Issuu on Google+

POROČILO O KRŠITVAH PRAVIC MLADIH         Pravno‐informacijski center nevladnih organizacij –PIC,   December 2011     


Kršitev pravic mladih

KAZALO    UVOD ...................................................................................................................................................................... 5  POVZETEK ............................................................................................................................................................... 6  SPLOŠNO PO PODROČJIH ..................................................................................................................................... 10  CIVILNO PRAVO .................................................................................................................................................... 11  OBLIGACIJE .......................................................................................................................................................... 11  Najemnine in najemna razmerja ................................................................................................................ 12  Reklamacije in stvarne napake................................................................................................................... 12  Odškodnine ................................................................................................................................................. 13  PODROČJE GOSPODARSKEGA PRAVA ......................................................................................................................... 14  PODROČJE DRUŽINSKEGA PRAVA.............................................................................................................................. 14  PODROČJE DEDNEGA PRAVA ................................................................................................................................... 15  UPRAVNO PRAVO ................................................................................................................................................. 16  PODROČJE ŠOLSTVA IN IZOBRAŽEVANJA .................................................................................................................... 16  PODROČJE ŠTIPENDIJ ............................................................................................................................................. 19  BIVANJE .............................................................................................................................................................. 21  Področje subvencioniranega bivanja ......................................................................................................... 21  Stanovanjske razmere mladih .................................................................................................................... 21  DELOVNO PRAVO ................................................................................................................................................. 23  ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................................................................ 24  DOHODNINA ........................................................................................................................................................ 25  ZAPOSLITEV ......................................................................................................................................................... 26  Pripravniško delo ........................................................................................................................................ 27  AVTORSKA IN PODJEMNA POGODBA ......................................................................................................................... 28  SAMOSTOJNI PODJETNIK ........................................................................................................................................ 28  SOCIALNO PRAVO ................................................................................................................................................. 29  ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ................................................................................................................................. 29  DENARNA SOCIALNA POMOČ ................................................................................................................................... 30  DRUŽINSKA POKOJNINA ......................................................................................................................................... 32  OTROŠKI DODATEK ................................................................................................................................................ 33  OSTALO............................................................................................................................................................... 33  ŠTUDENTSKE DRUŽINE ............................................................................................................................................ 33  Brezposelnost .............................................................................................................................................. 34  PREKRŠKI IN KAZENSKO PRAVO ........................................................................................................................... 36  PREKRŠKI............................................................................................................................................................. 36  KAZENSKO PRAVO ................................................................................................................................................. 37  KRIMINALITETA MLADOLETNIH OSEB ........................................................................................................................ 37  PRIMERJAVA PO SVETOVALNICAH....................................................................................................................... 39  Civilno pravo ............................................................................................................................................... 39  Upravno pravo ............................................................................................................................................ 40  Delovno pravo ............................................................................................................................................. 41 

2


Kršitev pravic mladih Socialno pravo............................................................................................................................................. 42  Kazensko pravo in prekrški ......................................................................................................................... 42  Na tem področju svetovalnice ne zaznavajo veliko vprašanj. Kot prikazuje spodnji grafikon o tovrstnih  vprašanjih poročata le Zavod PIP in PIC. Oba poročata, da je večina vprašanj v zvezi s prekrški, kar je  razumljivo saj je področje kazenskega prava precej kompleksno in dostikrat svetovalnice zaradi  omejenega obsega možne pomoči niso pravi naslov. ................................................................................. 42  Povzetek ...................................................................................................................................................... 43  LITERATURA .......................................................................................................................................................... 44  PUBLIKACIJE: ........................................................................................................................................................ 44  LETNA POROČILA:.................................................................................................................................................. 44  SPLETNI VIRI:........................................................................................................................................................ 44 

3


Kršitev pravic mladih

  GRAFIKON 1; DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV PO PODROČJIH .................................................................................. 10  GRAFIKON 2: DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV NA PODROČJU CIVILNEGA PRAVA ............................................................ 11  GRAFIKON 3: DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV S PODROČJA UPRAVNEGA PRAVA ........................................................... 16  GRAFIKON 4: DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV Z DELOVNO PRAVNEGA PODROČJA .......................................................... 23  GRAFIKON 5: DELEŽI OBRAVNAVANIH PRIMEROV S SOCIALNO PRAVNEGA PODROČJA ......................................................... 29  GRAFIKON 6: ŠTEVILO PRIMEROV NA TEMO ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA PO LETIH ....................................................... 30  GRAFIKON 7: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV CIVILNEGA PRAVA PO SVETOVALNICAH ......................................... 39  GRAFIKON 8: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV UPRAVNEGA PRAVA PO SVETOVALNICAH ....................................... 40  GRAFIKON 9: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV DELOVNEGA PRAVA PO SVETOVALNICAH ....................................... 41  GRAFIKON 10: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV SOCIALNEGA PRAVA PO SVETOVALNICAH ..................................... 42  GRAFIKON 11: PRIKAZ ŠTEVILA OBRAVNAVANIH PRIMEROV S KAZENSKEGA PRAVA IN PREKRŠKOV PRAVA PO SVETOVALNICAH ...... 43    TABELA 1: ŠTEVILO PRIMEROV NA PODROČJU PREŽIVNIN PO LETIH ................................................................................ 14  TABELA 2: ŠTEVILO PRIMEROV NA PODROČJU DEDNEGA PRAVA PO LETIH ........................................................................ 15  TABELA 3: ŠTEVILO VPRAŠANJ GLEDE ŠTUDENTSKEGA DELA PO LETIH .............................................................................. 24  TABELA 4: ŠTEVILO VPRAŠANJ GLEDE DOHODNINE PO LETIH ......................................................................................... 25  TABELA 5: ŠTEVILO PRIMEROV NA TEMO ZAPOSLITEV GLEDE NA LETA ............................................................................. 26  TABELA 6: ŠTEVILO PRIMEROV GLEDE AVTORSKE IN PODJEMNE POGODBE PO LETIH ............................................................ 28  TABELA 7:ŠTEVILO VPRAŠANJ GLEDE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA PO LETIH .................................................................... 28  TABELA 8: ŠTEVILO IZPLAČANE DENARNE SOCIALNE POMOČI ZA MESEC, GLEDE NA STAROST VLAGATELJA ................................. 31  TABELA 9: ŠTEVILO PRIMEROV VPRAŠANJ GLEDE DENARNE SOCIALNE POMOČI PO LETIH ...................................................... 32  TABELA 10: ŠTEVILO VPRAŠANJ GLEDE DRUŽINSKE POKOJNINE PO LETIH ......................................................................... 32  TABELA 11: ŠTEVILO PRIMEROV S PODROČJA S PODROČJA ŠTUDENTSKIH DRUŽIN PO LETIH ................................................... 33  TABELA 12: REGISTRIRANO BREZPOSELNI MLADI, GLEDE NA LETA .................................................................................. 34  TABELA 13: REGISTRIRANA BREZPOSELNOST PO STROKOVNI IZOBRAZBI Z SEPTEMBER 2011 ................................................ 35  TABELA 14: ŠTEVILO VPRAŠANJ V ZVEZI S PREKRŠKI PO LETIH ....................................................................................... 36  TABELA 15: ŠTEVILO VPRAŠANJ V ZVEZI S KAZENSKIM PRAVOM PO LETIH ........................................................................ 37

4


Kršitev pravic mladih

UVOD  Poročilo  o  kršitvah  pravic  mladih  je  nastalo  v  okviru  projekta  Aktivendržavljan.si,  ki  ga   podpira Ministrstvo za šolstvo in šport in se delno financira iz Evropskega socialnega sklada.  Projekt  se  izvaja  v  okviru  Operativnega  programa  razvoja  človeških  virov  za  obdobje  2007‐ 2013,  razvojne  prioritete:  »Razvoj  človeških  virov  in  vseživljenjskega  učenja«,  prednostne  usmeritve: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja.   Projekt  je  usmerjen  v  krepitev  vloge  mladih,  v  njihovo  izobraževanje  in  usposabljanje  za  učinkovitejše udejstvovanje v javnem, političnem in splošnem družbenem dogajanju. Preko  projektnih aktivnosti se bodo mladi lahko opremili z novimi znanji, veščinami in vrednotami,  in  bodo  tako  sposobni  razumeti  svojo  odgovornost  državljana  do  družbe.  Projekt  poskuša  doseči  večje  zanimanje  mladih,  njihovo  dejansko  udejstvovanje  in  posledično  njihovo  odzivnost  na  družbena  dogajanja,  ki  jih  zadevajo.  Posebna  pozornost  znotraj  projekta  je  namenjena  mladim  z  manj  priložnostmi,  katerim  se  omogoča  enakovredno  vključevanje  v  družbo ter dostopnost do virov znanja in moči.   Aktivno  državljanstvo  je  kompleksen  pojem,  ki  zajema  vsesplošno  aktivnost  državljank  in  državljanov  na  različnih  področjih,  pri  čemer  je  njihovo  delovanje  usmerjeno  v  splošno  družbeno  korist  in  ne  zgolj  v  uresničevanje  osebnih  interesov.  Glede  na  dejstvo,  da  se  aktivnega državljanstva ne moremo preprosto naučiti, ga je potrebno razvijati že pri mladih.   Za  razumevanje  položaja  mladih  in  smiselno  odgovarjanje  na  njihove  potrebe,  je  potrebno  poznati  težave,  ovire  in  skrbi,  s  katerimi  se  mladi  dandanes  ukvarjajo.  S  tem  namenom  je  pripravljeno tudi to poročilo. Skozi analizo dela treh pravnih svetovalnic smo poskusili orisati  najbolj  pereča  vprašanja,  s  katerimi  se  mladi  soočajo  in  poskušali  tudi  najti  razloge  za  to  stanje.   Poročilo  je  pripravljeno  z  namenom,  da  se  na  enem  mestu  zbere  in  pregleda  količina  in  vsebina  vprašanj,  ki  jih  imajo  mladi  in  tako  prikazati,  na  katerih  področjih  so  mladim  največkrat kršene pravice, tudi na sistemski ravni.   Pri tem se želimo posebej zahvaliti Zavodu PIP iz Maribora in Zavodu Študentska svetovalnica  iz Ljubljane, ki sta pomembno prispevala k nastanku tega poročila Za pripravo poročila sta ti  dve organizaciji prispevali  pomembne podatke, ki so bili zbrani tekom njihovega dela.       

5


Kršitev pravic mladih

POVZETEK   V  Sloveniji  brezplačno  pravno  pomoč  mladim  v  največjem  delu  zagotavljajo  trije  zavodi  in  sicer  Zavod  PIP1,  Zavod  Študentska  svetovalnica2  in  Pravno‐informacijski  center  nevladnih  organizacij  –  PIC3.  Vse  tri  organizacije  so  nevladne  organizacije,  kjer  svetovalno  delo  opravljajo mladi pravniki. V obdobju od leta 2008 do julija 2011, ki je obravnavano v poročilu  so  svetovalnice  nudile  mladim  približno  21.500  svetovanj  na  različnih  področjih,  ki  jih  poročilo  podrobneje  razčlenjuje.  V  tem  poročilu  kot  mlade  obravnavamo  skupino  prebivalstva v starosti od 18‐28 let, na posameznih mestih, kjer je posebej navedeno pa tudi  širše.    Kot je razvidno iz prvih tabel je največ svetovanj oz. pravne pomoči opravljene na področju  upravnega  prava,  kar  je  delno  povezano  s  tem,  da  je  Zavod  Študentska  svetovalnica  namenjena svetovanju študentom, ki pa jih večinoma  zanimajo postopki povezani s študijem  in sicer štipendije, subvencije, bivanje v študentskih domovih, podaljševanje študija ipd., kar  spada na področje upravnega prava.  Poročilo polega analize podatkov naštetih svetovalnic navaja tudi podatke in primere, ki jih  opisuje Varuh človekovih pravic v svojih letnih poročilih, Statistični urad RS v svojih letopisih  ter podatke posameznih raziskav in poročil.   Na  področju  civilnega  prava  se  mladi  največ  srečujejo  s  težavami  pri  najemnih  razmerjih.  Težave  mladih  pri  najemnih  razmerjih  so  najpogostejše  v  Ljubljani,  kjer  je  zaradi  relativno  nizkega števila sob v študentskih domovih še vedno veliko povpraševanja po tržnem najemu.  Mladi  ‐  študentje  so  praviloma  šibkejša  stranka  v  najemnih  razmerjih  in  tako  podvrženi  nezakonitim  ali  nekorektnim  ravnanjem  najemodajalcev.  Pri  tem  gre  najpogosteje  za  zahteve,  ki  jih  je  po  zakonu  dolžan  plačati  najemodajalec  oz.  lastnik,  vdiranje  v  najemne  prostore,  neutemeljeno  zadrževanje  varščine  po  prekinitvi  najemnega  razmerja,  neupoštevanje odpovednih rokov s strani najemodajalca ipd.     Mlade  tudi  pogosto  zanima  dostop  do  neprofitnih  stanovanj  in  kriteriji  za  dodelitev  le‐teh.  Glede  na  to,  da  nimajo  vse  občine  vzpostavljenega  sistema  dodeljevanja  neprofitnih  stanovanj, mladi po Sloveniji tako niso v enakem položaju v zvezi z dostopom do stanovanj  oz.  reševanja  stanovanjske  problematike.  Poleg  tega  pa  je  deloma  problematično  tudi  uvrščanje  mladih  z  visoko  izobrazbo  v  prednostne  kategorije  upravičencev  do  neprofitnih  stanovanja, saj takšni kriteriji mlade, ki nimajo možnosti za študij, postavlja v bistveno slabši  položaj in sicer zaradi razlogov, na katere sami težko vplivajo.     1

