Samo tebi smo to zaupali!« so Andreja prosili člani skupine. »Podali se bomo v preveliko nevarnost. Nočem, da se komu kaj zgodi,« se z njimi ni strinjal Andrej. »Ampak toliko si upaš, saj ob tebi ne bomo v nevarnosti,« so ga pregovarjali otroci. »Zakaj hočeš, da povemo policiji, ki ne bi nič razvozlala in bi vse samo zakomplicirala. Tolpa bi nas odkrila in nas hotela ubiti.« Končno jim je uspelo prepričati Andreja: »Naj vam bo, ampak dolžni ste mi veliko uslugo.« »Karkoli rečeš, saj nismo več petletni otroci, mi hočemo dogodivščine,« so bili navdušeni otroci. Dobili so se naslednje jutro pri Andreju doma, kjer so si vzeli, kar so potrebovali, ter se z avtom odpeljali do jame, kjer so našli uspavane otroke. Našli so nekaj sledi in jih odnesli k teti Lani, ki je teta člana skupine in dela v laboratoriju. Ugotovili so, da je eden izmed članov tolpe Žan Glavič, ki je celo vodja tolpe. Sledili so drugim sledem in končno so prišli do belega kombija brez oken na zadnjem delu. »Ne vem, Andrej, glede na to, da ni tablic in oken, predvidevam, da je to to, kar smo iskali.« »Se strinjam s tabo, bratec.« Skrili so se za grmovje in počakali, da pride tolpa. Sledili so jim in prišli do Dunaja, kjer so se ustavili, kajti tolpa je z otroki vred na skrivaj odšla v gozd, kjer je bilo še nekaj ljudi. Sklepali so umazane postelje in si podajali denar, zraven je bilo še nekaj droge in orožja. Andrej in drugi iz skupine so se odločili, da je vse postalo prenevarno, da bi s tolpo opravili sami. Tako je Andrej poklical prijatelja Simona, ki dela na policiji, in mu vse razložil. Simon je obvestil še nekaj policistov in oboroženi so prišli do gozda, kjer so zagrozili z orožjem. Mafijci so se predali in policisti so jih zaprli. Andrej in otroci so prijeli veliko denarno nagrado. Tudi mafijci so se imeli v zaporu dokaj lepo. Naučili so se plesti. Veseli so bili, saj jim ni bilo treba skrbeti za nič, ker so za vse poskrbeli policisti. Le zmrdovali so se nad hrano, saj ni bila tako dobra, kot so pričakovali. Ajda Remih in Tea Podboj Breznik, 6. b


V nekem nenavadnem gozdu, v neki nenavadni deželi, ob nekem nepoznanem času so živela prav nenavadna bitja. Bila so majhna in velika, debela in suha, imela so noge in roke in glavo in oči. No, nekatera so imela več glav in več oči. Nekatera samo eno. Imela so ušesa in velika usta, da so se lahko kar se da veselo in široko smejala. Njihove noge in roke so bile le stežka na miru. Najraje so poplesavale in se gibale. Pravzaprav so to bitjeca, ki so bila med drugim tudi najrazličnejših barv ali pa kar pisana, ki so raje, kot da bi hodila, plesala, poskakovala, se plazila in se vrtela. Če so že hodila, so hodila ritensko ali pa postrani. Ja, to jih je strašno zabavalo.

Ponedeljek je bil v Tananiji, kot se je dežela naši bitji imenovala, prav poseben dan. Ob ponedeljkih so namreč hodili čisto običajno. Ob ponedeljkih so tudi imeli vsegozdno akcijo čiščenja in vsegozdno akcijo dobrega soseda. Vsak Tananijec je moral v ponedeljek narediti vsaj tri dobra dela. Eno je bilo dodeljeno vsem: vsi so pomagali čistiti gozd in svoje domove. Preostali dve dobri dejanji pa si je izbral vsak sam. Nekateri so poskrbeli za gozdne živali, drugi za zemljo, tretji za svojega prijatelja. Vse je bilo dovoljeno. Vse, kar je bilo za nekoga ali nekaj dobro. In da je bilo veselo vzdušje, so metulji igrali na klarinet in violino.

