Issuu on Google+

| Abakus Študentski Brezplačnik | Letnik X, Št. 4, Maj 2013


Fotografija: Oliver Ruťković - www.oliver-ruskovic.net


Kroglice Majska akcija poženi srce, daruj kri! Fotografski natečaj “Festival Lent 2013” Fotografski natečaj “Aktivno državljanstvo” Pozdravljeni dragi bralci!

Intervju Intervju o električnih kolesih

Urednikovo sporočilo

Moje kiparstvo je nadaljevanje otroškega navdušenja nad ustvarjanjem

Enostaven pregled dela Abakusovega urednika: načrtovanje, pisanje, popravljanje, pregledovanje, zavračanje in občasno sprejemanje del subjektov ter pomoč pri iskanju zunanjih sponzorjev. Predvsem slednje se sliši precej lažje, kot pa bi si naključno čitajoče bitje morda predstavljalo. Čeprav smo imeli priložnost uporabe izhoda v sili v obliki pomoči krovne organizacije, smo se odločili, da bo Abakus tokrat izšel le na spletu. Kljub temu pa obraz pisca teh vrstic ni skremžen v žalosti, izhajajoči iz tegob ob spoznanju, da mu nove številke ni uspelo poslati v branje željne študentarije in zaposlenih FERI tudi v fizični obliki. Stanje ekonomije in gospodarstva nas je prisililo v začetek potencialnega konca določenega obdobja, iz česar moramo potegniti čim več – kakor velja tudi za vse podobne, manj pozitivne dogodke, ki se zgodijo n-krat v življenju vsakega človeka. Morda vas v začetku novega študijskega leta presenetimo s čim drugačnim. Bodite pozdravljeni – skupaj držimo pesti, da tako naše kot tvoje namere, dragi bralec, uspejo.

Tutor = superjunak Kolumna: Biti tutor na MF UM je “kul” LTY - Listen to the youngle

Test Nikon D6000

Kritika in umetnost Premiera: Missing the moment The new type of sitcoms Gledanost vs. gledalci Billy Talent na Rock Otočcu My Chemical Romance is dead Story: Slavko

Dizajnerjev kotiček Skodelica kave z Illustratorjem Adobe After Effects tutorial Kolumna: ženske v informatiki Adobe Premiere Pro

Razvedrilo

Založnik in izdajatelj Društvo študentov FERI Smetanova 17 SI 2000 Maribor http://www.ds-feri.net

Vsebinski prispevki: Igor Čož, Jan Dolar, Tamara Domužin, Nataša Junež, Davor Kirbiš, Eva Kolbl, Danilo Majhenič, Blaž Rošer, Uroš Rudolf, Oliver Rušković, Ivan Stanojević, Dinko Šimac, Marisa Višnić, Barbara Vehovar, Karmen Zeme

Predsednik Blaž Rošer blaz.roser@gmail.com

Grafična podoba Davor Kirbiš davor.kirbis@gmail.com

Glavni in odgovorni urednik Uroš Rudolf uraniumlock@gmail.com

Naslovnica Igor Čož cozigor@gmail.com

Marketing Jan Dolar

11 12 16 13 17 18 21 23 24 25 26 28 31 33 34 37

Vici

Namestnica glavnega in odgovornega urednika Barbara Vehovar

6 8

Študentsko

Battlefield 3: Premium edition

Uroš Rudolf, urednik

4 4 5 5

Angleška besedila: Stella Aslani stella.aslani888@gmail.com Spletni arhiv http://issuu.com/abakus/ Letnik XII, št. 2, Maj 2013 Akademska revija Abakus je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1107. Prispevki avtorjev ne odražajo vedno stališč uredništva.