 http://www.zavodpip.si/   http://www.svetovalnica.com/  3  http://www.pic.si/  2

6


Kršitev pravic mladih Področje, kjer število primerov sicer ni izjemno visoko, pa vendar pomembno z vidika kršitve  pravic  mladih  je  pravica  do  preživnine.  Starši  so  dolžni  preživljati  svoje  otroke  do  polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske  razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan  na  izredni  študij,  so  ga  starši  dolžni  preživljati  tudi  po  polnoletnosti,  vendar  največ  do  dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti4. Pravno pomoč največkrat iščejo mladi, ki so že  polnoletni  in  torej  neposredno  upravičeni  prejemati  preživnine.  V  Sloveniji  je  približno  67.000  preživninskih  upravičencev,  torej  otrok  in  mladih  do  26.  leta  in  je  preživnina  zanje  seveda eden najpomembnejših dohodkov.      Sicer  najbolj  pereče  področje  varstva  pravic  mladih  je  področje  šolstva  in  izobraževanja,  področje štipendij in področje bivanja v študentskih domovih (skupaj 14.046. od leta 2008 do  julija  2011)  Na  tem  področju  je  zabeležen  tudi  največji  porast  števila  prosilcev  pravne  pomoči.     Osrednji del pravne pomoči oz. vprašanj, ki jih zastavljajo mladi so predvsem kako ohraniti  status  študenta,  saj  so  pravice,  ki  jih  s  tem  statusom  imajo  za  njih  ključnega  pomena.  Posredno  jim  omogoča  dohodek  in  zavarovanje,  kar  po  končanem  študiju  seveda  ni  več  mogoče.  Po  poteku  statusa,  ko  diplomirajo,  se  kar  naenkrat  znajdejo  v  sistemu,  ki  jim  ne  zagotavlja nikakršne socialne varnosti. Izgubijo pravico do štipendije, ne morejo delati preko  študentskih servisov in, če niso že prej, so se pa sedaj dolžni obvezno zdravstveno zavarovati.  V  kolikor  se  ne  morejo  zaposliti  (kar  je  v  sedanjem  času  zelo  verjetno)  jim  preostane  le  prijava  na  Zavod  Republike  Slovenije  za  zaposlovanje.  Samo  evidentiranje  kot  brezposelna  oseba  pa  še  ne  zagotavlja  zaposlitve.  Poleg  tega,  v  večini  primerov  niso  upravičeni  do  denarne socialne pomoči, ker se pri dodeljevanju le‐te gledajo dohodki zadnjih treh mesecev  pred  mesecem  oddaje  vloge,  vlagatelji  pa  so  do  zadnjega  dne  študentskega  statusa  delali  preko študentske napotnice. Zato vprašanja o možnostih podaljševanju statusa študenta do  trenutka, ko je na vidiku redna zaposlitev, logično niso redka.     V  zvezi  s  štipendijami  se  veliko  vprašanj  nanaša  na  vračanje  štipendij,  možnosti  odpisa,  odloga ipd., kar predvsem zanima tiste študente, ki svojih študijskih obveznosti niso izpolnili  v roku. Tudi število teh primerov iz leta v leto narašča.     Vse  večji  delež  mladih  dela  ob  študiju.  Plačano  delo  ob  študiju  naj  bi  opravljalo  že  65%  študentov.  Študentsko  delo  je  značilno  predvsem  za  mlade  od  15  do  24  let,  vendar  upoštevajoč raziskave, je povprečje študija 6,9 let, iz česar se da sklepati, da se študentskega  dela poslužujejo tudi starejši, ki še študirajo oziroma podaljšujejo študentski status (od 25 do  29  leta),  predvsem  zaradi  dohodka.  Pri  tem  pa  je  potrebno  podariti  še  drugi  vidik,  s  strani 

4

 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 ‐ uradno prečiščeno besedilo) 

7


Kršitev pravic mladih mladih diplomantov. Torej populaciji, ki je že uspešno zaključila študij, so konkurenca ravno  študentje,  ki  delajo  preko  študentskih  napotnic.  Tukaj  gre  predvsem  za  visoko  strokovne  poklice. Kljub ugodnostim študentskega dela, pa se pri tej obliki zaposlitve dogaja ne malo  kršitev, zaradi česar smo to obliko dela označili kot ne‐varno.     Vse  več  mladih  diplomantov  se  pojavlja  med  registrirano  brezposelnimi  osebami.  Premalo  prostih  delovnih  mest,  je  glede  na  letni  priliv  diplomiranih  oseb,  s  tem  pa  prihaja  do  t.i.  vertikalnega  substitucijskega  efekta.  Mladi  s  terciarno  izobrazbo  se  zaposlujejo  tudi  na  delovna mesta, ki zahtevajo sekundarno izobrazbo ali pa so kot taka opredeljena. S tem pa  konkurirajo diplomatom s sekundarno izobrazbo. Vpliv na nastalo situacijo je morebiti imel  ravno Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki brezposelnim (po 6  mesecih)  omogoča  ponujanje  del,  ki  so  za  do  dve  stopnji  nižja  od  primerne  izobrazbe  posameznika. Čeravno je ukrep primeren z vidika zaposlitve in pomembnosti prve zaposlitve,  pa  se  postavlja  vprašanje  ali  ne  pomeni  izgubo  oziroma  neuporabo  sveže  pridobljenega  znanja in kompetenc (ob dolgotrajnem izobraževanju) ter posledično nadaljnje zmanjševanje  konkurenčnosti mladih.    Tako  kot  ostali  del  trga  delovne  sile  so  zaradi  vplivov  gospodarskih  gibanj,    mladi  deležni   neizbežne negotovosti na trgu. Po drugi strani, pa zaradi večje fleksibilnosti pri zaposlovanju  (delo  za  določen  čas,  študentsko  delo,  honorarno  delo),  prikrajšani  za  možnosti  za  polno  ekonomsko in socialno osamosvojitev.    Veljavni  sistem  trga  dela  in  različnih  razmerij  v  zvezi  z  delom,  zlasti  pa  tudi  glede  pokojninskega  in  invalidskega  zavarovanja,  je  do  mladih  diskriminatoren.    V  Sloveniji  se  je  število brezposelnih diplomantov v obdobju 2000–2009 povečalo za 240 odstotkov. Slovenija  je med državami EU‐ja na prvem mestu po številu mladih z začasno zaposlitvijo, hkrati pa naj  bi imelo pri starosti 29 let redno zaposlitve le 48 odstotkov ljudi. Mladi delajo vse bolj  preko  avtorskih pogodb in študentskih servisov, ki nudijo zelo slabo varnost dela in slabo socialno  varnost.  Strukturno  onemogočanje  mladih  na  trgu  dela  ima  številne  negativne  posledice  (kreditna nesposobnost, negotovost, slabši materialni pogoji vplivajo na družinsko življenje,  motivacijo, ustvarjalnost…).   Prav tako je že danes mogoče z gotovostjo napovedati, da bodo mlajši, ki vplačujejo obvezne  prispevke in dajatve in tisti, ki bodo šele začeli vplačevati v pokojninsko blagajno, nedvomno   bolj  prizadeti,  zlasti  tudi  pri  uživanju  pravic  iz  pokojninskega  in  invalidskega  zavarovanja.  Tako  glede  bistveno  neugodnejših  pogojev  za  upokojitev  (podaljševanje  delovne  oz.  zavarovalne dobe, starosti za upokojitev…) kot glede obsega uživanja pravic (bistveno nižje  višine zagotovljenih pokojnin, manj drugih pravic iz zavarovanja).   Za  starostno  diskriminacijo  mladih  niso  kriva  zgolj  demografska  gibanja,  temveč  neodzivna  politika in neučinkovito prilagajanje spreminjajočim se razmeram v svetu.     8


Kršitev pravic mladih

O dejanski socialni ogroženosti mladih pričajo tudi statistični podatki o prejemnikih socialne  pomoči.  V starostni skupini od 18 do 21 let se število izplačanih denarnih socialnih pomoči  giba med 3.000 in 4.000, starostna skupina od 22 do 26 pa med 6.000 in 10.000, kar je 150 %  več.  Zbrani podatki in njihova analiza torej kaže, da se mladim v Sloveniji bistveno slabše godi po  diplomi, kot v času študija, kar je sicer običajno v drugih evropskih državah in kar vpliva tudi  na  splošne  razmere  na  trgu  dela.  V  času  študija  so  mladi  tako  varnejši  in  ekonomsko  bolj  neodvisni,  kot  po  uspešno  končanem  študiju.  Tako  se  povečuje  delež  socialnih  pomoči  izplačanih  višjim  starostnim  skupinam  mladih,  delež  brezposelnosti  med  mladimi  pa  tudi  vztrajno narašča.   Težave mladih so tako povezane ravno z dejstvom starosti in  neizkušenosti, kar jih seveda  umešča v ranljivo skupino prebivalstva. Zakonodaja  v mnogih primerih te osebne okoliščine  ne  obravnava  ustrezno  oz.  ne  uravnava  z  ukrepi  pozitivne  diskriminacije.  Prav  nasprotno,  obstoječa  zakonodaja  spregleduje  dejstvo,  da  na  mladih  svet  stoji  in  jim  je  zatorej  nujno  potrebno dati prave priložnosti.  Tu predvsem mislimo na izobraževanje, delo in  stanovanje.  Šele takrat mladi lahko začnejo resnično prispevati v družbi.  

9


Kršitev pravic mladih

SPLOŠNO PO PODROČJIH    Mladi prihajajo v pravne svetovalnice z različnimi vprašanji iz različnih področij. Kršitve pravic  mladih  so  prikazane  po  področjih.  Za  lažji  prikaz  in  analizo  smo  kršitve  in  ostala  pogosta  vprašanja razdelili na naslednja področja:     Upravno pravo  Civilno pravo  Delovno pravo  Socialno pravo  Prekrški in kazensko pravo    Grafikon 1; Deleži obravnavanih primerov po področjih

875; 4%

73; 0%

2048; 9%

4512; 21% CIVILNO PRAVO UPRAVNO PRAVO DELOVNO PRAVO SOCIALNO PRAVO PREKRŠKI IN KAZENSKO PRAVO

14050; 66%

    Iz grafikona 1 je razvidno, da je skupaj v letih 2008, 2009, 2010 in 2011, največ primerov na  področju  upravnega  prava  (66%).  Sledijo  primeri  na  področjih  civilnega  (21%),  delovnega  (9%)  in  socialnega  prava  (4%).  Najmanj  je  primerov  na  področjih  kazenskega  prava  in  prekrškov.    Vsako od navedenih področij prava smo naprej razdelili po podpodročjih. Ta podpodročja pa  po najbolj pogostih primerih, ki se na tem podpodročju pojavljajo.    

10


Kršitve pravic mladih

CIVILNO PRAVO    Civilno pravo smo delili na podpodročje obligacij, gospodarskega prava, družinskega prava in  dednega  prava.  Spodnji  grafikon  prikazuje  primerjavo  skupnega  števila  primerov  civilnega  prava  (v  letih  2008,  2009,  2010  in  2011  po  podatkih  Zavoda  PIP,  Pravno‐informacijskega  centra nevladnih organizacij – PIC in Zavoda Študentska svetovalnica).       Grafikon 2: Deleži obravnavanih primerov na področju civilnega prava

196; 4%

46; 1%

27; 1%

91; 2%

Obligacije Dedno pravo Družinsko pravo Gospodarsko pravo Ostalo 

4155; 92%

 

 

  Obligacije   

Grafikon  2  nam  prikazuje,  da  je  največ  primerov  iz  obligacijskega  prava  (92  %).  Na  podlagi  podatkov  pravnih  svetovalnic  ugotavljamo,  da  je  bilo  največ  vprašanj  o  reklamacijah  in  stvarnih napakah kupljenih stvari (67%). Vprašanja so se navezovala tudi na različne pogodbe  (31%) ‐ najemna, darilna, prodajna in posojilna pogodba. Kar nekaj zapletov je nastalo zaradi  poroštev. Izkazalo se je, da uporabniki ne vedo kaj pomeni biti porok nekomu. Pogosto gre za  solidarno  poroštvo5,  kjer  je  porok  solidarno  odgovoren  za  plačilo  obveznosti.    Kaže,  da  so  mladi prehitro pripravljeni jamčiti za nekoga, pa čeprav že sami niso dobro preskrbljeni, in ko  ti  dolžniki,  za  katere  jamčijo,  ne  poravnajo  obveznosti,  nastajajo  problemi.  Svetovalnice  so  obravnavale tudi primere odškodninskih zadev (2%). Ocenjujemo, da so mladi izredno slabo  informirani na tem področju.    

5

Solidarno  poroštvo:    oseba,  ki  daje  poroštvo,  se  zaveže kot  pôrok in  plačnik.  Upnik  lahko  zahteva  izpolnitev  dolžnikove  obveznosti bodisi od dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.

