Na nebu nad nami, razpeti med osupljivostjo in grozo, so nevidni leteči stroji, ki jih nadzorujejo od daleč in usmerjajo s pomočjo programske opreme. Umetnik in pisec James Bridle meni, da »brezpilotna letala deloma predstavljajo omrežje kot tako: nevidna, inherentno povezana tehnologija, ki omogoča gledanje in delovanje na daljavo«. Zavedanje, da živimo v »oblaku«, je stvar moči in Bridle se v svojem delu nenehno vrača k razkrivanju omrežja.
Avtorica in kritičarka Mirthe Berentsen vzame to kot izhodišče za fiktivno, futuristično kratko zgodbo o brezpilotnih letalih, smrti in digitalnem življenju po smrti. Ali lahko naše mesto zasede naša digitalna zapuščina? Ali se naša individualnost ujema s podatki, ki smo jih pustili za seboj v klepetalnicah, kratkih sporočilih, na družbenih omrežjih? Ta vprašanja so vredna razmisleka.