Lektoriranje Slovenska besedila: Denis Kalamar denis.kalamar@gmail.com

maj 2013

3


Kroglice

Avtorica: Eva Kolbl Slike: Davor Kirbiš

MAJSKA AKCIJA POŽENI SRCE, DARUJ KRI! Kri je tekočina življenja. So osebe, ki jo zaradi različnih razlogov potrebujejo in s(m)o osebe, ki je občasno lahko nekaj dl odstopijo. Zaradi tega pozivamo študente in študentke k udeležbi na krvodajalski akciji, ki se bo v sklopu kampanje »Poženi srce, daruj kri!« 27. maja 2013 izvedla tudi na Tehniških fakultetah. V namen sodelovanja se je zaradi morebitnih najav sprememb kraja in časa izvajanja priporočljivo prijaviti na priloženi in tudi spremljati objave na spletni strani študentskega sveta Univerze v Mariboru (http://goo.gl/ p6Zsl). Mi bomo tam. Pridi tudi ti!

Avtor: Oliver Rušković Slike: splet

FOTOGRAFSKI NATEČAJ »FESTIVAL LENT 2013« Društvo ljubiteljev fotografije Maribor in Narodni dom Maribor razpisujeta fotografski natečaj Festival Lent 2013. Na natečaju lahko sodelujejo tako ljubiteljski kot profesionalni fotografi. Avtorji lahko na natečaju sodelujejo s fotografijami, ki morajo nastati v času trajanja Festivala Lent (od 21. junija do 6. julija 2013), in sicer na prizoriščih Festivala Lent. Avtor najboljše fotografije bo prejel akreditacijo VIP za Festival Lent 2014, podelili pa bodo še več praktičnih nagrad, med drugim paket fotografskih tečajev in delavnic. Vsi pogoji in pravila natečaja so objavljeni na spletni strani http://goo.gl/u1jki. Rok za oddajo del je 15. avgust 2013.

4

maj 2013


Kroglice

Avtor: Oliver Rušković Slike: splet

FOTOGRAFSKI NATEČAJ »AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO« Fotografski natečaj »Aktivno državljanstvo« Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije in 13. festival za tretje življenjsko obdobje razpisujeta 3. fotografski natečaj na temo Aktivno državljanstvo. Na natečaju lahko sodelujejo vsi ljubitelji fotografije. Vse zainteresirane vabijo, da v svoje objektive ujamejo prizore iz raznih aktivnosti društev upokojencev ali drugih prostovoljnih organizacij in dogodkov v domačem okolju. Izbrane fotografije bodo objavljene v posebni publikaciji, zmagovalec pa bo za dosežek prejel priznanje. Vsi pogoji in pravila natečaja so objavljeni na spletni strani http://goo.gl/xTFxZ. Rok za oddajo del je 20. avgust 2013.

Avtor: Davor Kirbiš Slike: arhiv

POZDRAVLJENI DRAGI BRALCI! V svojem imenu se – zaradi objave nelektoriranega članka Enkratna avantura animiranega sveta! v februarski številki – javno opravičujem avtorici Nikolini Švenda, našemu lektorju Denisu Kalamarju in vam. Do napake je prišlo zaradi površnega pregleda po prejetju lektoriranih besedil in vstavitve nepravilne verzije članka v dokument za tiskanje. Odkrili smo jo šele po prejetju fizičnih kopij. Popravljena verzija je na voljo na spletu, povezavo do nje lahko najdete na naši strani Facebooka. Za nepravilnost se vam še enkrat opravičujem. Davor Kirbiš, nekdanji urednik študentskega brezplačnika Abakus

maj 2013

5


INTERVJU O ELEKTRIČNIH KOLESIH Avtor: Danilo Majhenič

Slike: Danilo Majhenič

Pozdravljen Mirza, prosim, če se na kratko predstaviš. Sem Mirza Sarajlić, študent tretjega letnika FERI, smer Močnostna elektrotehnika. Prihajam iz Tuzle oziroma Bosne.

pomaga pri preizkušnjah za tekmovanje, predvsem v prvih dveh tekmovanjih. Hkrati je bila teža tudi med tekmovalnimi pogoji. Karin je bila nad idejo navdušena in je želela biti v ekipi.