11


Kršitve pravic mladih

Najemnine in najemna razmerja    V letu 2009 svetovalnice beležijo 134 primerov6 obravnave najemnih razmerij. Naslednje leto  je  bil  zabeležen  porast  števila  primerov  na  212.7  Leta  2011    je  statističnih  podatkih  viden  upad  primerov  s  tega  področja,  106  primerov8.  To  ne  pomeni,  da  so  težave  izginile,  saj  podatki  Pravno‐informacijskega  centra  nevladnih  organizacij  –  PIC  (v  nadaljevanju  PIC)  za  leto  2011  kažejo,  da  je  svetovalnica  obravnavala,  skoraj  polovico  obravnavanih  primerov  prav na temo najemnih razmerij.     Pri  primerih  glede  najemnih  razmerij  gre  predvsem  za  kršitve  v  smislu  vdiranja  v  najemne  prostore,  zahteve  za  plačilo  stroškov,  ki  jih  po  zakonu  dolžan  plačati  najemodajalec  oz.  lastnik stanovanja, ne vračanje varščine s strani najemodajalcev, neupoštevanja odpovednih  rokov, itd. Tem kršitvam so izpostavljeni predvsem študenti, ki prihajajo v Ljubljano na študij  in  se  vsaj  na  začetku  še  slabo  znajdejo,  zaradi  česar  so  pogosto  tarča  nekorektnih  najemodajalcev.     Mladi  se  pogosto  zanimajo  tudi  za  možnosti  neprofitnega  najema.  Pri  čemer  pa  se  pod  vprašanje  postavlja  obstoječi  sistem  dodeljevanja  v  občinah,  ki  dajejo  prednost  mladim  z  visoko izobrazbo. Obstoječi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem omogoča  določitev prednostnih kategorij upravičencev na lokalni ravni, kjer pa npr. v Ljubljani, dajejo  prednost  mladim  z  višjo/visoko  ali  univerzitetno  stopnjo  izobrazbe,  magisterijem  ali  doktoratom.  Javni  stanovanjski  sklad  Mestne  občine  Ljubljana  v  zadnjem  14.  razpisu  ta  kriterij  utemeljuje  s  tem,  da  se  tako  podpira  mlade,  ki  vlagajo  v  lastno  izobrazbo.  Na  prvi  pogled seveda dober argument, vendar pa se je potrebno zavedati, da ti mladi kasneje lažje  rešujejo  stanovanjske  probleme,  saj  z  visoko  izobrazbo  praviloma  zasedajo  bolje  plačana  delovna  mesta,  nasprotno  pa  mladi  brez  izobrazbe  zaslužijo  manj  in  poleg  tega  plačujejo  tržno  najemnino.  Anomalija  ne  bi  bila  tako  velika,  če  bi  bil  sistem  nadzora  dohodkov  upravičencev  do  neprofitnega  najema  redno  izvajan,  vendar  pa  temu  še  zdaleč  ni  tako;  upravičencem se lahko dohodek v času trajanja neprofitnega najema bistveno izboljša, česar  pa nihče ne preverja in tako kljub relativno visokim dohodkom uživajo neprofitni najem.       

Reklamacije in stvarne napake    Podatki  svetovalnic  kažejo,  da  je  kar  največ  primerov  v  zvezi  z  reklamacijami  in  stvarnimi  napakami  kupljenih  stvari  (67%).  Pri  tem  je  potrebno  poudariti,  da  je  tovrstnih  vprašanj  absolutno  največ  v  svetovalnici  Zavoda  PIP,  ki  izvaja  koncesijo  na  področju  svetovanja  potrošnikom9 medtem ko Zavod Študentska svetovalnica in PIC o tovrstnih vprašanjih skoraj  ne poročata. O reklamacijah in stvarnih napakah pa se veliko govori tudi po spletnih forumih  (npr.  http://www.pravozatelebane.com),  zato  bi  se  vseeno  lahko  reklo,  da  je  kar  precej  6

 Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2009 in statistika Zavoda PIP za leto 2009;    Slika 11 Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2010, str. 21 in statistika  Zavoda PIP za leto 2010  8  Statistika Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2011 in statistika Zavoda PIP za leto 2011 9 http://www.uvp.gov.si/si/javne_sluzbe/svetovanje_potrosnikom/  7

12


Kršitve pravic mladih kršitev oziroma nekih odprtih vprašanj na to temo. Mladi se očitno zavedajo pasti ali pa se  želijo zavarovati pred zlorabami na tem področju.   

Odškodnine    Primeri odškodnin, ki so se obravnavali so bili zelo različni. Zabeleženi so  primeri udeležbe v  prometnih  nesrečah,  odškodninski  zahtevki  žrtev,  poškodbe  zaradi  slabega  nadzora  in  opreme  v  institucijah,  priprava  pojasnil  zavarovalnicam  glede  poškodb  itd.  Glede  na  ostale  primere na področju obligacijskega prava je bilo odškodninskih primerov 1,6 %. V letu 2009  beležijo  13  primerov,  2010  19  primerov,  2011  pa  17.  Razlog  za  malo  število  primerov  v  pravnih svetovalnicah bi lahko bil, da gredo mladi s takimi vprašanji praviloma k odvetnikom.  Odškodninsko  pravo  je  »cvetoč  posel«,  pravna  praksa  je  dokaj  močna  in  postopki  utečeni.  Uporabniki  (oziroma  stranke)  tako  lažje  pridejo  do  želenega  cilja,  do  odškodnine,  če  se  obrnejo  na  (dobrega)  odvetnika.  Vendar  pa  mladi,  denarja  za  drage  odvetnike  praviloma  nimajo, zato se jih pogosto usmeri na Okrožna sodišča, kjer lahko vložijo prošnjo za dodelitev  brezplačne pravne pomoči.   

 

13


Kršitve pravic mladih

Področje gospodarskega prava    S tega področja ni prav veliko vprašanj. Po statistiki svetovalnic, je bilo na tem področju, v  letih  od  2009  do  2011  postavljenih  približno  enako  število  vprašanj  (okrog  15  primerov  na  leto).  Uporabnike  je  zanimal  predvsem  postopek  ustanovitve  društva, registracija,  statut  in  njegova sprememba. Pojavljajo se tudi vprašanja osebnega bankrota.    Po poročilih Zavoda Študentska svetovalnica zadev na tem področju niso obravnavali. Po vsej  verjetnosti  na  svetovalnicah  vprašanj  s  tega  področja  ni  veliko,  ker  se  odgovori  na  taka  vprašanja nahajajo že na internetnih forumih in spletnih straneh (npr. e‐uprava.gov.si). 

  Področje družinskega prava    Več  ali  manj  se  vprašanja  s  področja  družinskega  prava  navezujejo  na  preživnino.  Gre  za  zanimanje  za  pravico  do  preživnine  po  polnoletnosti,  predvsem  pa  veliko  uporabnikov  prihaja  na  svetovalnice  po  pomoč  pri  pripravi  predloga  za  izvršbo  zaradi  neplačevanja  preživnine.  Drugi  primeri  so  bili  pravica  do  vpogleda  staršev  v  ocene  polnoletnega  otroka,  zanimanje za priznanje zunajzakonske skupnosti in posledice tega priznanja, zanimale so jih  posledice  prekinitve  zunajzakonske  zveze  in  delitve  ter  obravnava  premoženja  zunajzakonskih partnerjev, prekarijsko razmerje v stanovanju staršev in način prekinitve le‐ tega, pogledi na položaj otroka in staršev ter intenzivnost pravic in obveznosti, ki jih imajo  eni in drugi.    Statistični  rezultati  svetovalnic  kažejo,  da  se  število  preživninskih  primerov  povečuje.  Spodnja  tabela  prikazuje  število  primerov  po  letih.  Za  leto 2011  ni  popolnih  podatkov  zato  tabela nakazuje na upad števila primerov.     Tabela 1: Število primerov na področju preživnin po letih

LETA 

2008 

2009 

2010 

2011 (do  julija) 

ŠT.  PRIMEROV 

45 

47 

64 

40 

    

                14


Kršitve pravic mladih

  Področje dednega prava   

Na  področju  dedovanja  uporabnike  zanima  tako  oporočno  kot  tudi  zakonito  dedovanje  in  razlike med njima, ki bodo vplivale nanje kot dediče, glede na obliko dedovanja. Nekatere je  zanimalo  v  naprej,  nekateri  pa  so  prišli  s  konkretnim  vprašanjem  npr.  pred  zapuščinsko  obravnavo in prosili za pomoč pri izračunih. Od leta 2008 glede na leto 2010 je opaziti 81%  porast  števila  obravnavanih  primerov.  Glede  na  ostala  podpodročja,  ki  spadajo  pod  civilno  pravo,  je  primerov  na  področju  dednega  prava,  kot  kaže  bolj  malo,  2%.  Zavod  Študentska  svetovalnica tovrstnih primerov niti ne obravnava.    Tabela 2: Število primerov na področju dednega prava po letih

LETA 

2008 

2009 

2010 

2011 (do  julija) 

ŠT.  PRIMEROV 

16 

26 

29 

20 

 

15


Kršitve pravic mladih

UPRAVNO PRAVO    Področje upravnega prava je najbolj problematično področje za mlade, na kar nakazuje tudi  podatek, da je kar 66% vseh vprašanj s tega področja. To je razumljivo saj študente najbolj  zanimajo možnosti nadaljnjega izobraževanja, kje bodo bivali v času študija in seveda kar je  za  študente  še  kako  pomembno,  štipendija.  To  področje  smo  torej  razdelili  na  šolstvo  in  izobraževanje,  štipendije  in  subvencionirano  bivanje.  Glede  na  statistične  podatke  je  na  področju  upravnega  prava,  več  kot polovica  vprašanj  v  zvezi  s  šolstvom  in  izobraževanjem,  preostalo pa so vprašanja glede bivanja  in štipendij.       Grafikon 3: Deleži obravnavanih primerov s področja upravnega prava

2095; 15%

7947; 56%

4004; 29%

Šolstvo in izobraževanje Štipendije Bivanje

 

 

Področje šolstva in izobraževanja    Na področju šolstva in izobraževanja so bili obravnavani naslednji primeri:    vpis   matura   izobraževanje odraslih  prepis   podiplomski študij  pavziranje  ponavljanje   diploma  prehod  vzporedni študij   višja šola  praksa/pripravništvo  absolventski staž   izredni študij  poklicni tečaj  študij diplomantov   tuji študentje   

16


Kršitve pravic mladih

Podatki  pravnih  svetovalnic  kažejo,  da  se  na  področju  šolstva  in  izobraževanja,  vsako  leto  povečuje  število  vprašanj  uporabnikov.  V  letu  2009  je  bilo  obravnavanih  1376  primerov.10  Leta 2010 se je število primerov dvignilo za 150%, na 3435.11 V šestih mesecih v letu 2011 se  je na tem področju, nabralo že 1248 vprašanj.12    Svetovalci  mladim  pomagajo  pri  pisanju  prošenj  za  podaljšanje  absolventskega  staža,  dokončanje  študija  oz.  za  nadaljevanje  študija  po  prekinitvi,  za  oprostitev  ali  obročno  odplačevanje šolnine, za izjemni vpis v višji letnik, za izjemno ponavljanje letnika in pritožb  zoper  odločbe  o  zavrnitvi  vloge  za  podaljšanje  absolventskega  staža,  zoper  odločbe  o  zavrnitvi prošnje za izjemni vpis ali izredni vpis v višji letnik, zoper odločbe o zavrnitvi prošnje  za izjemno ponavljanje in zahteve po razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici.  13 Nekaj  primerov se je nanašalo na šikaniranje študentov, na pritožbe zoper oceno, pritožbe, da je  izvajanje  projektov  obveznosti  na  fakulteti  neskladno  s  predpisi,  onemogočanje  modulov  ponujenih na začetku študija.14    Leta  2009  je  bilo  74%  od  vseh  vprašanj  s  tega  področja  glede  vpisov,  izjemnih  vpisov,  ponavljanja in absolventskega staža. V letu 2012 je odstotek vprašanj glede vpisa padel na  okrog 43%, leta 2011 pa je bilo tovrstnih vprašanj še manj, 27.15 Glede samega vpisa so mladi  kot  kaže  dobro  informirani,  problem  pa  nastaja  pri  ohranitvi  statusa  študenta.  Vse  bolj  se  mladi  trudijo  ohranjati  ta  status,  saj  so  pravice,  ki  jih  s  tem  pridobijo  za  njih  ključnega  pomena. Posredno jim namreč mogoča dohodek, saj lahko delajo preko študentskih servisov  (napotnice). Po poteku statusa, ko diplomirajo, se kar naenkrat znajdejo v sistemu, ki jim ne  zagotavlja  nikakršne  socialne  varnosti.  Izgubijo  pravico  do  štipendije  (saj  so  zaključili  s  šolanjem, čemur je štipendija tudi namenjena), ne morejo delati preko študentskih servisov  in,  če  niso  že  prej,  so  se  pa  sedaj  dolžni  obvezno  zdravstveno  zavarovati  (osnovno  in  dodatno).  V  kolikor  se  ne  morejo  zaposliti  (kar  je  v  sedanjem  času  zelo  verjetno)  jim  preostane  le  prijava  na  Zavod  Republike  Slovenije  za  zaposlovanje  (v  nadaljnjem  besedilu  ZRSZ).  Samo  evidentiranje  kot  brezposelna  oseba  na  ZRSZ  pa  še  ne  zagotavlja  zaposlitve.  Poleg  tega,  v  večini  primerov  niso  upravičeni  do  denarne  socialne  pomoči,  ker  se  pri  dodeljevanju  le‐te  gledajo  dohodki  zadnjih  treh  mesecev  pred  mesecem  oddaje  vloge,  vlagatelji pa so do zadnjega dne študentskega statusa delali preko študentske napotnice.     Skozi leta se kaže povečevanje deleža vključenosti mladih v t.i. terciarno izobraževanje. Med  dejavnike, ki vplivajo na trend nadaljnjega izobraževanja, je poleg povečanja vpisa v splošne  strokovne  gimnazijske  programe,  so  pomemben  dejavnik  ravno  ugodnosti  študentskega  statusa. Kar se kaže v visokem številu vpisov in v povprečju števila let za dokončanje študija.  Primerjalno gledano ima Slovenija nasproti EU, eno najdaljših dob študija. V letu 2008 je bilo  razmerje  med  številom  vpisanih  v  terciarno  izobraževanje  in  številom  prebivalcev  (starih  20−29 let) med najvišjimi (40,7 %) v primerjavi z ostalimi državami EU in je močno presegalo 