Ob torkih so praznovali dan dišečega lonca. Tananija je dišala po enolončnicah, čorbah, pecivih, juhah. V svoje ogromne lonce so metali najrazličnejše gozdne sadeže, plodove, zelenjavo, začimbe in vrteli svoje kuhalnice. Kuharija je trajala ves dan in vsak se je potrudil po svojih najboljših močeh. Na tla so položili prte in vsak je pristavil svoj lonec. Točno ob 6. uri je zakukala kukavica in poskočila veverica, takrat so pritekli, priplesali, priskakljali ali se priplazili prav vsi Tananjici z največjo žlico, ki so jo premogli in začeli zajemati. Ob torkih res nihče ni ostal lačen. In po obilni večerji so Tananjici odšli na vsetananjiski sprehod po njihovem nenavadnem gozdu. Hodili so ritensko, poplesavali, poskakovali po eni nogi in preskakovali korenine.

Ampak torek še ni nič napram petku. Ob petkih so se zbrali, ko je padla noč. Pozabili smo povedati, da je vsak Tananijec imel en del telesa, ki je ponoči lahko zagorel kot svetilka. Tako se nobeden ni še nikoli v vsej zgodovini Tananjije ponoči izgubil, niti zašel s poti. In kljub tem, kot boste slišali, posebnim petkovim večerom so vedno našli pot domov. Vsak petek so obiskali jamo čarvilic. To niso bile ne čarovnice in ne vile. Bile so strah vzbujajoče, male, stare ženičke, ki so živele v temačni in vlažni jami. Rade so pripovedovale strašljive zgodbe. In ob tem so rade z glasovi in gromom spravile Tananjice v strah in trepet. Njihove zgodbe so bile strašne, včasih grozne, a poučne. In vsi so jim radi prisluhnili. Čarvilice so pekle najboljši koreninski štrudelj v vsem gozdu in svojih gostov niso nikoli pustile lačne.


Petkov večer se je končal pozno ponoči, zato je bila sobota dan za KONEC. Na dan za konec, torej ob sobotah, so dobrovoljni in vedno polni energije Tananjici dolgo spali. Ob sobotah tudi niso ne hodili, ne plesali, ne poskakovali. Tudi plazili se niso. Ob sobotah so leteli. In odleteli so, kamorkoli so si želeli. Kako so leteli? Vsako soboto, točno ob desetih, se je nad Tananijo znašel gost vijoličen oblak, ki je deževal vijoličen dež natančno pet minut. Vsakomur, ki se ga je ta vijoličen dež dotaknil, so zrasla krila in je lahko poletel.

Moč letenja je trajala do konca dneva konca. Res, fantastično je to letenje. Svet izgleda drugačen od zgoraj. In kam vse te krila lahko ponesejo … Seveda, tudi dneva konca je enkrat konec. A rodi se novi dan. Katja Čuk, učiteljica

Ilustrirala Lesa Buzhala, 2. a


ČRTICA

ZBOGOM Bil je pust in mrk jesenski dan. Bili smo na polju, kjer je suha trava segala vse do kolen. Pihalo je. Postajalo je mrzlo. Ljudje na polju so bili resni in videti so bili žalostni. Vsi so bili zaposleni z nekim delom. Morda z okopavanjem ali s košnjo s staro, doma narejeno koso. Zaprti vase, ne da bi zaznali karkoli, so delali naprej. Nihče me ni opazil. Sedela sem na travniku zraven polja ter jih opazovala. Iz njihovega praznega pogleda nisem mogla razbrati, kaj jih teži. Lahko sem samo slutila. Ko sem nekaj časa tako sedela in jih opazovala, sem v daljavi videla nekakšno belo in nejasno podobo. Vstala sem in se s počasnimi, težkimi koraki začela približevati. Bila je ženska podoba. Stara in zgubana, čisto brez življenja je stala tam in me gledala. Nisem je prepoznala. Zraven nje je bila krsta. Bila je stara, okrušena, znotraj obložena z belo-rjavim usnjem. Ko sem se postavi začela bližati, sem videla, da je ta ženska moja babica. Imela je bled obraz, sive lase, oblečena je bila v belo razcapano haljo. Nasmehnila se je. Nekaj časa me je z lepim, mehkim pogledom opazovala, nato pa spregovorila: »Draga, skrbi za svojo mamo in sestro. Pomagaj jima. Sedaj je ta naloga tvoja.« Nisem razumela, kaj mi želi povedati. Nadaljevala je: »Vedi, da boš za zmeraj ostala v mojem srcu.« Čez obraz so se mi vlile solze. »Vedno sem te imela rada. Iz dneva v dan bolj. Želim, da veš, da bom za vedno ob tebi. Tam znotraj, v srcu.« Položila mi je roko na srce in me poljubila na čelo. »Zbogom,« je odvrnila. Nisem našla besed. Molčala sem. Bila sem pretresena, žalostna … Pot mi je oblival telo, noge so bile rahle, obraz je postal mračen in v srcu sem čutila veliko praznino. Začela sem jokati. Ko sem zaprla oči, sem upala, da bo vse izginilo. In res je. Nisem bila več na polju, temveč v svoji postelji. Bile so sanje. Zelo nenavadne sanje. Umirila sem se in zaspala. Zjutraj, ko sem se zbudila, sem to odhitela povedat mami. Sedela je v kuhinji za mizo ter jokala. Nisem je še videla tako žalostne. Objela sem jo ter jo s tresočim glasom vprašala, kaj se je zgodilo. V joku je komaj spregovorila: »Zapustila nas je. Odšla je na lepše. Moja preljuba mama …« Oblili so me neprijetni občutki. Neopisljivi občutki jeze, žalosti in bolečine. Začela sem jokati. Bila sem v šoku. Zavedati sem se začela, da se je v sanjah prišla poslovit, saj prej ni bilo priložnosti … Sanje so bile tako resnične. Nikoli ne bom pozabila njenega mehkega obraza in nežnega pogleda, ki mi ga je v sanjah namenila. V srcu sem začutila nekakšen mir in praznina je izginila. Vrnila se je. V moje srce, za vedno.

