Page 1

POSEBNA IZDAJA

PROJEKTNI TEDEN – VODA , Ž I V L J E N J S K A V R E D N O TA (od 18. 3. do 22. 3. 2013) OSNOVNA ŠOLA MAKSA DURJAVE MARIBOR, RUŠKA CESTA 15 tel: 023304702; http://www.o-md.mb.edus.si/

Namen projektnega tedna je bil celovit vpogled v vodne ekosisteme, razumevanje življenje,

pomena spoznavanje

vode

za

glavnih

onesnaževalcev vode in ne nazadnje spoznanje oziroma zavedanje, da porabimo več vode, kot je dejansko potrebujemo.


V O D A – Ž I V L J E N J S K A V R E D N O TA Projekt Voda − življenjska vrednota se je začel v torek, 19. 3. 2013, in je trajal vse do petka, 22. 3. 2013. Vodja projekta je bila učiteljica Polonca Sabolek, ki nam je zaupala, kakšni so bili njeni cilji glede projekta: ''S projektom smo spodbujali učence k raziskovalnemu delu, jih navajali na razmišljanje o pomembnosti ohranjanja ekosistemov, spremljali smo razvoj življenja ob in v vodi. Učence smo navajali na drugačne oblike učenja, kar jim je bilo zelo všeč. Delali so z veliko željo po spoznavanju nečesa novega. Z delom smo zelo zadovoljni in si v prihodnje želimo še več takšnih projektov.''

RAZREDNA STOPNJA 1. razred V projektnem tednu so prvošolčki spoznavali vodne športe, živali v morjih in oceanih. Pri slovenščini so spoznali ljudsko pravljico o povodnem možu ter pesem Potoček. Zaplesali so ples Dežne kapljice ter naredili veliko poizkusov z vodo.

2. razred Seznanili so se s športnimi panogami v vodi, spoznavali živalski svet v ekosistemih in agregatna stanja vode. Naučili so se zaplesati Ob bistrem potočku je mlin.

2


3. razred 3. razred je imel v času projektnega tedna plavalni tečaj, tako da so vodo spoznavali na prav poseben in njim zanimiv način.

4. razred V 4. razredu pa so se ukvarjali z različnimi temami, kot so: - kako priti do vode,

- voda, človekova pravica,

- agregatna stanja vode,

- Zemlja je modri planet.

- kako priteče voda do pip,

5. razred 5. razred se je preizkusil v reševanju anagramov na i-tabli. Seznanili so se s postopkom prečiščevanja vode. Izvedli so postopek prečiščevanja vode ter ga posneli, da smo si ga lahko ogledali na zaključni prireditvi.

3


PREDMETNA STOPNJA GLASBENA SKUPINA V tej skupini so učenci oddajali zelo pozitivno energijo s petjem, z igranjem in s plesom na temo ''voda''. Za zvočno podlago so poskrbeli kar sami.

NARAVOSLOVNA SKUPINA Del naravoslovne skupine je izdelal rastlinsko čistilno napravo in proučeval pitno vodo s pomočjo čebulnega testa. Drugi del skupine je izdelal raketo na vodni pogon. Učenci so bili ob izdelku navdušeni in ponosni. Največje težave jim je povzročal lansirni sistem oz. sprožitev rakete. V tretjem delu skupine pa so spoznali in tudi preizkusili, na kakšne načine lahko izkoristimo vodno energijo.

4


DRUŽBOSLOVNA SKUPINA Del družboslovne skupine je pisal peticijo proti privatizaciji vode, s katero želimo zbrati dovolj podpisov, da voda ne bi postala last podjetij. Drugi del skupine pa je raziskoval zdravilne učinke termalne in mineralne vode. Spoznavali so vrelce in najpomembnejša slovenska zdravilišča.

JEZIKOSLOVNA SKUPINA V prvi in drugi jezikoslovni skupini so pisali različna literarna besedila o vodi, pesmi, izdelali stripe, pripravili vprašanja za kviz ter širili besedišče tako, da so prebirali spletna gradiva nepridobitne organizacije Sklad Si.voda in tako sestavili pojmovnik − zbirko strokovnih izrazov, ki opisujejo vodo. Učenci so se preizkusili tudi v vlogi novinarjev ter za vas pripravili posebno izdajo Ginka. V tretji skupini so gledali film z naslovom Water world. Izdelovali so plakate in napise (voda v različnih jezikih) ter pisali spise na temo ''voda''. V četrti skupini so prevajali iz nemščine ter izdelali plakat s štirimi temami: •

Was ist Wasser,

Wasser in Gefahr,

Interessante fragen,

Wasserkreislauf.