10 Letno poročilo za 2009 Zavoda Študentska svetovalnica  str. 18 in statistika Zavoda PIP za leto 2009  11 Letno poročilo za 2010 Zavoda Študentska svetovalnica  str. 19 in statistika Zavoda PIP za leto 2010  12 Statistični podatki Zavoda Študentska svetovalnic a, Zavoda PIP in PIC za leto 2011  13 Letno poročilo za 2010  Zavoda Študentska svetovalnica  str. 19  14 Poročila PIC za leto 2011  15Zavod Študentska svetovalnica beleži leta 2009  1019, leta 2010  1479, v prvi polovici leta 2011pa 344  vprašanj glede vpisov; Letna poročila Zavoda Študentska svetovalnica   

17


Kršitve pravic mladih

povprečje EU (28,9 %), vendar pa je po številu diplomantov (starih 20−29 let) zaostajala za  povprečjem EU (za 2,8 %)16.      Varuh  človekovih  pravic  na  področju  šolstva  in  izobraževanja  beleži  naslednje  pobude  in  kršitve:    diskriminacija  na  srednješolskem  državnem  tekmovanju  (naloge  niso  bile  prevedene  v  jezik italijanske narodnostne manjšine);17   nepravilnosti  pri  ocenjevanju  znanja  športne  vzgoje  med  šolskim  letom,  pri  oblikovanju  končne ocene in pomanjkljivosti pri delu komisije za reševanje ugovora,18  nepravočasno  seznanjanje  z  rezultati  mature;  Pobudnica  ni  prejela  maturitetnega  spričevala,  zaradi  česar  ji  je  bil  onemogočen  vpis  v  študijski  progam19.  Zadeva  se  je  nadaljevala na sodišču,  a je pobudnica odškodninsko tožbo  izgubila. Kljub pravnomočni  odločitvi  Višjega  sodišča,  pa  je  Varuh  po  proučitvi  pobude  in  predpisov,  pritrdil  navedbam pobudnice, glede nedopustnega ravnanja RIC‐a.  uporabniku  je  bila  kršena  pravica  do  nadaljnjega  izobraževanja,  zaradi  onemogočanja  pridobitve  frekvence  pri  enem  od  profesorjev  za  obiskovanje  njegovih  predavanj  in  drugih študijskih obveznosti.20  kritika novega bolonjskega načina študija, 21  problem zagotavljanja tolmača gluhemu študentu v izobraževalnem procesu,22  Študentska  organizacija  Univerze  v  Mariboru  prosi  za  podporo  za  ohranitev  dosedanjih  prostorov za izvajanje ob študijskih in interesnih dejavnosti23   neenaka  obravnava  kandidatov  z  diplomami  višješolskih  študijskih  programov  (problem  nadaljevanja  študija  diplomantov  višjih  strokovnih  šol  zunaj  ljubljanske  in  mariborske  univerze  na  visokošolskem  strokovnem  programu  Elektrotehnika  na  Fakulteti  za  elektrotehniko (FE) v Ljubljani. 24    neenako obravnavanje študentov s posebnimi potrebami (invalidi, gluhi, naglušni, slepi,  slabovidni,…) 25  pritožbe, glede vrednotenja oziroma priznavanja izobraževanja, opravljenega doma ali v  tujini, za namen zaposlitve v Republiki Sloveniji; Postopki, potekajo absolutno prepočasi,  saj  je  zakonski  rok  za  odločitev  o  priznanju  izobraževanja  dva  meseca  dejansko  pa  postopki  potekajo  po  šest,  osem  ali  še  več  mesecev.    Posamezniki  se  zaradi  tega  ne  morejo zaposliti, čeprav jih velikokrat delovno mesto že čaka.  26  težave  in  nejasnosti  na  področju  mednarodnega  izobraževanja,  izobraževanje,  ki  ga  visokošolska  institucija  izvaja  zunaj  države  akreditacije;  Ker  se  pogosto  takšne  oblike  sodelovanja  vzpostavijo  na  podlagi  gospodarske  pogodbe,  za  katere  veljajo  pravila  16 www.umar.gov.si, Poročilo o razvoju 2011, kazalniki razvoja Slovenije, str. 108  17  Letno  poročilo  Varuha  človekovih  pravic  za  leto  2009,  str.  135  in  136  (po  podatkih  Varuha  so  bila  vsa  poznejša  tekmovanja iz znanja za srednješolce ustrezno organizirana – dijaki so prejeli ustrezno, prevedeno gradivo)  18 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 136  19 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 136   20 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 150, 151  21 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 148  22 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 148  23 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 148  24 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 149  25 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 163,164  26 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 163,164

18


Kršitve pravic mladih

mednarodnega zasebnega prava, je treba torej spoštovati zakonodajo obeh držav. Tako  zakonodajo  države  visokošolskega  zavoda,  ki  napotuje  na  izobraževanje,  kot  tudi  zakonodajo države izvajanja izobraževanja. Pri tem je potrebna ustrezna akreditacija po  zakonodajah  obeh  držav  s  strani  organizacije,  ki  izvaja  program.  Dogaja  se,  da  pri  nas  programe  izvajajo  institucije,  ki  nimajo  ustrezne  akreditacije,  zaradi  česar  nastanejo  težave z vidika javne veljavnosti pridobljene izobrazbe v Sloveniji27.   neenotna  in  nepregledna  praksa  zahtevane  dokumentacije  za  podaljšanje  statusa  študenta na visokošolskih zavodih in univerzah; Študentje niso v naprej seznanjeni o tem  katere  dokumente  bo  posamezna  članica  upoštevala  kot  ustrezne  za  dokazovanje  zdravstvenih  težav.  Razlike  se  kažejo  v  strokovni  ravni  izdajateljev  potrdil  (osnovno  zdravstvo ali specialist) in zahtev po podatkih, kot so trajanje bolezenskega stanja, vpliv  bolezni na študentovo zmožnost opravljanja študijskih obveznosti, ter glede vsebine teh  potrdil (kratko mnenje ali podroben opis bolezni). Razlikujejo se tudi v tem, da nekatere  mnenja zdravnikov upoštevajo, ne da bi se spuščale v presojo strokovne ocene zdravnika  o upravičenih razlogov, druge pa mnenje zdravnika nima pravnega učinka.28    Poleg  navedenih  primerov  in  kršitev  na  področju  študija,  naj  opozorimo  na  problem  nadaljevanja  študija  na  2.  bolonjski  stopnji  za  študente,  ki  so  zaključili  študij  po  starem  programu  (na  kar  opozarja  tudi  Varuh  človekovih  pravic).  Ti  študentje  niso  upravičeni  do  državne ali Zoisove štipendije, v kolikor so bili prejemniki le‐te na dodiplomskem študiju, kajti  s  podiplomskim  študijem  (bolonjski  magisterij)  ne  pridobijo  višje  stopnje  izobrazbe.  Preostane  jim  le  doktorski  študij.  Postavlja  pa  se  vprašanje,  ali  je  to  za  študenta  sploh  ugodno. Kajti s to stopnjo izobrazbe, ki jo po končanem doktorskem študiju dobi, prav velike  možnosti zaposlitve ni, saj je doktorat bolj namenjen tistim z željo po akademski poti.    

  Področje štipendij    To  področje  zajema  vprašanja  o  vseh  treh  vrstah  štipendij  ‐  Zoisova,  državna  in  kadrovska.  Najbolj  pogosta  vprašanja  so  o  pogojih  za  pridobitev  štipendije  in  pomoč  pri  izpolnjevanju   vlog,  mirovanje  in  prenehanje  štipendijskega  razmerja  ter  vračanje  štipendije  in  možnosti  odloga,  odpisa  in  obročnega  odplačevanja,  računanje  materialnega  cenzusa.  Največji  delež  pomoči je v obliki posredovanja, dopolnjevanja in komentiranja vzorcev prošenj in pritožb.     Na področju štipendij se kaže trend povečevanja števila primerov. V letu 2009 je bilo na tem  področju obravnavanih 978 primerov,  29leta 2010 1440 primerov30,v  letu 2011 pa je bilo do  junija zabeleženih že 916 primerov.  31Iz letnih poročil preteklih let je bilo razvidno, da se v  jesenskih  mesecih  poveča  število  vprašanj  na  to  temo.  Septembra  zaradi  aktualnih  javnih  pozivov  za  dodelitev  štipendij,  pa  tudi  novembra  in  decembra  ko  uporabniki  potrebujejo 

27 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 163,164  28 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 45 in 46;   29 Letno poročilo za 2009 Zavoda Študentska svetovalnica  str. 21, statistični podatki Zavoda PIP za leto 2009  30 Letno poročilo za 2010 Zavoda Študentska svetovalnica  str. 20, statistični podatki Zavoda PIP za leto 2010  31 Statistični podatki Zavoda Študentska svetovalnica , Zavoda PIP in PIC za leto 2011

19


Kršitve pravic mladih

pomoč  pri  prošnjah  za  odpis,  pri  obročnem  odplačevanju  ali  odlogu  vračila  štipendije,  nemalo primerov pa se  navezuje na pritožbe zoper odločbe štipenditorjev32.    PIC  na  področju  štipendiranja,  beleži  največ  vprašanj  glede  vračanja  štipendij  (možnosti  odloga, odpisa plačila), kar 70 % od vseh primerov na področju štipendij.      Varuh  človekovih  pravic  na  tem  področju  ugotavlja,  da  se  je  število  pobud  v  letih  2010  in  2009, v primerjavi z letom 2008 nekoliko zmanjšalo.     Pobude in kršitve, ki jih beleži Varuh človekovih pravic so naslednje:    nesprejemljivost  in  diskriminacija  visokega  povprečja  ocen  zahtevanega  za  pridobitev  Zoisove  štipendije  na  podlagi  učnega  uspeha; Pobudnici  so  vlogo  zavrnili,  ker  naj njeno  povprečje ocen (4,9) ne zadošča za uveljavitev pravice  (prag za pridobitev štipendije je  bil  4,92).  Pobudnici  ni  bilo  ugodeno,  ker  je  Pravilnik  o  dodeljevanju  Zoisovih  štipendij  določal,  da  se  povprečna  ocena  določi  na  dve  decimalni  števili  natančno.  Varuh  je  predlagal nekatere dopolnitve k Zakonu o štipendiranju, ki so bile sprejete. 33  višanje  odstotnih  deležev  (višnje  meril)  za  nove  Zoisove  štipendiste,  ki  jih  morajo  izpolnjevati kandidati 34  težave pri izplačevanju kadrovski štipendij v okviru regijske štipendijske sheme35  pobude,  v  katerih  so  pobudniki  izražajo  svoja  nestrinjanja  z  Zakonom  o  štipendiranju  (Ur.l.  RS,  št. 59/2007, 63/2007 popr.,40/2009, 62/2010‐ZUPJS),36ki  določa  cenzus  za  pridobitev državne štipendije.37  neuresničljiv  pogoj  pogodbe  o  štipendiranju  (Javni  sklad  RS  za  razvoj  kadrov  in  štipendiranje)  o obveznosti zaposlitve v Sloveniji po izteku roka štipendiranja38  kritika  dosedanjega  sistema  štipendiranja;  Problem  nastaja  pri  mejah  povprečne  ocene  pri  uveljavitvi  pravice  do  Zoisove  štipendije.  Šlo  naj  bi  za  neenakopravno  obravnavanje  glede  izračuna  povprečne  ocene.  »Pri  kandidatih  s  področja  narodnostno  mešanega  območja  Slovenije  se  namreč  upoštevajo  ocene  iz  vseh  obveznih  predmetov  v  osnovni  šoli,  pri  čemer  je  število  obveznih  predmetov  zanje  večje  kot  pri  kandidatih  z  drugih  območij.«39  predolg  rok  odločanja  MDDSZ  o  pritožbah  zoper  zavrnilne  odločitve  prvostopenjskih  organov glede štipendij   

32 Letno poročilo za 2010 Zavoda Študentska svetovalnica  str. 21  33  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 241, 242  34  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 232  35  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 232  36  Zakon v prvem odstavku 13. člena določa, da štipendijo pridobijo upravičenci, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz zakona in  pri katerih povprečni mesečni dohodek ne presega 65 % minimalne plače na družinskega člana v istem obdobju za tistega  upravičenca, ki se šola ali študira v kraju svojega stalnega prebivališča, oziroma 66 do 68 % minimalne plače na družinskega  člana za tistega, ki se šola zunaj kraja svojega stalnega prebivališča.  37  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 223  38  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 175,in 176  39  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 221

20


Kršitve pravic mladih

Nemalo kršitev je zaznati na področju štipendiranja, zato si Varuh človekovih pravic in Zavod  Študentska svetovalnica, s predlogi za spremembe zakonodaje na tem področju, prizadevajo  za zmanjševanje kršitev in pravično urejen sistem štipendiranja.      