Kaj te je navdušilo za študij v Sloveniji?

Za katere od tekmovalnih pogojev vas je najbolj skrbelo?

S starši smo se vedno pogovarjali, da bom šel študirat v tujino in sem se pripravljal za nemško govorno področje. Mislil sem iti v Avstrijo, Nemčijo ali Švico, a prijatelj od malih nog se je odločil iti študirat v Slovenijo in je navdušil tudi mene.

Teža kolesarja. S tehničnega vidika nam je predstavljala največ skrbi baterija, ker je bila za prvi del tekmovanja na hipodromu pomembna vzdržljivost. Kolo je moralo vzdržati dve uri vožnje, naše pa je vzdržalo le uro in pol.

Kako si izvedel za tekmovanje v izdelavi električnih koles?

Kakšne so bile tehnične omejitve in druge stvari, na katere ste morali biti pozorni pri izdelavi?

Lani je prav tako bilo tekmovanje in nas je profesor spodbujal k temu, da bi tekmovali. Profesor Klemen Deželak nas je letos v zimskem semestru spet na to spomnil in nas vprašal, ali bi želeli tekmovati.

Kdo vse je bil v ekipi, s katero ste se odločili tekmovati? V ekipi so bili še Nejc Smolar, Petar Stefanov in Karin Pernat. Z Nejcem in Petrom sem sošolec, Karin pa je iz kemijske fakultete. Tako je naša ekipa ne samo internacionalna, ampak tudi interdisciplinarna.

Kaj je Karin navdušilo za sodelovanje? (Smeh.) Mi trije smo moški in smo iskali nekoga z manj kilogrami, saj nam to

6

maj 2013

Motor naj bi imel 250 W, kolo sme doseči po evropskih normativih le do 25 km/h. Našli smo motor, ki smo ga naročili s Kitajske za 90 evrov. Ta ni bil drag, če ga primerjamo z baterijo, ki stane 200 evrov, tako ugotovimo, da je baterija najdražji del. Prva preizkušnja je bila vzdržljivost v Kamnici na hipodromu, kjer je kolo moralo zdržati dve uri vožnje, za zmago so se pa šteli tudi prevoženi krogi. Druga preizkušnja je bila vožnja v klanec, kjer je pomembna teža voznika. Na težo samega kolesa tukaj pretirano ne moremo vplivati, saj že sama baterija tehta 5 kg, motor med 3–4 kg in kolo okrog 30. Klanec za tremi ribniki je 18 %, dolžine okrog 200 m, kjer je bilo prvih dvajset metrov

dovoljeno poganjanje brez motorja, torej na noge, ali pa je kdo zunanji kolo in voznika potisnil. Po dvajsetih metrih se začne meriti čas vzpona.

Na spletni strani projekta je zapisano, da gre za neposredno povezovanje študentov z gospodarstvom. Na kak način ste to povezovanje z gospodarstvom občutili v ekipi? Stikov s podjetji nismo nabrali, smo se pa na tretjem delu tekmovanja v mestu srečali s predstavniki podjetja, ki se ukvarja z električnimi avtomobili. Nihče pa ni prišel takšen, s katerim bi se lahko pogovarjali o serijski proizvodnji takih koles.

Glavni deli elektrokolesa so motor, baterije in krmilje; ste se v okviru tega kako povezali z gospodarstvom? Ogledali smo si ponudbo slovenskih podjetij, ki dela jo elektromotorje. V glavnem so ti motorji bili večjih moči in s tem neprimerni za tekmovanje, tako smo bili primorani po internetu poiskati ustrezne motorje v tujini, največ s Kitajske.

Vprašanje o tem, ali so se odprle kakšne priložnosti za službo v prihodnje, postane potem brezpredmetno? (Smeh.) Da.

Kakšna je možnost za serijsko proizvodnjo električnega kolesa?