Zapisala: Filloreta Morina, 9. a 5


PREGOVORI O VODI V STRIPU VODA MU TEČE V GRLO

Robi Malnar, 7. a

VSAK VODI VODO NA SVOJ MLIN

Linda Buzhala, 6. a 6


VIHAR V KOZARCU VODE

Metka Jenčič, 6. a

VSE JE SPLAVALO PO VODI

Klavdija Ornik in Ines Osebek, 9. a

NE KALI VODE, KJER MORAŠ PITI

Klavdija Ornik in Ines Osebek, 9. a 7


RA ZMIŠL JA NJA O VODI VODA JE VIR ŽIVLJENJA Voda je vir življenja. Z vodo moramo varčevati, saj jo potrebujemo za življenje. Za vodo moramo tudi sami nekaj narediti. Voda je nekaj zelo posebnega. Iz vode se ne smemo norčevati, saj brez nje ne bi bilo življenja. Jaš Štajnmec, 4. a

VODA Živimo v svetu, kjer se vse zdi samoumevno. Samoumevno je, da živimo, da imamo hrano, da lahko mislimo, se pogovarjamo, učimo itd. Samoumevno je tudi, da imamo vodo. Pa jo res imamo? Imamo nadzor nad njo in vemo, da nam bo vedno na razpolago? Žal ni tako. Čeprav se veliko ljudem zdi, da je voda zadnje, za kar bi morali skrbeti, je v zadnjem času to ena izmed stvari, ki zasluži vso našo pozornost. Zakaj? Prvi problem je ta, da je voda v zadnjem času zelo onesnažena in je zelo pogosto tudi primanjkuje. In ne, ne govorimo samo o tujih in odmaknjenih deželah, kjer je zelo vroče. Govorimo tudi o Slovenskem primorju in hrvaški Istri, ki sta zelo blizu nas. Vsi, ki smo bili lani avgusta tam na morju, se spomnimo, da je zelo primanjkovalo vode. Rastline so se posušile, tuši na plažah so bili večinoma zaprti, uporaba vode za tuširanje omejena, ponekod tudi ni bilo pitne vode iz pipe. Še pred nekaj leti smo si vsi mislili, da se to dogaja samo v oddaljeni Afriki in v tropskih deželah, ampak, kot smo opazili, se to ob vročih poletjih dogaja tudi pri nas. Zato se bomo morali čimprej navaditi varčevati z vodo. Če ne bomo pazili na okolje in ga bomo še naprej onesnaževali, kot smo ga do zdaj, se lahko hitro zgodi, da voda ne bo več pitna in jo bomo morali, tako kot v mnogih drugih državah, kupovati. Drugi problem pa je takšen, da na njegovo rešitev skoraj nimamo vpliva. Lahko ga poskušamo preprečiti z raznimi peticijami, upori itd., sicer pa ne moremo storiti veliko. Problem je, da bi velika mednarodna podjetja vodo rada privatizirala. Kaj to pomeni? Vodo, vodne vire in upravljanje z vodo bi imela v lasti podjetja, ki bi lahko kadarkoli spreminjala njeno ceno. Vprašanje je, kako bi vzdrževala vodovodna omrežja, še posebej, če vemo, da je osnovni cilj privatnih podjetij ustvarjanje dobička. V državah, v katerih so vodne vire in upravljanje z vodo že privatizirali, se že dogajajo katastrofe. Voda, ki bi naj bila pitna, vsebuje veliko klora, podjetja ne vzdržujejo vodovodov in ker le-ti velikokrat puščajo, se je poraba vode zelo povečala, cena vode pa je zelo visoka … Ker hočemo privatizacijo vode preprečiti, smo tudi na naši šoli začeli zbirati podpise za peticijo, s katero bi odgovornim politikom sporočili zahtevo, da voda mora ostati javna dobrina. Z vodo je treba varčevati in jo ceniti, saj nikoli ne vemo, kako dolgo jo bomo še imeli. Zavedati se je treba, da lahko prav vsak posameznik prispeva k temu, da bomo to dragoceno tekočino življenja imeli na razpolago tudi v prihodnosti. Nikita Polner, 9. a 8