Bivanje    Področje subvencioniranega bivanja    V to področje vključujemo subvencionirano bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih,  vprašanja glede pogojev za pridobitev subvencij in pomoč pri prošnjah za podaljšanje pravice  do subvencioniranega bivanja, pomoč pri pisanju prošenj za preselitev v drug študentski dom  ali  sobo  ter  pritožbe  zoper  sklepe  študentskih  domov  o  zavrnitvi  prošenj  za  podaljšanje  bivanja v študentskem domu.40    V  letu  2009  je  bilo  zabeleženih  42141  prej  opisanih  primerov.  V  letu  2010  pa  se  je  število  primerov povečalo na kar 1008, kar pomeni 150% več kot predhodno leto.42 Leta 2011 (do  julija) pa je bilo obravnavanih že 265 primerov.43    Študentje  se  Varuhu  človekovih  pravic  pritožujejo,  da  so  zaradi  kršenja  domskega  reda  prejeli izselitvene naloge. Po Varuhovem posredovanju se je vodstvo študentskega doma bolj  potrudilo  ugotoviti  dejansko  stanje  dogajanja  in  študentom  omogočilo  zagovor.44S  tem  problemom so se študentje obračali tudi na pravne svetovalnice.     PIC ugotavlja, da je bilo v letu 2011, na področju subvencioniranega bivanja, v primerjavi z  vsemi vprašanji, največ vprašanj glede preselitev v drugi študentski dom, 63%. 

  Stanovanjske razmere mladih    Analiza  položaja  stanovanjskih  razmer  mladih,  se  zaradi  velikega  starostnega  razpona  razlikuje. Gledajoč kakovost stanovanj (prostornost, opremljenost, sanitarna ustreznost) je    20 % mladih do 18 let in  tretjina v skupini mladih od 19 do24 let     izpostavljenih neprimernim stanovanjskim razmeram, kar pa je vseeno  bolje kot pri ostalih  starostnih skupinah. Starostna skupina do 18 let v nobeni drugi državi v Evropi nima boljšega  rezultata,  medtem  ko  je  starostna  skupina  mladih  od  19  do  24  let  v  Sloveniji  s  tem  rezultatom  ena  izmed  10  držav  z  najugodnejšimi  stanovanjskimi  razmerami.  Razmere  se  s  »staranjem«  poslabšajo.  Mladi  se  odcepijo  oziroma  zapustijo  starševski  dom,  z  relativno  40

 Letno poročilo zavoda Študentska svetovalnica za leto 2009, str. 19, 20   Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2009, str. 19 in statistika Zavoda PIP za leto 2009  42  Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za leto 2010, str. 22 in statistika  Zavoda PIP za leto 2010  43 Statistični podatki Zavoda Študentska svetovalnica , Zavoda PIP in  PIC za leto 2011 44  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008, str. 148 41

21


Kršitve pravic mladih

ugodnimi  stanovanjskimi  razmerami,  z  namenom  ustvariti  samostojno  gospodinjstvo.  Pri  tem,  so  po  navadi  podvrženi  neprimernim  stanovanjskim  razmeram  in  s  tem  statistično  narašča odstotek tistih, ki prebivajo v neprimernih razmerah.45    Glede na tri starostne skupine, od 15 do 18 let (1. skupina), od 19 do 24 (2. skupina) in od 25  do  29  let  (3.  skupina),  delež  mladih,  ki  prebivajo  v  neprimernih  stanovanjskih  razmerah,   narašča.  Mladih  iz  prve  starostne  skupine,  ki  so  izpostavljeni  neprimernim  stanovanjskim  razmeram,  je  6,7%,  iz  druge  skupine,  23,7%  in  s  tretje  skupine  pa  25,8%  (Stanovanjska  anketa 2005). Kot neprimerne stanovanjske razmere, se štejejo: stanovanje brez stranišča na  izpiranje, premalo prostora v stanovanju, premalo dnevne svetlobe, pomanjkljiv ali dotrajane  napeljave.     Vendar  pa  nimajo  vsi  mladi  možnosti  za  zapustitev  starševskega  doma.  V  Sloveniji  se  povečuje odstotek mladih, ki do 35 leta ostane pri starših.46 Glede na nacionalne statistične  podatke, s starši (vsaj enim od staršev) živi skoraj 55% mladih starih med 18 in 34 let. Podatki  se razlikujejo glede na spol. Med vrstniki se ženske statistično prej osamosvojijo, kot moški,  predvsem, zaradi življenja v zunajzakonski skupnosti z nekoliko starejšimi partnerji. 47    Ključni  faktor,  da  mladi  dalj  časa  ostajajo  pri  starših,  je  vse  daljše  izobraževanje.  Statistični  podatki kažejo, da je v šolanje vključenih 77 % mladine, stare od 18 do 24 let, ki živijo z vsaj  enim  od  staršev,  ker  predstavlja  najvišji  delež  v  EU  (povprečje  je  55%).  Po  končanem  izobraževanju, pa se mladi spopadajo z težavami pri zaposlovanju, kar proces osamosvajanja  le še podaljša.48    V Sloveniji je obseg stanovanjskih dodatkov dokaj nizek. Možnosti stanovanjskih posojil pa se  mladi  težko  poslužujejo,  predvsem  zaradi  pogoste  zaposlitve  za  določen  čas  in  drugih  nestabilnih oblik zaposlovanja.49 Za osamosvojitev so torej mladi odvisni od pomoči staršev  in sorodnikov, kar kaže na paradoks osamosvojitve. Predvsem pa kaže na težave in problem  tistih, ki takega zaledja nimajo. 50   Mladi so na stanovanjskem področju ranljiva skupina, podaljševanje procesa osamosvajanja,  pa precej vpliva na njihove osebne in psihološke značilnosti (samostojnost). Vsekakor pa je  tveganje revščine pri mladih, ki živijo sami, precej večje kot pri tistih, ki živijo s starši. 

45

 Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 83   Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 87  47  www.stat.si  48  www.stat.si  49  Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 90  50  Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 91 46

22


Kršitve pravic mladih

DELOVNO PRAVO     Trg  delovne  sile  mladih  je  soodvisen  od  trenutnih  ekonomsko‐socialnih  razmer  v  Sloveniji.  Tako kot ostali del trga delovne sile, so zaradi vplivov gospodarskih gibanj, deležni  neizbežne  negotovosti  na  trgu.  Po  drugi  strani,  pa  zaradi  večje  fleksibilnosti  pri  zaposlovanju  (delo  za  določen čas, študentsko delo, honorarno delo), prikrajšani za možnost  polne ekonomske in  socialne osamosvojitve.     Pod naslovno področje poleg študentskega dela, zaposlitve, avtorskih in podjemnih pogodb  ter samostojnega podjetnika, omenjamo še primere v zvezi z dohodnino. Področje delovnega  prava torej delimo na:    študentsko delo preko ��S  dohodnina  zaposlitev  avtorska in podjemna pogodba  samostojni podjetnik    Na  tem  področju  je  bilo  največ  primerov  na  prve  tri  teme  ‐  študentsko  delo  (31%),  dohodnina (32%) in zaposlitev (21%). O avtorski in podjemni pogodbi (8 %) ter o s.p. (8 %) so  se mladi zanimali v manjšem številu.    Grafikon 4: Deleži obravnavanih primerov z delovno pravnega področja

653; 31%

664; 32% Dohodnina Avtorska in podjemna Samostojni podjetnik Zaposlitev Študentsko delo 166; 8%

426; 21%

168; 8%

 

 

    23


Kršitve pravic mladih

Študentsko delo     Vse večji delež mladih dela ob študiju. Mednarodna raziskava Evroštudent 2007 ugotavlja, da  plačano  delo  ob  študiju  opravlja  65%  študentov.  Študentsko  delo  je  značilno  predvsem  za  mlade od 15 do 24 let, vendar upoštevajoč raziskave, je povprečje študija 6,9 let, iz česar se  da  sklepati,  da  se  študentskega  dela  poslužujejo  tudi  starejši,  ki  še  študirajo  oziroma  podaljšujejo študentski status (od 25 do 29 leta), predvsem zaradi ugodnosti (dohodek). Pri  tem pa je potrebno podariti še drugi vidik, s strani mladih diplomantov. Torej populaciji, ki je  že  uspešno  zaključila  študij,  so  konkurenca  ravno  študentje,  ki  delajo  preko  študentskih  napotnic. Tukaj gre predvsem za visoko strokovne poklice.     Kljub ugodnosti študentskega dela (financiranje študija, finančna samostojnost in izboljšanje  življenjskega  stanja),  pa  se  pri  tej  obliki  zaposlitve  dogaja  ne  malo  kršitev.  Zaznavajo  se  primeri, ko delodajalci ne vračajo napotnic študentskim servisom in študentu ne plačajo za  delo, prihaja do problemov, kjer med delodajalcem  in študentom ni sklenjenega dodatnega  sporazuma o podrobnostih dela.    Tabela 3: Število vprašanj glede študentskega dela po letih

LETA  ŠT.  PRIMEROV 

2008 

2009 

2010 

2011(do julija) 

188 

198 

179 

88 

    S  področja  študentskega  dela  je  bilo  v  obdobju  od  2008  do  2010  približno  enako  število  primerov.     Študentsko delo šteje za zelo ne‐varno obliko dela, kar zadeva izplačilo zasluženega denarja.  Kljub temu pa se študentje trudijo na vsak način obdržati status študenta, prav zaradi pravice  do  dela  preko  študentskega  servisa.  To  je  pravzaprav  logična  poteza,  saj  kaj  pa  preostane  študentom,  ki  ostanejo  brez  statusa,  prijava  na  Zavod  RS  za  zaposlovanje  in  v  najboljšem  primeru  denarna  socialna  pomoč.  Kot  bomo  videli  kasneje  gre  na  socialnem  področju  za  trend  povečevanja  vprašanj  glede  denarne  socialne  pomoči.  Zaposlitev  je  dandanes  težko  dobiti, zaradi česar se zmanjšuje socialna varnost mladih.    V poglavju Upravnega prava (šolstvo in izobraževanje), navajamo koliko primerov vprašanj je  na temo vpisa na katerikoli študijski program ali izobraževanje, ki prinašajo status. Statistični  urad RS v svoji publikaciji Statističnih letopisih za leta 2009, 2010 in 2011, objavlja podatke o  številu  študentov,  vpisanih  na  visokošolski  študij.  Vseh  skupaj  (moški  in  ženske)  je  bilo  v  šolskem letu (2008/09) vpisanih 98.128 mladih, v šolskem letu 2009/10 98.279 mladih in v  šolskem  letu  2010/11  91.539  mladih.  Ti  podatki  so  zgolj  kot  prikaz,  v  kakšnem  številu  se  mladi vpisujejo v izobraževalne programe. Visokošolskih diplomantov pa je bilo v letu 2008,  17.221, v letu 2009 14.933, 2010 16.017. Torej na fakultete se jih vpiše veliko, diplomira pa 

24


Kršitve pravic mladih

jih  približno  18%.  Zgolj  za  ilustracijo,  v  šolskem  letu  2004/05  je  bilo  vpisanih  91.229  študentov, leta 2008 pa je diplomiralo 17.221 študentov.     Opozorimo lahko še na primer pobude, ki jo je obravnaval Varuh človekovih pravic. Šlo je za  diskriminacijo  pri  kandidiranju  na  delovna  mesta,  ker  mladi  nimajo  formalno  priznanih  delovnih izkušenj. Ne gre za to, da nimajo nikakršnih izkušenj, ravno nasprotno, nekateri so si  izkušnje pridobivali na zahtevnejših delovnih mestih, problem je, da so pridobljene z delom  preko  študentskega  servisa.  Ne  glede  na  doseženo  izobrazbo  oziroma  kvalifikacije  so  v  slabšem položaju od drugih, saj pri kandidiranju za delovno mesto avtomatično izpadejo, če  ne izpolnjujejo pogoja zahtevanih delovnih izkušenj. Pojasnilo MJU: »skladno s 13. točko 6.  člena  Zakona  o  javnih  uslužbencih  (Uradni  list  RS,  št.  63/07  –  uradno  prečiščeno  besedilo,  spremembe 65/08, 69/2008‐ZTFI‐A,69/2008‐ZZavar‐E), se kot delovne izkušnje upošteva tudi  delo  (zunaj  delovnega  razmerja)  na  enaki  stopnji  zahtevnosti,  kot  je  delovno  mesto,  za  katero  oseba  kandidira.  Kot  ustrezne  delovne  izkušnje  je  tako  mogoče  upoštevati  tudi  delovne  izkušnje,  pridobljene  zunaj  delovnega  razmerja,  in  sicer  kot  delo  na  podlagi  npr.  pogodbe o delu, avtorske pogodbe ali študentske napotnice, ob pogoju, da gre za opravljanje  dela na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Tovrstne  delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih morata biti razvidna čas  opravljanja  dela  in  stopnja  izobrazbe,  potrebna  za  opravljanje  tega  dela,  s  tem,  da  mora  oseba  tudi  izpolniti  takšno  stopnjo  izobrazbe.  Izjemoma  lahko  oseba  uveljavlja  delovne  izkušnje, pridobljene zunaj delovnega razmerja, in sicer na podlagi opravljanja dela na enaki  stopnji  zahtevnosti,  kot  je  delovno  mesto,  za  katero  oseba  kandidira,  čeprav  take  stopnje  izobrazbe  ni  imela.  V  takem  primeru  se  ustreznost  delovnih  izkušenj  presoja  upoštevaje  vsebino  in  zahtevnost  dela,  ki  ga  je  oseba  opravljala,  kar  je  v  pristojnosti  predstojnika  oziroma natečajne komisije ali javnega uslužbenca, ki po pooblastilu predstojnika vodi javni  natečaj.«51     

Dohodnina    Zanimiv  je  podatek,  da  je  na  področju  delovnega  prava  največ  vprašanj  ravno  na  temo  dohodnine,  kar  32%.  Večina  uporabnikov  se  zanima  za  višino  posebne  osebne  t.i.  »študentske«  olajšave  in  za  uveljavljanje  olajšave  vzdrževanih  družinskih  članov,  nekaterim  uporabnikom  pa  se  je  ponudil  tudi  informativni  izračun  dohodnine  za  zaslužke  preko  študentskih servisov. Število primerov po letih je bilo sledeče:     Tabela 4: Število vprašanj glede dohodnine po letih

LETO 

2008 

2009 

2010 

ŠT. PRIMEROV 

115 

173

240

   

51

 Letno poročilo Varuha  za leto 2009, 318 str.  