Intervju To že obstaja, na primer v Nemčiji je to zelo aktualno, na leto prodajo nekje od 70 000 do 200 000 električnih koles. V Sloveniji bo to počasi aktualno, kajti lahko kupiš že gotove izdelke za predelavo lastnega kolesa.

Kakšen vtis si dobil, da bi takšno kolo naredil doma v »garaži«? Na začetku nobeden v ekipi ni vedel, kako bi se lotili, nato smo na internetu gledali projekte, ki so že bili izvedeni, po tem se nam je utrnila ideja, kako bi to mi naredili. To ni neki velik zalogaj oziroma sploh ni težko. Potrebuješ samo orodje in idejo, kam namestiti motor in kako povezati mehanske prenose med verigo in motorjem.

Koliko ekip je tekmovalo? Devet ekip in dve kategoriji, ena je bila cestna, kjer je bil dovoljen motor moči 250 W in nisi smel preseči hitrosti 25 km/h, druga kategorija je bila odprta, kjer ni bilo omejitev.

Katera znanja, ki si jih pridobil s študijem, si lahko uporabil pri tem projektu? Hm, ne vem. Če bi izdelovali samo motor, bi ta znanja uporabil, ker smo pa motor kupili, tega znanja nismo mogli uporabiti. Aha, fizika igra tukaj največjo moč. S profesorjem fizike smo preračunavali razne praktične vrednosti v povezavi s težo, uporom zraka, kakšno baterijo potrebujemo, …

Meniš, da na fakulteti nisi pridobil tistih bistvenih znanj za tak projekt? Na fakulteti se nikoli nismo učili o električnih kolesih. Projekt smo naredili z logičnim razmišljanjem. Lahko bi uporabili znanja s študija, samo mi tukaj nismo.

smo prišli na vrh hriba, je bilo za vse nas presenečenje. Bali smo se tudi morebitnih težav z verigo, s pregrevanjem motorja ali počeno gumo.

Rekel si, da ste dodali večji zobnik na zadnjem prenosu. Ste ga med preizkušnjama na hipodromu in na klancu zamenjali, dodali? Ne. Največji zobnik s pedala smo že pred tekmovanjem dodali na zadnje kolo. Ko smo prišli na preizkušnjo s klancem, smo verigo podaljšali in jo premaknili na ta dodatni večji zobnik.

Kaj meniš, kako bi se takšno kolo obneslo kot sredstvo javnega prometa, če bi bilo zastavljeno na način mreže električnih koles, torej podobno kot ljubljanski Bicikelj? To bi bila zelo dobra in okolju prijazna rešitev, hitro prideš, kamor želiš. Bilo bi zanimivo in ideja, da bi to naredili, se mi zdi dobra.

Torej, praviš, da bi to bila okolju prijazna rešitev? Da, nič emisij.

Že, že, vendar je energijo za baterije prav tako bilo potrebno ustvariti. Lahko bi izvedli polnjenje baterije preko vtičnice, poganjanja kolesa ali nazadnje s solarnimi celicami. Na tak način bi lahko bilo v veliki meri okolju prijazno.

Kaj podobnega bi se lahko večkrat izvedlo in bi študenti poskusili nekaj takega narediti v sklopu študijskih projektov.

Za katero preizkušnjo na tekmovanju ste od svojega kolesa pričakovali najboljše rezultate?

Ali kdo iz ekipe vaše kolo trenutno uporablja v praktične namene?

Za prvi del na hipodromu in zadnji del – spretnostno vožnjo. Spretnostno vožnjo je peljal Nejc Smolar, ker ima take izkušnje, saj se rad ukvarja z motorji, prav tako ima tudi »kroserja«.

Mi smo ga želeli uporabljati, ampak smo kolo posodili jedrski elektrarni Krško za promocijo.