BREZ VODE NI ŽIVLJENJA Voda - prozorna tekočina brez vonja in okusa. Najboljša je takrat, ko si zares žejen. Kaj nam pomeni voda? Kaj nam pomeni dejstvo, da priteče vedno, ko odpremo pipo? Kaj bi bilo, če lepega dne voda iz pipe ne bi pritekla? Kaj bi to pomenilo za nas, za človeštvo, za našo Zemljo? Na vodo smo navezani veliko bolj, kot se zavedamo in kot si sploh lahko predstavljamo. Če je voda res tako pomembna, zakaj se je potem zgodilo, da nam je postala tako samoumevna, da smo jo nehali ceniti, da smo nehali skrbeti za čistost naših rek? Zakaj nam potem vsa umetna gnojila in pesticidi zastrupljajo našo podtalnico in hrano, ki jo jemo mi in živali? Zakaj vsi vemo, da so odplake speljane v reke in morja, pa nihče ne ukrepa? Zakaj vsi vemo, da je v naravi veliko naravnih odlagališč, pa je med nami le peščica takšnih, ki gredo in pospravijo nesnago v bližnjem gozdu, čeprav je niso oni nanosili tja? Zakaj vsi vemo, da bi morali ločevati odpadke, pa je vseeno veliko ljudi, ki tega ne počne? Ali moramo res živeti v napol zastrupljenem svetu? Ali nam je res denar bolj pomemben kot naše lastno življenje? Pa poglejmo, zakaj je voda tako zelo pomembna. Pred približno 14 milijardami let se je zgodil veliki pok in vesolje se je začelo širiti. Temperatura je zelo padla. Takrat naj bi se sprostilo veliko energije, ki se je potem začela stiskati in nastale so prve zvezde. Te zvezde je potem razneslo in iz njihovih ostankov so se pojavljale vedno nove in nove zvezde in ciklus se je nadaljeval. Z vsakim pokom zvezde se je energija povečala. Teorij o nastanku planetov je več. Ena izmed njih govori o tem, da so se zaradi visoke temperature v notranjih predelih osončja lahko v trdno stanje spremenili le težji elementi, kot je na primer železo. Zaradi privlačnosti so se ti med seboj združili in ustvarili notranje planete, med njimi tudi Zemljo. Zaradi ekstremnih pogojev v jedru osončja so se lažji elementi, kot sta na primer helij in vodik, koncentrirali dlje okoli jedra in oblikovali plinasta planeta Jupiter in Saturn ter atmosferi Urana in Neptuna (pretežno iz vodika in helija). Zemlja je sčasoma dobila trdo skorjo in oblikovala se je prva ozonska plast, ki je vsebovala veliko ogljika in nekaj drugih plinov, med njimi tudi vodno paro. Tako je začelo deževati in ustvarila so se morja. V morjih so se pojavile bakterije, ki so se začele deliti. Kmalu so se naučile, kako lahko izkoristijo sončno energijo. Ampak kako zelo suhoparni so lahko splošni učbeniški opisi vode proti temu, kar nam, kot bitjem na planetu, pomeni za naš obstoj. Neizbežno smo odvisni od nje. Je sestavni del vsake celice na planetu. Naše telo je v celoti sestavljeno iz celic in ker so celice sestavljene iz vode, je posledično večina našega telesa sestavljena iz vode. Človek bi brez hrane lahko zdržal približno mesec dni, vendar brez vode ne bi zdržal niti tedna. Tiha bližina vode nas obdaja že od samega začetka. Še preden pridemo na svet, ko še ležimo v maternici, nas obdaja in skrbi, da nam je udobno.

9


Voda pa je človeka že od nekdaj privlačila s svojo lepoto in popolnostjo. V njej so pesniki iskali navdih, slikarji so jo upodabljali na svojih slikah, zaljubljenci so sedeli ob njej in zrli v njene valove, otroci so se igrali ob njej in nabirali kamenčke, ki so se zaradi nje tako lepo svetili, mnogi so ob potoku sedeli ter poslušali njeno žuborenje in gledali, kako se vrtinči. Marsikdo je že opazoval snežinke med tem, ko so padale na zemljo, ali poslušal dež in si mislil, kako lepa je pesem dežnih kapljic ... Včasih so besede, ki jih poznamo, vse prerevne in preskromne, da bi lahko opisali vso njeno lepoto. In kadar razmišljamo o lepoti voda, nam misel zaide k smaragdnozeleni Soči, naši najlepši gorski reki. Naj zaključim z besedami pesnika Simona Gregorčiča, ki je uspel izraziti to, kar lahko začuti nekdo, ki reko ceni in spoštuje.

Krasná si, bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globočin nevihte temne srd ne moti, krasna si, hči planin. VODA − hči Zemlje, hči vesolja. Nastala si zato, da smo mi, tvoje hčere in sinovi, lahko sploh tu. Lea Žitnik, 9. a

ČINKVINE – VODA VODA

VODA

ČISTA, BISTRA,

MRZLA, TEKOČA,

ŽLOBUDRA, KAPLJA, PRETAKA,

ZDRAVI, NAPOLNI Z MOČJO, POŽIVI,

POMIRJA, OHLADI, ODŽEJA, RAZVESELI,

BREZ NJE NI ŽIVLJENJA,

ZDRAVJE.