25

2011 (do  julija)  136


Kršitve pravic mladih

    Tabela  prikazuje,  da  se  število  primerov  na  področju  dohodnine  povečuje,  to  pomeni,  da  veliko  študentov  oziroma  mladih,  vprašanja  o  dohodnini  rešuje  preko  svetovalnic.  V  obravnavanih  primerih  na  temo  dohodnine,  v  večini  primerov  ne  gre  za  kršitve  pravic,  temveč  le  razjasnitev  in  izračun.  Podatki  kažejo,  da  je  uporabnikom  to  področje  precej  nejasno.   

Zaposlitev    Mladi  so  dostikrat  podvrženi  kršitvam  in  zlorabi  delavskih  pravic.  Visoka  stopnja  brezposelnosti,  pogodbe  o  zaposlitvi    za  določen  čas  in  ostale  ne‐varne  oblike  dela,  postavljajo mlade v slabši položaj.  Mladi se premalo ali pa sploh ne zavedajo svojih pravic.  Poleg tega imajo malo ali nič možnosti soodločanja.   Tabela 5: Število primerov na temo zaposlitev glede na leta

LETO 

2008 

2009 

2010 

ŠT. PRIMEROV 

127 

99

83

2011 (do  julija)  64 

  Podatki iz zgornje tabele kažejo na zmanjševanje števila primerov na področju zaposlovanja.  Razlog za upad je lahko strah, da bi zaradi pritoževanja izgubili zaposlitev, saj je v teh kriznih  časih težko najti zaposlitev, in se iz tega razloga ne upirajo zlorabam. Morda pa se raje, kot  na svetovalnice, obračajo na druge institucije, ki so pristojne za ukrepanje na tem področju.  Poleg tega, se mladi že kar dobro zavedajo svojih pravic na tem področju oziroma vedo na  koga se obrniti, v primeru kršitev.     Največ  vprašanj  naslovljenih  na  svetovalnice  se  nanaša  na  samo  pogodbo  o  zaposlitvi  (odločbe  o  odgovornosti,  obveznosti  delodajalca  do  regresa  in  izdaje  odločbe  o  letnem  dopustu, odpoved, idr.), poleg tega je bilo nekaj vprašanj glede prijave zaposlenih v obvezna  zavarovanja, o honorarnem delu, možnosti zaposlitve v tujini, itd.     V  sedanjih  negotovih  razmerah  na  trgu  dela  so  delavci  še  bolj  izpostavljeni  neugodnim  delovnim  pogojem,  šikaniranju  in  trpinčenju.52Pobude  trpinčenja  na  delovnem  mestu  so  različna.  Nekateri  želijo  le  informacije  ali  pojasnila,  drugi  se  na  Varuha  človekovih  pravic  obračajo s  prošnjami za posredovanje pri delodajalcu ali pri inšpekcijski službi, tretji pa želijo  pomoč pri reševanju njihovega življenjskega položaja, povezanega z nevzdržnimi razmerami  na delovnem mestu. 53  

52

 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 213   Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 223‐226. Četrti odstavek 6.a člena Zakona o delovnih razmerjih  določa  prepoved  trpinčenja  na  delovnem  mestu  in,  da  je  trpinčenje  na  delovnem  mestu  kot  vsako  ponavljajoče  se  ali  sistematično,  graje  vredno  ali  očitno  negativno in  žaljivo  ravnanje  ali  vedenje,  usmerjeno  proti  posameznim  delavcem  na  53

26


Kršitve pravic mladih

  Varuh  glede  šikaniranja,  opozarja  na  neučinkovitost  pravne  pomoči  žrtvam.  Ker  gre  pri  šikaniranju za relativno novost v našem pravnem redu, se težko najde izkušenega odvetnika,  oz.  odvetnika,  ki  bi  bil  pripravljen  zastopati  žrtev  šikaniranja  (odvetniki  se  sklicujejo  na  izredno  težko  dokazljivost  in  majhne  možnosti  za  zmago).  Torej  žrtvam  preostane  le,  da  vložijo kazensko ovadbo, ki jim neposredno ne koristi ali, da zahtevajo odškodnino, ki jim v  primeru pozitivne rešitve tožbe, le kompenzira nastalo škodo, ali pa se obrne na Inšpektorat  RS za delo, katerega pristojnost je le ugotavljati obstoj ukrepov za zaščito delavcev na strani  delodajalcev.  Vloga  Inšpektorata  pa  je  lahko  pomembna,  kot  pravi  Varuh,  ker  omogoča  delavcu zavarovati določene dokaze hitro in neodvisno od sodnega postopka, ter učinkovita,  ko se delodajalec šikaniranja niti ne zaveda.54   

Pripravniško delo  Pripravniki  veljajo  za  poceni  ali  celo  brezplačno  delovno  silo.    Mladi  za  pripravniško  delo  večkrat oz. vedno pogosteje niso plačani, pa tudi stroškov prevoza in malice, nimajo pokritih.  Zato  lahko  včasih  pripravniško  delo  dejansko  predstavlja  strošek  za  mlade.  Pri  nekaterih  izobraževalnih programih je pripravništvo celo obvezno. Kljub ne plačilu, pa je pripravništvo  izredno  pomemben  korak  v  začetku  kariere  mlade  osebe.  Mladi  s  tem  pridobijo  želene  izkušnje na področju, za katerega so se izobraževali. Vseeno pa ne moremo mimo dejstva, da  ko  po  končanem  študiju  mladi  nastopijo  z  delom  pripravnika,  to  za  mladega  diplomanta  večkrat pomeni izpad dohodka, saj je do diplome delal preko študentskega servisa.      Med fleksibilnimi oblikami zaposlovanja, je zaposlitev mladih za določen čas najbolj pogosta.  Slovenija  naj  bi,  glede  na  delež  slovenske  mladine,  ki  dela  za  določen  čas,  v  primerjavi  z  ostalimi  državami  članicami  EU,  sodila  med  sam  vrh.  S  starostjo  se  zmanjšuje  odstotek  delavcev  za  določen  čas,  kar  kaže  na  selektivni  sistem  zaposlovanja  v  Sloveniji.  Sistem  zaposlovanja je torej naravnan po  načelu senioritete, v katerem se mladim šele po 30 letu  starosti, omogoči redno, razmeroma varno zaposlitev. 55    Smisel  zaposlitve  za  določen  čas,  je  preizkusiti  mladega  delavca,  glede  njegove  usposobljenosti in primernosti v skladu s kriteriji določenega delovnega mesta. Obdobje dela  za  določen  čas,  je  kljub  določenim  zakonskim  omejitvam,  negotovo  obdobje.  Ob  izgubi  zaposlitve,  zaradi  ne  izpolnjevanja  pogojev  za  pridobitev  denarnega  nadomestila  (npr.  prekratko obdobje zavarovanja), lahko postane ogrožena socialna varnost mladega delavca.   56          

delovnem mestu  ali  v  zvezi  z  delom.  Kot  kaznivo  dejanje  je  opredeljeno  dejanje  šikaniranja,  za  katero  gre,  kadar  nekdo s  spolnim ali drugim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu  zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. 54  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str. 225   55  Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 43  56  18. člen Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti(UL št. 107/2006‐uradno prečiščeno besedilo) 

27


Kršitve pravic mladih

     

Avtorska in podjemna pogodba    V  času  vse  več  fleksibilnih  zaposlitev  in  iskanja  možnosti  pridobitve  potrebnega  dohodka,  uporabnike  zanima  možnost  avtorske  ali  podjemne  pogodbe.  Predvsem  jih  zanima  razlika  med eno in drugo pogodbo, beleži pa se tudi nekaj primerov na temo avtorskih pravic.   Tabela 6: Število primerov glede avtorske in podjemne pogodbe po letih

LETA  ŠT.  PRIMEROV 

2008  37

2009 31

2010 40

2011(do julija) 18 

    Samostojni podjetnik     Samozaposlitev štejemo med fleksibilne oblike zaposlovanja. Samozaposlitev je lahko dobra  rešitev  v  trenutnih  razmerah  na  trgu.  Zaradi  finančno  nestabilnih  razmer  v  zasebnem,  kot  tudi  v  javnem  sektorju,  se  nekateri  mladi  odločajo  za  s.p.,  vendar  je  delež  samozaposlenih  med  mladimi  nižji  glede  na  ostale  države  sveta.  Na  spodbujanje  samozaposlovanja  mladih,  opozarja tudi Evropska komisija. S tem mladi lažje izkoristijo svoja znanja in spretnosti, poleg  tega pa si sami zagotovijo zaposlitev.     Počasi se povečuje število mladih, ki se zanimajo za to obliko zaposlitve. Vprašanja, ki so se  pojavljala  na  tem  področju  so  bila  glede  ustanovitve  s.p.,  zavarovanje  samostojnih  podjetnikov in glede ustanovitve popoldanskega s.p. ter subvencije.    Tabela 7:Število vprašanj glede samostojnega podjetnika po letih

LETA  ŠT.  PRIMEROV 

2008 

2009

2010

2011(do julija)

36 

20 

61 

51 

            28


Kršitve pravic mladih

SOCIALNO PRAVO     Na področju socialnega prava��je bilo po statističnem pregledu poročil od leta 2008 do 2011  največ  primerov  na  področju  zdravstvenega  zavarovanja  (55%)  in  denarne  socialne  pomoči  (31%), ostala pa so se navezovala na družinsko pokojnino (10%), otroški dodatek in drugo.       Grafikon 5: Deleži obravnavanih primerov s socialno pravnega področja

31; 4%

4; 0%

78; 10% 253; 31% Denarna socialna pomoč Zdravstveno zavarovanje Družinska pokojnina Otroški dodatek Ostalo

444; 55%

 

 

    Zdravstveno zavarovanje    Glede  na  rezultate  analize,  je  zdravstveno  zavarovanje  kar  pogosto  obravnavano  v  svetovalnicah (55%). Uporabnike zanima sklepanje obveznega in dopolnilnega zdravstvenega  zavarovanja,  po  26.  letu  oziroma  po  izgubi  statusa,  obvezno  zdravstveno  zavarovanje  kot  občan in dostop do zdravstvenih storitev.   

29


Kršitve pravic mladih

Grafikon 6: Število primerov na temo zdravstvenega zavarovanja po letih

število primerov 180

168

160 140 120 100

število primerov

99 87

81

80 60 40 20 0 2008

2009

2010

2011 (do julija)

    Po letu 2010 je prišlo do povečanja vprašanj na tem področju (za 107%). V letu 2011 je bilo  obravnavanih 87 primerov, vendar so podatki samo za prvo polovico leta.  

  Denarna socialna pomoč    Trenutna  svetovna  kriza  v  gospodarstvu,  posledično  vpliva  tudi  na  položaj  mladih  na  trgu  delovne  sile,  ki  je  nestabilen,  pojavljajo  se  fleksibilne  zaposlitve,  z  nizko  dohodkovno  varnostjo in varnostjo trajanja zaposlitve, tudi napredovalne možnosti so nižje, kar vpliva na  socialno  ekonomsko  varnost  mladih.  Materialni  položaj  mladih,  ki  so  še  v  procesu  pridobivanja  izobrazbenega  kapitala,  ki  načeloma  še  niso  vstopili  na  trg  delovne  sile,  se  povezuje  socialno  ekonomskim  položajem  izvorne  družine.  In  ravno  zato,  ker  se  starostni  razpon mladih razteza od 15 do 34 let in, ker imamo na eni strani mlade v izobraževalnem  procesu,  na  drugi  strani  pa  (prve)  iskalce  zaposlitve,  je  težko  na  splošno  prikazati  podatke  socialno  ekonomske  varnosti  mladih.  Prav  tako  je  treba  upoštevati  še,  da  nekateri  mladi  ostajajo dalj časa v izvornih družinah, drugi pa so že zapustili izvorno družino, in prehajajo v  svoje lastno gospodinjstvo.    

30


Kršitve pravic mladih

Tabela 8: Iizplačane denarne socialne pomoči za mesec, glede na starost vlagatelja

do 18 let

18‐21 let

22‐26 let 

27‐45 let

junij 2011 

42 

3.370

8.799

23.987

december 2010 

35 

4.027

10.051 

24.629

junij 2010 

34 

3.928

9.935

23.996

december 2009 

41 

4.512

9.882

22.844

junij 2009 

28 

3.635

8.230

19.480

december 2008 

38 

3.084

6.557

16.549

junij 2008 

40 

2.931

6.683

16.034

december 2007 

42 

4.037

8.293

18.032

julij 2007 

38 

3.995

9.210

18.386

   STAROST            MESEC 

VIR: Spletna stran MDDSZ

57

 

  Po  podatkih  iz  tabele  7,  se  s  starostjo  povečuje  tudi  število  izplačanih  denarnih  socialnih  pomoči . V starostni skupini od 18 do 21 let se število izplačanih denarnih socialnih pomoči  giba med 3.000 in 4.000, starostna skupina od 22 do 26 pa med 6.000 in 10.000, kar je 150 %  več.  Po  27  letu  pa  se    število  nesorazmerno  poveča,  na  okrog  20.000.  Pri  tem  je  potrebno  opozoriti,  da  gre  za  starostni  obseg  18  let  (od  27  do  45  leta),  med  tem  ko  sta  starostna  skupina od 18 do 21 let in starostna skupina od 22 do 26 let, v obsegu 4‐5 let. Vseeno pa je  presenetljivo,  da  se  število  izplačanih  denarnih  socialnih  pomoči  (na  primer  za  junij  2011)  poveča med  starostnimi skupinami 18‐21 in 22‐26 let za 160 %, med starostnimi skupinami  22‐26  in  27‐45  let,  poveča  za  172  %.  V  povprečju  gre  za  2  %  rast  izplačil  v  obdobju  med  julijem 2007 in junija 2011, v starostni skupini 22‐26 let.    Svetovalnice  beležijo  vprašanja,  kot  so:  pravica  do  denarne  socialne  pomoči  ,  obveznost  obveščanja Centrov za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) o prejemkih prejemnikov  denarne  socialne  pomoči,  vračanje  in  pritožba  v  postopku  pred  CSD  ter  višina  in  čas  koriščenja te pravice.   