Nina Mirt, 9. a


ANEKDOTE IZ ŠOLSKIH KLOPI 9. RAZREDA PRI POUKU SLOVENŠČINE …

Učiteljica Tanja razlaga stalno besedno zvezo — LEPO KAŠO SI MI SKUHAL … Učence vpraša, kaj pomeni to reklo. Sebastijan izstreli kot iz topa: V DREK SI ME SPRAVIL …

Učiteljica Tanja čustveno razlaga Prešerna: NE BIL VIHARJEV NOTRANJIH BI IGRAČA ... Učence vpraša,kaj je Prešerna težilo ... VETROVI! Se oglasi iz šolske klopi …

Učiteljica Tanja vpraša Nejca, kakšne glagole poznamo. Moške in ženske! Zelo zanimivo! Pa mi povej en ženski glagol. Roditi.

Sebastijan, spregaj glagol hodim. Hodim, hodiš, hodi … Hitreje!! Tečem, tečeš, teče.

Klavdija, povej dva zaimka! Kdo? Jaz? Pravilno! Zapisala Tanja Iršič, učiteljica

Ovčke so nastale v OPB 1. razreda, ograje pa pri likovnem krožku


OVEN: V junij ste stopili zadovoljni in polni pričakovanj. Težave, slabe stvari in strahove pustite v ozadju, saj bodo Sonce, Venera in Mars čudovito popestrili dogajanje. V šoli vam bo šlo dobro, vendar poskrbite, da bo vaš šolski dan umirjen in da ste vsak dan v dobri družbi.

BIK: Prva polovica meseca na žalost ne bo po vaših pričakovanjih. Zmedeni boste, nakopičile se vam bodo obveznosti in borili se boste s svojim egom. Druga polovica meseca bo za vas veliko lažja. V šoli si zadajte nove cilje in izpolnite svoje načrte. Poskusite pridobiti čim več pozitivne energije in ugotovite, kaj vam je všeč in vam prikliče nasmeh na obraz.

DVOJČKA: Ta mesec vas bo umiril, saj se bodo dogodki začeli končno odvijati v pravi smeri. Čas je, da več pozornosti namenite zdravemu načinu prehranjevanja in skrbi za zdravo telo, sicer vas na področju zdravja čakajo manjše nevšečnosti. V šoli boste uspešni in uživali boste v tem, kar vam je dano. Motivirajte se s kakšno zabavo, druženjem in boste lažje premagovali dnevne obveznosti v šoli.

RAK: V prvi polovici meseca vas čakajo zanimivi dogodki. Imeli boste zaupanje v samega sebe in z lahkoto se boste soočili z najbolj napornimi nalogami. Postavite se zase in za svoja stališča, sicer vas bodo pohodili. V šoli se napolnite s super energijo, ki jo pridobivajte s športom, gibanjem in počitkom. Prostih dni je za vas konec, zato knjige v roke in čim bolje izkoristite še preostale šolske dni.