Katere preizkušnje pa vas je bilo najbolj strah? Preizkušnja na hrib. Sploh je ne bi uspeli izvesti, ampak smo imeli dobro idejo. Na zadnje kolo smo pritrdili en večji zobnik za boljši prenos energije, moči in vrtljajev, da smo lahko prišli na vrh hriba. Tukaj smo uporabili nekaj znanja s fakultete. Da

Ne. To je prišlo v kompletu s Kitajske. Zraven so še bili pedali, motor, krmilnik in sonda.

Kakšna je bila konkurenca na tekmovanju? V kategoriji, v kateri smo tekmovali, smo imeli vsi po moči enake motorje, razlikovali smo se po zasnovi. Nekateri so imeli motorje »in-wheel«, drugi motorje poleg pedal, tako smo se med ekipami najbolj razlikovali glede na prenos moči iz motorja na kolo. Edino na tem delu smo si lahko bili različni, saj motorja, ki smo ga kupili, nismo spreminjali. Nobena od ekip ni izdelala svojega motorja.

Na tekmovanju je avstrijska ekipa imela edina prenos z jermenom in po hitrem ogledu, je njihovo kolo delovalo kot eno izmed boljših? Ali je bil jermen odločilnega pomena, da so bila njihova kolesa toliko boljša? Verjetno to, seveda pa je treba razumeti, da so uporabljali močnejše 5 kW motorje, ki so v konicah za nekaj sekund oddajali tudi moč do 11 kW. Vse je odvisno od motorja in prenosa. Pri takšnih močeh pa teža več ni težava (smeh), s tem kolesom so tekmovali v kategoriji brez omejitev.

Kateri del tehnološkega razvoja bi bilo potrebno spodbuditi, da bi električna kolesa bila bolj uporabna in razširjena? Najprej izboljšanje baterij. Če bi se recimo želeli ves dan voziti s kolesom sem in tja, bi bilo treba narediti baterije, ki prihranijo zelo dosti energije in hkrati niso težke. Na kolo bi pritrdili avtomobilski akumulator, ampak bi s tem pridobili na teži kolesa.

Imaš tozadevno kakšne predloge o izboljšavah študijskega sistema?

Ali ste krmilnik za motor sami sestavili?

Kako ste se obnesli kot ekipa? Brez timskega dela ne bi prišli do drugega mesta na tekmovanju, zahvale gredo tudi mentorju in inštitutu v laboratoriju, za katerega smo delali.

Koliko ur ste porabili za izdelavo električnega kolesa? Celoten projekt smo končali v treh dneh, po 5–8 ur na dan.

maj 2013

7


Intervju

MOJE KIPARSTVO JE NADALJEVANJE OTROŠKEGA NAVDUŠENJA NAD USTVARJANJEM Jiri Kočica je akademski kipar, ki je končal Akademijo za likovno umetnost v Sloveniji, s svojimi deli pa se je predstavljal na domačih tleh, v Avstriji, ZDA, na Irskem, v Italiji ter Bosni in Hercegovini. Kočica je umetnik, ki s svojimi 95 tezami, ki odpirajo smisel sodobne umetnosti, skuša organizirati okrogle mize o vprašanjih, ki jih navajajo teze. Avtorica: Nataša Junež

Slike: splet

1. Zakaj kiparstvo, kdaj ste začutili željo po tovrstnem ustvarjanju? Pravzaprav sem vedno imel to željo. Zanimivo, da ste uporabili besedo želja, ker dejansko gre za neke vrste hotenje, ki ima zelo globoke psihološke korenine in jo lahko pravzaprav spremljamo pri vsakem otroku (vemo, kako radi otroci posežejo po risbi, kiparskem delu ali tudi kakšni drugi obliki ustvarjanja). Namreč, vsak človek ima ta potencial ustvarjalnega mišljenja in delovanja in vsak človek ga ne en ali drug način kaže. V tem smislu je moje kiparstvo zgolj

8

maj 2013

nadaljevanje tega otroškega navdušenja. To nadaljevanje pa zahteva še mnogo bolj natančno premišljevanje, trening v natančnosti likovnega izražanja in predvsem razčiščevanje lastne pozicije v odnosu do soljudi in sveta.