57

 http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/statistika/denarna_socialna_pomoc/ 

31


Kršitve pravic mladih

Svetovalnice  prav  tako  zaznavajo  povečevanje  števila  vprašanj  glede  DSP,  kar  prikazuje  tabela 8.   Tabela 9: Število primerov vprašanj glede denarne socialne pomoči po letih

LETA  ŠT.  PRIMEROV 

2008 

2009

2010

2011(do julija)

30 

36 

113 

74 

    Varuh  človekovih  pravic  v  letnih  poročilih  (2008,  2009  in  2010)  poudarja  in  opozarja  na  obstoječ  problem  dolgotrajnega  reševanja  pritožb  o  denarnih  socialnih  pomočeh.    Rok  za  odgovor, se je po navedbah Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, sicer skrajšal na  10  mesecev,  vendar  se  kršitev  s  tem  nikakor  ne  zmanjša, poleg  tega  pa  se  s  tem  povečuje  stiska posameznikov, ki so v nevednosti kdaj in kako bo o njihovi pritožbi odločeno.     Na kršitev pravic se nanaša tudi primer, ki ga je obravnaval varuh človekovih pravic, o napaki  CSD  pri  izplačilu  denarne  socialne  pomoči.  Gre  za  pobudnika,  ki  zaradi  napake  strokovne  sodelavke CSD ni prejel nakazila, posledično pa je moral zapustiti najemniško stanovanje.58  

Družinska pokojnina    »Družinska  pokojnina  je  pokojninski  prejemek,  ki  pripada  družinskim  članom  umrlega  upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje  v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.«59   

Ko  se  uporabniki  znajdejo  v  tej  žalostni  okoliščini,  smrti  družinskega  člana,  se  obrnejo  na  pravne  svetovalnice,  forume,  portal  e‐uprava…  Vprašanja,  ki  jih  zastavljajo  so  po  večini  enaka, na primer ali so upravičeni do tovrstne pokojnine.     Svetovalnice imajo zelo različne podatke, glede števila primerov, ki se nanašajo na družinsko  pokojnino, vsi podatki skupaj pa so prikazani v tabeli 9.     Tabela 10: Število vprašanj glede družinske pokojnine po letih

LETA  ŠT.  PRIMEROV 

2008 

2009

2010

2011(do julija)

36 

10 

30 

 

58 59

 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010, str. 266 in 267 (primer št. 128)  E‐uprava.gov.si 

32


Kršitve pravic mladih

Otroški dodatek    Svetovalnice  so  uporabnikom  glede  otroškega  dodatka  pomagale  pri  vlogah,  pritožbah  in  izračunu. Po podatkih svetovalnic je bilo leta 2008 podanih 23 tovrstnih pomoči, za leto 2009  svetovalnice  nimajo  točnega  podatka,  leta  2010  so  bili  vsaj  3  taki  primeri  in  za letos  pa  jih  beležijo 7.   

Ostalo    Pod ostalo smo uvrstili primere, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih podpodročij, spadajo pa  v  socialno  pravo.  Na  svetovalnice  so  uporabniki  obračali  z  vprašanji  kot  so  pravica  brezposelnega  do  dokončanja  študija,  nadomestilo  za  preživnino,  uveljavljanje  pravice  do  invalidnine,  pravica  do  porodniškega  nadomestila  nezaposlenih,  pravice  študentov  do  subvencioniranega prevoza in prehrane.  

  Študentske družine    Zavod  Študentska  svetovalnica  posebej  opravlja  tudi  svetovanje  za  študentske  družine.  K  svetovalki za študentske zadeve se obračajo študentje‐starši oziroma študentje, ki načrtujejo  ali  že  pričakujejo  otroka.  Njihova  vprašanja  se  nanašajo  na  status  (podaljšanje  statusa  študenta  oz.  mirovanje),  na  njihov  finančni  položaj  (družinski  prejemki,  štipendije),  na  področje socialnega varstva (pomoč ob rojstvu otroka, starševski in otroški dodatek,denarna  socialna  pomoč)  in  bivanja  v  študentski  domovih  (domovi  za  študentske  družine,  možnost  podaljšanja  bivanja,..).  60Po  podatkih  iz  letnega  poročila  2010  so  najpogostejša  svetovanja  tudi glede napredovanja v višji letnik, glede vstopa študentskih otrok v vrtec, glede prehrane,  težav v partnerskih odnosih in sklepanje dogovora o preživnini. V letu 2010 naj bi bilo še več  eno starševskih družin, kar pa se lahko pripisuje dejstvu, da so mamice študentke upravičene  do  več  dohodkov  s  strani  države,  kot  če  bi  upoštevali  še  dohodke  partnerja.  Kljub  poostrenem nadzoru CSD nad zlorabo položaja eno starševskih družin, se tega poslužuje še  vedno veliko mamic študentk.     Tabela 11: Število primerov s področja s področja študentskih družin po letih

LETA  ŠT.  PRIMEROV 

2008 

2009

2010

2011(do julija)

290 

333 

306 

85 

 

60

 Letno poročilo za 2009  Zavoda Študentska svetovalnica  str. 45 

33


Kršitve pravic mladih

Brezposelnost    Vse  več  mladih  diplomantov  se  pojavlja  med  registrirano  brezposelnimi  osebami.  Premalo  prostih  delovnih  mest,  je  glede  na  letni  priliv  diplomiranih  oseb,  s  tem  pa  prihaja  do  t.i.  vertikalnega  substitucijskega  efekta.  Mladi  s  terciarno  izobrazbo  se  zaposlujejo  tudi  na  delovna mesta, ki zahtevajo sekundarno izobrazbo ali pa so kot taka opredeljena. S tem pa  konkurirajo diplomatom s sekundarno izobrazbo. Vpliv na nastalo situacijo je morebiti imel  ravno Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki brezposelnim (po 6  mesecih)  omogoča  ponujanje  del,  ki  so  za  do  dve  stopnji  nižja  od  primerne  izobrazbe  posameznika. Čeravno je ukrep primeren z vidika zaposlitve in pomembnosti prve zaposlitve,  pa  se  postavlja  vprašanje  ali  ne  pomeni  izgubo  oziroma  neuporabo  sveže  pridobljenega  znanja in kompetenc (ob dolgotrajnem izobraževanju) ter posledično nadaljnje zmanjševanje  konkurenčnosti mladih.61     Tabela 12: Registrirano brezposelni mladi, glede na leta

STAROST 

do 18 let

18 ‐ 25 let

25 ‐ 30 let

2008 

1.218

87.269

111.493

2009 

1.569

128.106

162.529

2010 

1.457

131.689

188.561

2011 (do  september) 

1.201

90.565

145.154

     LETA    

62

Vir: ZRSZ  

Tabela 11 prikazuje trend povečevanja registrirane brezposelnosti mladih v starostni skupini  od 18 do 30 let.  Po letih starosti je razumljiv dvig števila brezposelnih oseb, saj se jih večina,  starih  do  18  let,  izobražuje  na  sekundarni  ravni.  V  obdobju  od  18  do  25  let  starosti  se  nekateri  odločijo,  da  bodo  zaključili  s  šolanjem,  drugi  (večina)  pa  za  nadaljevanje  izobraževanja, na terciarni ravni. Zaskrbljujoč pa je podatek, da se število brezposelnih skozi  leta povečuje v povprečju za 20 % od leta  2008 do 2010. 

Strokovna izobrazba

61 62

 Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009, str. 48   http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_stevilkah/registrirana_brezposelnost 

34

skupaj


Kršitve pravic mladih

I.  II.  III.  IV.  stopnja  stopnja  stopnja  stopnja

66.086 

10.446 

1.848 

51.938

V.  stopnja

VI.  stopnja

55.622

8.213

VII.+VIII.  Bolo stopnja  njski  prog rami  18.988  836 

214.098

Tabela 13: Registrirana brezposelnost po strokovni izobrazbi z september 2011 Vir: ZRSZ 

  Tabela  12  pa  nam  prikazuje,  da  so  manj  izobraženi  ljudje  podvrženi  večjemu  tveganju  brezposelnosti.  Poleg  tega  pa  je  presenetljiv  tudi  podatek,  da  je  brezposelnih  kar  18.988  visoko izobraženih ljudi, kar znaša 9 %. Največ brezposelnih ima prvo stopnjo izobrazbe (31  %), sledjo tisti s peto (26 %) in četrto stopnjo izobrazbe (24 %).   

35


Kršitve pravic mladih

PREKRŠKI in KAZENSKO PRAVO   

Prekrški    Že  grafikon  1,  prikazuje,  da  se  uporabniki  glede  teh  vprašanj  ne  obračajo  pogosto  na  svetovalnice. Poročila o obravnavanih zadevah svetovalnic navajajo, da uporabniki pogosto  prosijo  za  pomoč  pri  ugovoru  zoper  plačilni  nalog  ter,  da  se  velikokrat,  zaradi  nezmožnosti  plačila  globe,  zanimajo  za  opravljanje  dela  v  splošno  korist  namesto  plačila  globe.  Take  pobude zaznava tudi Varuh za človekove pravice. Varuha človekovih pravic ugotavlja, da na  področju  prekrškov  niha  število  prijav.  Tako  v  letu  2009  ugotavlja  (25  %)  porast  števila  obravnavanih  zadev  v  primerjavi  z  letom  2008  (z  82  na  103).  V  letu  2010  pa  se  število  zmanjša na 79.     Pobude so bile sledeče:    Nestrinjanje z očitanimi prekrški. Nestrinjanje je povečini povezano s pomanjkljivosti pri  ugotavljanju  dejstev  in  zbiranju  dokazov,  ki  so  potrebni  za  odločitev  o  prekršku,  in  nepravilno vročenimi ali nevročenimi plačilni nalogi. 63  Izrek sankcije za prekršek (predvsem stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega  dovoljenja)  in  nezmožnost  plačila  izrečene  globe  (pogosta  vprašanja  glede  možnosti  nadomestitve  plačila  globe  z  opravljanjem  določene  naloge  v  splošno  korist  ali  korist  lokalne skupnosti).64  Neenaka  obravnava  storilcev  prekrškov,  ki  zaprosijo  za  nadomestitev  globe,  izrečene  s  plačilnim  nalogom,  z  opravljanjem  določene  naloge  v  splošno  korist  ali  v  korist  samoupravne lokalne skupnosti.65  Nepravilnosti pri izdaji obvestila o prekršku Mestnega inšpektorata in redarstva občine66    Svetovalnici zavoda PIP in PIC glede prekrškov beležita okrog 10 tovrstnih primerov na leto,  kot to prikazuje spodnja tabela.      Tabela 14: Število vprašanj v zvezi s prekrški po letih

LETA  ŠT.  PRIMEROV 

2008 

2009

2010

2011(do julija)

11 

15 

18 

   

63

 Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009,  str. 97, 98   Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009 , str. 97, 98  65  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009, str 98, 99  66  Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010,  str 144, 145 64

36


Kršitve pravic mladih

  Kazensko pravo    Na  področju  kazenskega  prava  svetovalnice  ne  beležijo  veliko  primerov.  Zavod  študentska  svetovalnica tovrstnih primerov niti ne obravnava, zavod PIP in PIC pa od leta 2008 do 2011  beležita manj kot 10 primerov na leto, kot prikazuje spodnja tabela.    Tabela 15: Število vprašanj v zvezi s kazenskim pravom po letih

LETA  ŠT.  PRIMEROV 

2008 

2009

2010

2011(do julija)

    V  obravnavanih  primerih  gre  za  vprašanja  o  postopku  v  primerih  nasilja  in  uveljavljanje  olajševalnih okoliščin v kazenskih postopkih.  