NAJDRAGOCENEJŠI ZAKLAD. Ana Švarc, 8. a

Linda Buzhala in Metka Jenčič, 6. a

SLAP PADAJOČ, ŠUMEČ. PRŠI, HLADI, MIRI. NEKAJ NAJLEPŠEGA V NARAVI. ČISTA LEPOTA. Diana Kos, 8. a 10


PESMI O VODI Moč kapljice vode

Voda

Ovenela, suha vsa,

Voda teče po izviru in zelo v miru.

cvetka kliče na pomoč.

Šumi lepo, da mi ob njej uživamo. Ob neurju bregovi se rušijo, kamni pa se krušijo.

Pride drobna vodna kapljica,

Ko pa se umiri, je koristna za vse ljudi.

ki moči ji da.

Z njo se umivamo, z njo lahko zalivamo in jo uživamo.

In ona znova zacveti

To pa vedeti bi morali vsi, da brez vode življenja ni. Miha Čirič Budihna, 4. a

ter od moči žari. Drobna vodna kapljica Voda

magična je sila, življenjsko moč budi in brez nje življenja ni. Katarina Ribič, 4. a

Voda šumi in se smeji. Včasih žlobudra in kaplja. Voda tekoča, plinasta, parna, v vseh oblikah je voda brezbarvna. Voda – pomembna, tekoča, brezbarvna – dobra je, četudi je barvna. Metka Jenčič, 6. a

Voda Voda je vir življenja, brez nje je veliko trpljenja.

Voda Voda, nežna in tiha ...

Na svetu je veliko voda,

Lahko je tekoča

kot so reke, morja in jezera.

in bregove dere,

Brez vode živeti se ne da, čeprav brez okusa je ta. Sokove raje imamo, a vode nikakor ne damo.

ali trda toča, ki po glavi nas tepe. Lahko pa se nam smeji, ker kar iz lonca v zrak puhti.

Če za vodo bomo lepo skrbeli,

Če pa se voda razjezi,

bomo je v življenju več imeli.

v sive oblake se zbere,

Zato z vodo varčuj

na avtih škodo naredi,

in je ne onesnažuj.

bregove prestopi in se razlije.

Linda Buzhala, 6. a

Žiga Korpar, 7. a 11


Z G O D B I C A I N P R AV L J I C A O V O D I VODA SE MAŠČUJE Nekoč je živela bogata družina. Zelo grdo so ravnali z vodo. Točili so jo celi dan, zato se je voda odločila, da se bo maščevala. Skočila je iz pipe. Polila se je na tla. Ko je oče hotel spiti kozarec vode, je padel na nos. Voda mu je rekla: Če še enkrat grdo ravnaš z mano, boš še enkrat padel na nos. Od takrat naprej se ni nobeden več tako obnašal do vode. Aleksej Čosić, 4. a

NESREČNA KAPLJICA VODE Pred davnimi časi je živela kapljica vode. Imela je najboljšo prijateljico, ki je živela za devetimi gorami in desetimi vodami. Že dolgo časa se nista videli. Nekega dne se je kapljica odpravila na tržnico. Tam je srečala svojo najboljšo prijateljico. Povabila jo je k sebi, da bi malo poklepetali. Tako sta se skupaj odpravili h kapljici domov. Njena najboljša prijateljica ji pove, kako je nesrečna. Povedala ji je, da je tam, kjer je doma, voda zelo onesnažena, saj njen gospodar grdo ravna s pitno vodo. »Res? Pri nas pa je voda zelo čista,« je rekla kapljica vode. »Kako si ti srečna!« ji odvrne njena prijateljica. Kapljica ji reče: »Vse bom naredila, da boš lahko živela pri meni.« »Zelo prijazno od tebe, hvala,« se ji zahvali njena prijateljica. Dogovorita se, da bosta skupaj odšli po svetu in spoznavali naravo. Tako hodita po svetu in prispeta do lepega potoka. Potoku povesta, kaj ju teži. Potok jima v zameno za njuno prijaznost podari lepo čarobno palico. Z njo si lahko zaželita tri želje. Prijateljici pomislita, nato pa si zaželita tri želje, in sicer: 1. Da bi ljudje cenili vodo in je ne bi onesnaževali. 2. Da bi ljudje z vodo varčevali. 3. Da bi bili še naprej tako dobri prijateljici. Kapljicama so se uresničile vse tri želje in nesrečna kapljica je postala srečna kapljica. Še danes bi ju lahko kje srečali, če še nista izhlapeli v zrak in postali snežinki.