LEV: Z velikim veseljem se boste podali v ta mesec. Toplejši dnevi vas bodo razsvetljevali na vsakem koraku. Vaša motivacija bo doživela vrhunec prav tako zdravstveno počutje. V šoli bolj pozitivno razmišljajte, uredite se za šolski vsakdan, ne pozabite na urejeno šolsko torbo in nego telesa. Organizirajte svoj prosti čas in šolske obveznosti. Pozabite na slabe misli in razmišljajte pozitivno.

DEVICA: Prvi dnevi v mesecu vam ne bodo pisani na kožo. Težko se boste osredotočili na glavnino problemov, ampak kljub temu glavo pokonci, saj se vam v drugi polovici meseca nakazujejo boljše možnosti za uspeh. V šoli navežite nove stike. V prostem času se podajte v naravo in razmislite o tem, kaj si želite doseči v šoli in sestavite seznam svojih športnih aktivnosti in hobijev.

TEHTNICA: V tem mesecu se vam bodo ponudile nove priložnosti. Nikar se ne prestrašite izzivov, ki sledijo, saj vas vsekakor usmerjajo k uspehu in zadovoljstvu. V šoli ne dovolite, da ostanete brez energije in da vas spremljajo le skrbi. Kljub šolskim obveznostim počnite to, kar vas veseli, obdajte se s prijatelji in uživajte v šolskih trenutkih. Pomembni je, da se v svoji koži dobro počutite. Naredite vse, da bo tako.


ŠKORPIJON: Vaša želja po ljubezni bo ta mesec dobila poseben smisel in obliko. Veliko bo odvisno od vas samih, vendar vam bodo energije tokrat naklonjene. Vsak vaš šolski dan mora biti poseben, predvsem nasmejan, izkoriščen, razgiban in poln energije. Bodite športni, povežite se s sošolci, prosite jih za pomoč, opravljajte obveznosti.

STRELEC: Napetosti so za vami, končno prehajate v obdobje, ko se bodo neprijetnosti enostavno razblinile. Nikoli ne obupajte prehitro, saj vas čakajo pozitivni rezultati. V šoli se ne obremenjujte z ostalimi. Mislite nase in najprej poskrbite, da boste imeli vi vse urejeno in dovolj informacij. Pridno si urejajte zapiske, bodite ponosni na sebe in uživajte zadnje šolske dni ter izkoristite vikende.

KOZOROG: Čeprav ste zmedeni in negotovi, se vam v tem mesecu nakazujejo odlične možnosti za napredek. Dobili boste goro kreativnih in unikatnih zamisli, potrebno jih bo le še udejanjiti. V šoli je čas za kakšen nov začetek. Morda za večjo skrb za šolo, za dovolj počitka in gibanja. Pri vsem bodite zadovoljni s sabo in verjemite, da zmorete, kar si zastavite. Ne pozabite na čas zase in se pri vsem maksimalno potrudite.

VODNAR: V tem mesecu vas bo Mars podprl z borbenostjo, ki jo boste potrebovali za realizacijo svojih načrtov. Ob koncu meseca se boste usmerili k svojim najdražjim. Zabave bo dovolj! V šoli si kljub zadnjim obveznostim vzemite čas za druženja s prijatelji. Načrtujte dneve za sebe, za klepete, zabave. To morate narediti, da se boste lažje posvetili obveznostim in učenju. Lepo si organizirajte vse nujno in kar si želite početi.

RIBI: Najsrečnejši boste v prvih dneh meseca, saj boste ugotovili, da v bistvu skoraj vse poteka tako, kot ste si zamislili. Omogočena vam bo stabilnost in trdnost. V šoli izkoristite trenutke in dneve, ki vas čakajo. Druženje s sošolci, nov hobi, učenje novih stvari, nov urnik, novi datumi prostih in zabavnih šolskih dni. Uživajte v tem udobju in se prepustite toku dogajanja.

V zvezde je za vas pogledala: Filloreta Morina, 9. a


GINKO

Letnik 2, številka 3

JUNIJ 2013 OSNOVNA ŠOLA MAKSA DURJAVE MARIBOR Pripravila in uredila: Blanka Kovačec Pomoč pri oblikovanju: Maja Stojnšek Kmetec Jezikovni pregled: Zdenka Opalič in Blanka Kovačec Na naslovnici in zadnji strani so izdelki likovnega krožka


Šolsko glasilo - Junij 2013