Kriminaliteta mladoletnih oseb  Analize, izvedene na Centrih za socialno delo, kažejo na porast števila otrok in mladostnikov,  ki so prikrajšani za  normalno družinsko življenje. Odraz tega so težave v šoli, beg od doma,  zlorabe  drog  in  alkohola,  motnje  hranjena,  prekinitve  komunikacije  s  starši,  psihosomatske  motnje, nasilje do vrstnikov ali do samih sebe in delikventnem vedenju.67    Po  podatkih  Statističnega  urada  Republike  Slovenije,  so  bili  v  letu  2009  končani  postopki  zoper 737 mladoletnih oseb, 418 je bila izrečena kazen ali vzgojni ukrep, leta 2010, pa je bilo  končanih  postopkov  zoper  534  mladoletnih  oseb,  sankcioniranih  pa  je  bilo  330   mladoletnikov. Iz česar sledi, da je bilo sankcioniranih 57 % mladoletnih oseb v letu 2009 in  60 % v letu 2010, kar pomeni, da je bilo ne glede na to, da je bilo v letu 2010, sankcioniranih  manj  mladoletnih  oseb,  je  bilo  procentualno  sankcioniranih  več,  glede  na  število  končnih  postopkov.    Najpogosteje  se  mladoletnikom  kot  glavna  kazenska  sankcija,  izreče  nadzorstvo  organa  socialnega  skrbstva.  Leta  2010,  je  bilo  manj  kot  polovici  obsojenim  mladoletnikom  (160)  določeno nadzorstvo organa socialnega skrbstva, ponavadi za kazniva dejanja tatvine, velike  tatvine,  ropa  in  lahke  telesne  poškodbe.  Nadalje  se  kot  sankcija  določa  tudi  navodila  in  prepovedi  ter  ukor.  Druge,  manj  pogoste  pa  so  zavodski  ukrep,  denarna  kazen  in  mladoletniški zapor.    

67

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/izvajalci_na_podrocju_socialnega_varstva/krizni_centri_za_mlade _in_otroke/ 

37


Kršitve pravic mladih

Za  pomoč  mladostnikom  in  preventivo,  se  v  okviru  posameznih  centrov  za  socialno  delo  odvijajo  posamezni  preventivni  programi.  Ti  preventivni  programi,  ki  jih  izvajajo  tudi  nevladne  organizacije,  pa  ne  zadostujejo  za  celostno  obravnavo  problematike  na  področju  mladih. Poudarja se primanjkljaj raznovrstnosti preventivnih programov, ki bi družino, otroka  ali mladostnika v stiski lahko podprli brez radikalnega posega v družinske odnose.      V Sloveniji že od leta 1995, delujejo Krizni centri za mlade. Prvi Krizni center za mlade, je bil  ustanovljen v Ljubljani. Celotno financiranje izvajanja dejavnosti, se izvaja s strani Ministrstva  za delo, družino in socialne zadeve.     Kriminalitete  mladih  polnoletnih  oseb  ni  mogoče  prikazati,  ker  obstoječi  statistični  podatki  prikazujejo le kriminaliteto glede na celotno polnoletno populacijo.       

     

38


Kršitve pravic mladih

PRIMERJAVA PO SVETOVALNICAH    Poročilo  je  pripravljeno  s  pomočjo  analize  podatkov  treh  pravnih  svetovalnic,  Pravno‐ informacijski  center  nevladnih  organizacij  –  PIC,  Zavod  PIP  in  Zavoda  Študentska  svetovalnica.  Zaradi  lažjega  prikaza,  na  katerem  od  obravnavanih  področij  je  največ  težav,  smo  združili  podatke  vse  treh  svetovalnic.  V  tem  poglavju  pa  primerjamo  podatke  vsake  svetovalnice posebej.    

Civilno pravo    Na  področju  civilnega  prava  je  bilo  po  skupnih  podatkih  največ  primerov  iz  obligacijskega  prava (92%), ostalo pa so primeri z družinskega prva (4%), dednega (2%) in gospodarskega  (1%).     Od  tega  je  Zavod  PIP  na  področju  civilnega  prava  obravnaval  največ,  94%  primerov  iz  obligacij, 3% s področja družinskega prava, 2% z dednega prava in 1% z gospodarskega.     Pravno‐informacijski center nevladnih organizacij – PIC je obravnaval malce manj primerov  iz obligacijskega prva (45%), zato pa se bolj ukvarja z družinskim (31%) in dednim pravom (17  %), malo pa je gospodarsko pravnih zadev (7%).     Zavod  Študentska  svetovalnica  ima  večino  primerov  iz  obligacij  (82%)  ostalo  pa  iz  družinskega prava, ne ukvarja pa se z gospodarskimi in dednopravnimi vprašanji.    Podatki  kažejo,  da  je  svetovalnica  Zavoda  PIP  v  štirih  letih  (od  2008  do  2011)  daleč  največ  pomagala oziroma svetovala mladim, v primerjavi z Zavodom Študentska svetovalnica in PIC.      Grafikon 7: Prikaz števila obravnavanih primerov civilnega prava po svetovalnicah

394 Obligacije

13 3748

85 9 102

Družinsko

Gospodarsko

Zavod Študentska svetovalnica PIC

5 86

Dedno

Zavod PIP

2 44 0

500

1000

1500

2000

2500

39

3000

3500

4000

 


Kršitve pravic mladih

 

Upravno pravo    Največ vprašanj in primerov kršitev je na področju upravnega prava (66%). Od tega je več kot  polovica  primerov  iz  šolstva  in  izobraževanja  (56%),  29%  je  vprašanj  je  na  temo  štipendij,  malo manj pa glede bivanja, 15%. Najmanj tovrstnih primerov obravnava svetovalnica PIC‐a,  nekaj  več  upravno  pravnih  primerov  se  rešuje  v  na  Zavodu  PIP,  vse  ostalo  pokriva  Zavod  Študentska svetovalnica.  Kar  je  razumljivo,  glede  na  to,  da so  uporabniki  na  tem  področju,  študentje.     Zavod  Študentska  svetovalnica  ima  največ  primerov  v  zvezi  s  šolstvom  in  izobraževanjem  (58%) ostalo pa so štipendije (28%) in bivanje (14%). Kot je razvidno iz spodnjega grafikona,  pa  ne  glede  na  nižji  procent  glede  štipendij  in  bivanja,  v  primerjavi  z  drugima  dvema  svetovalnicama obravnava največ primerov. Zavod PIP in PIC svetovanje s tega področja sicer  izvajata, vendar se študentje po pomoč na tem področju raje odpravijo v Zavod Študentska  svetovalnica. 

Grafikon 8: Prikaz števila obravnavanih primerov upravnega prava po svetovalnicah

1927 Bivanje

34 134 Zavod Študentska svetovalnica PIC

3767 Štipendije

161 76

Zavod PIP 7805

Šolstvo in izobraževanje

50 92 0

2000

4000

6000

   

40

8000

10000


Kršitve pravic mladih

Delovno pravo    Drugo  bolj  pomembno  in  obravnavano  področje,  je  delovno  pravno  področje.  Največ  primerov je bilo v zvezi z dohodnino (33%) in s študentskim delom (30%), malce manj, a še  vedno veliko primerov (20%) glede zaposlitev, ostalih 17% primerov pa so se navezovali na  avtorske in podjemne pogodbe ter glede samozaposlitve.     Zavod  Študentska  svetovalnica  obravnava  največ  primerov  na  tem  področju.  Največ  vprašanj  imajo  na  temo  dohodnine  in  študentskega  dela,  manj  pa  glede  zaposlitev,  samozaposlitve  in  avtorskih  in  podjemnih  pogodb.  Najverjetneje  zato,  ker  gre  ravno  za  študentsko  svetovalnico  in  primeri,  ki  jih  obravnavajo  temeljijo  na  primerih,  ki  zanimajo  študente.     PIC  je  prav  tako  v  večini  obravnaval  z  dohodnino  povezane  primere  (42%).  Glede  študentskega dela (in s tovrstnim delom povezanih zlorab), je bilo 23% vseh primerov, sledijo  primeri  in  kršitve  pri  zaposlitvi  (17%)  in  samozaposlitvi  (15%).  Nekaj  uporabnikov  pa  je  spraševalo tudi o avtorski in podjemni pogodbi.    Zavod  PIP  se  najbolj  pogosto  ukvarja  z  primeri  povezanimi  z  zaposlitvijo  (38%)  in  samostojnim  podjetništvom  (22%).  Obravnavajo  še  primere  na  temo  študentskega  dela  (15%), dohodnine (15%) in avtorskimi in podejmnimi pogodbami (11%).     Grafikon 9: Prikaz števila obravnavanih primerov delovnega prava po svetovalnicah

35

Pripravništvo

584

11

Študentsko delo Zaposlitev

8

Samostojni podjetnik

7

Avtorska in podjemna

2

58 149 75 86

0

Zavod PIP 122

42 20

Dohodnina

Zavod Študentska svetovalnica PIC

216

586 58 100

200

300

400

   

41

500

600

700


Kršitve pravic mladih

Socialno pravo    Največ  obravnavanih  primerov  na  področju  socialnega  prava  je  bilo  glede  zdravstvenega  zavarovanja  (51%)  in  denarne  socialne  pomoči  (29%).  Daleč  največ  od  teh  primerov  obravnava  Zavod  Študentska  svetovalnica.  Tudi  na  vprašanja  glede  otroškega  dodatka  in  družinskih  pokojnin,  Zavod  Študentska  svetovalnica,  odgovarja  v  večji  meri  kot  drugi  dve  svetovalnici.   PIC približno v enakem razmerju obravnava primere na področju socialnega prava. Na Zavod  PIP  pa  se  jih  največ  obrne  glede  zdravstvenega  zavarovanja  (68%)  in  denarne  socialne  pomoči (22%).     Grafikon 10: Prikaz števila obravnavanih primerov socialnega prava po svetovalnicah

19 Otroški dodatek

6 6 62

Družinska pokojnina

Zavod Študentska svetovalnica PIC

7 9 339

Zdravstveno zavarovanje

Zavod PIP

9 96 210

Denarna socialna pomoč

12 31 0

50

100

150

200

250

300

350

400

Kazensko pravo in prekrški  Na tem področju svetovalnice ne zaznavajo veliko vprašanj. Kot prikazuje spodnji grafikon o  tovrstnih vprašanjih poročata le Zavod PIP in PIC. Oba poročata, da je večina vprašanj v zvezi  s prekrški, kar je razumljivo saj je področje kazenskega prava precej kompleksno in dostikrat  svetovalnice zaradi omejenega obsega možne pomoči niso pravi naslov. .  

42


Kršitve pravic mladih

Grafikon 11: Prikaz števila obravnavanih primerov s kazenskega prava in prekrškov prava po svetovalnicah

1 Kazensko pravo 19 PIC Zavod PIP 5 Prekrški 48

0

10

20

30

    Povzetek  

40

50

60

 

  Analizirali smo kršitve in ugotavljali na katerih področjih se mladi soočajo s kršitvami njihovih  pravic in področja v zvezi s katerih imajo mladi največ vprašanj. Glede na skupne statistike  svetovalnic ugotavljamo, da je 87% od vseh vprašanj mladih vezanih na področje upravnega  in obligacijskega prava, tako glede na posamično svetovalnico kot tudi na splošno. Seveda,  pa se mladi na vsako od njih obračajo glede na področje za katerega sami menijo, da bi bile  njihove potrebe najbolj zadovoljene.    Zavod  PIP  se  predvsem  ukvarja  s  civilnim,  natančneje  obligacijskim  pravom  (81%),  nekaj  z  delovnega (9%) in socialnega (6%). Med svojimi odgovori beleži tudi odgovore na vprašanja  iz kazenskega prava in prekrškov.    Zavod  Študentska  svetovalnica  seveda  najbolj  pokriva  vprašanja  z  upravnega  prava  (83%).  Odgovarja pa tudi na vprašanja z delovnega (10%), socialnega (4%) in civilnega prava (3%).    PIC  obravnava  vsa  področja  v  približno  enakem  številu.  Tako  s  področja  upravnega  prava  beleži 67% od vseh vprašanj, z delovnega prava 13%, socialnega prava 10% in civilnega prava  8%. Pomoč nudi tudi na področju prekrškov in kazenskega prava.  

43


Kršitve pravic mladih

LITERATURA   

Publikacije:    ‐  Med  otroštvom  in  odraslostjo,  Analiza  položaja  mladih  v  Sloveniji  2009,  Ministrstvo  za  šolstvo in šport‐Urad za mladino in Inštitut RS za socialno varstvo  ‐ UMAR (2011): Poročilo o razvoju 2011, Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in  razvoj  ‐ Bela knjiga Evropske komisije, Nova spodbuda za evropsko mladino, COM (2001)  ‐  Sporočilo  Komisije  Evropskemu  parlamentu,  Svetu,  Evropskemu  ekonomsko‐socialnemu  odboru in Odboru regij; Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in  družbi COM (2007) 498 konč., Bruselj, 5.9. 2007  ‐  Sporočilo  Komisije  Evropskemu  parlamentu,  Svetu,  Evropskemu  ekonomsko‐socialnemu  odboru in Odboru regij; Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala pri mladih pri  doseganju  pametne,  trajnostne  in  vključujoče  rasti  v  Evropski  uniji  COM  (2010)  477  konč.,  Bruselj, 15.9.2010  ‐  Zaključki  nacionalne  mladinske  konference  MLADI  O  ZAPOSLOVANJU  »Naj  bo  zaposlitev  tvoja odločitev«, Domžale 1 do 3. september 2010  ‐  Evroštudent,  Ekonomski  in  socialni  položaj  ter  mednarodna  mobilnost  študentov  v  Sloveniji, Ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo   

Letna poročila:    ‐ Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2008  ‐ Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2009  ‐ Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2010  ‐ Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za 2008    ‐ Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za 2009    ‐ Letno poročilo Zavoda Študentska svetovalnica za 2010     ‐ Letni pregled Zavoda Študentska svetovalnica za  leto 2011  ‐ Statistika Zavoda PIP od leta 2008 do 2011  ‐ Poročila s svetovanj Centra nevladnih organizacij – PIC za leto 2011   

Spletni viri:    ‐ Statistični urad RS www.stat.si  ‐ Urad RS za makroekonomske analize in razvoj www.umar.gov.si  ‐  Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje http://www.ess.gov.si/      44


Kršitve pravic mladih

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostne usmeritve: »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja«.  

45


Poročilo o kršitvah pravic mladih