12


Z A K L J U Č E K P R O J E K TA

V petek, 22. 3. 2013, smo se zbrali v šolski

Pozdravila nas je

Prireditev sta povezovali Filloreta

telovadnici in tako obeležili svetovni dan voda.

ravnateljica.

Morina in Alja Bislimaj.

Prvošolčki so zaplesali ples Dežne kapljice.

2. razred je veselo zaplesal Ob bistrem potočku je mlin.

4. razred nas je ob plakatu seznanil z osnovnimi

5. razred je posnel zelo zanimiv in poučen

podatki o vodi ter kako priti do vode.

film o filtriranju vode.

Del družboslovne skupine nas je seznanil z

Del družboslovne skupine pa je učitelje in starše pozval k

mineralnimi in termalnimi vodami ter zdravilišči.

podpisu peticije proti privatizaciji pitne vode. 13


Del naravoslovne skupine nas je seznanil z

Drug del naravoslovne skupine nas

Tretji del naravoslovne

rastlinsko čistilno napravo in s čebulnim testom, s

je seznanil z izkoriščanjem vodne

skupine je izdelal raketo na

katerim so ugotavljali kakovost različnih vod.

energije.

vodni pogon.

Glasbena skupina nam je predstavila zanimivo

Ogledali smo si risanko na temo

Izvedeli smo, kako poimenujejo

dramsko glasbeno predstavitev Voda vodica.

pregovora o vodi.

vodo v različnih jezikih.

Preizkusili smo se tudi v poznavanju pregovorov v angleščini.

Pozorno smo prisluhnili predstavitvi vode S svojim znanjem si je na kvizu glavno nagrado v nemščini. (milijon kapljic) prislužila učiteljica Polonca Sabolek.

Preživeli smo zelo zanimiv, poučen in ustvarjalen teden, o čemer pričajo tudi izdelki, ki so nastali. V avli šole so razstavljeni plakati, dobili smo dovolj materiala za posebno izdajo Ginka. Najpomembneje pa je, da smo se sami marsičesa naučili. Poleg novih znanj smo spoznali tudi to, da je učenje lahko na moč zabavno, saj nam je teden prehitro minil. 14


VODA JE JAVNA DOBRINA IN NE BLAGO Peticija PROTI PRIVATIZACIJI VODE Vojna za vodo se je začela. Slovenija je na stežaj odprla vrata privatizaciji vode v Evropi in tudi v Sloveniji in če se temu skupaj ne upremo na evropski ravni, se nam utegne zgoditi to, kar se je že zgodilo v Južni Ameriki in v razvitem svetu, npr. Londonu. Končni rezultat privatizacije vode je dražja voda in slabša skrb za kakovost in vzdrževanje vodovodnega sistema, saj je edini interes podjetij, ki bi z vodo upravljala, DOBIČEK. Kaj pravzaprav pomeni privatizacija vode? To pomeni, da bi lahko posamezna podjetja kupila vodo, mi pa bi namesto občini, ki ima vodo sedaj v lasti, plačevali podjetjem, ki bi imela vodo v lasti. Lahko bi spremenili njeno ceno, kadar koli bi hoteli, voda bi vsebovala veliko klora, kar ni dobro za zdravje ipd.

Zahtevamo: 1. Da se voditelji VSEH držav in ne samo evropske unije dogovorijo, da je dostop do vode neodtujljiva pravica VSEH prebivalcev sveta; 2. naj oskrba z vodo in upravljanje vodnih virov v Sloveniji ostane v upravljanju občin, ki morajo skrbno in odgovorno ravnati s to dobrino; 3. naj EU poveča svoja prizadevanja za doseganje splošnega dostopa do vode in komunalnih storitev.

Mi mladi moramo poskrbeti za našo sedanjost in bodočnost in ker nam je mar, podpišimo peticijo.

Peticijo je pripravil del družboslovne skupine pod vodstvom učitelja Rada Šumerja. Peticijo bomo poslali vsem slovenskim osnovnim šolam.

15


Letnik 2, številka 2

GINKO (posebna izdaja ob projektu Voda − življenjska vrednota)

MAREC 2013

OSNOVNA ŠOLA MAKSA DURJAVE MARIBOR Pripravila in uredila: Blanka Kovačec Pomoč pri oblikovanju: Maja Stojnšek Kmetec Jezikovni pregled: Mojca Kralj, Zdenka Opalič in Blanka Kovačec Fotografije: Nina Mirt, 9. a

16

Ginko PI VODA  

Glasilo OŠ Maksa Durjave - projektni teden Voda

Advertisement