2. Kakšen pomen ima kiparstvo v Sloveniji? Ne bi rad bil en tistih, ki »jamrajo« nad tem, kako država ne zna poskrbeti za umetnike, saj sem mnenja, da mora človek hoditi po poti, ki vodi v čim večjo svobodo, kajti svoboda je tista, ki je ključno vezana na kreativnost in na

odpiranje možnosti. Vprašanje o tem, kakšno mesto ima kiparstvo v Sloveniji, je po svoje vedno aktualno, saj se situacija nenehno spreminja. Sam sem nekajkrat pisal o tem, bolj temeljito pa smo si nalogo razumevanja tega vprašanja zadali pred kakšnimi štirimi leti, ko smo zasnovali večjo serijo štirih razstav v Galeriji sodobne umetnosti Celje, kjer smo iskali več različnih smeri pomena kiparstva v Sloveniji. Letos bo razstava zadnjega dela tega štiriletnega projekta in moram reči, da se je v tem projektu pokazalo, da je kiparstvo v Sloveniji zelo angažirano, zelo živo. Avtorji, ki ves čas


Intervju predvsem etično problematičnih izhodišč.

raziskujejo kiparski medij, se ukvarjajo s prostorom v širšem smislu, določajo simbolne točke, razpirajo vprašanja, ki segajo na eni strani v filozofijo, na drugi pa v neposredno čutno zaznavnost okolja, v katerem živimo.

3. Kaj je vaš navdih? Navdih je hecna beseda, ki izvira iz romantične predstave o umetnosti kot ustvarjanju po nekem nebeškem nareku. Po drugi strani obstaja zanimiva povezava z dihanjem, pri čemer bi lahko rekli, da je vsak premislek o vdihu že pot k navdihu. Ta pot je tista, iz katere zajemam in v katero se vedno znova spuščam v vsakodnevnem življenju: preprosto premišljevanje o svojih dojemanjih drugih, čudenju, kompleksnosti in preprostosti odnosov. Gre torej za vsakodnevno življenje, srečevanje ljudi, mojo družino, opazovanje mojih gibov, naših stikov in tega, kar se nas dotika v čustvenem ali čisto vsakdanjem smislu. Ideje ali notranje slike oziroma misli, ki jih želim povedati ter deliti z drugimi, skušam vedno predvsem razumeti in jih predebatirati z mojimi bližnjimi (z ženo ali prijatelji), saj mnogokrat šele v pogovoru razumem, kaj točno želim pokazati. Ali pa obratno, v pogovoru šele vidim, da gre za neki avtoterapevtski impulz, ki bi ga v bistvu moral najprej urediti sam pri sebi, preden te vzorce kažem drugim.

4. Zaposleni ste kot profesor na Srednji šoli za aranžerstvo, kot zunanji sodelavec poučujete na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru na Katedri za likovno umetnost ter na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Koliko kažejo dijaki

oz. študentje zanimanje, da bi kdaj postali likovni umetniki, kiparji, …? Teh, ki kažejo to željo, ni prav veliko, saj gre za poklice, pri katerih se mora človek počutiti zavezanega nekemu »klicu« ali neki »želji«, kakor ste se prej izrazili. Je pa nekaj takih in pri teh seveda skušam vzpodbuditi predvsem širino razmišljanja ter preverjanje te »želje«: od kod prihaja ta želja? Zakaj jo razvijemo? Kaj bi radi pokazali ali spremenili pri sebi in drugih? Je smiselno to, kar delamo?

5. Na spletu sem zasledila besede akademskega kiparja Jureta Markote, da je »umetnost sproščanje, ker je zdravljenje«. Kaj pa pomeni vam? En velik del umetnosti izvira iz avtoterapevtskih nagibov, ki mnogokrat in pri mnogih umetnikih ostanejo nereflektirani. Želijo si duševne pomiritve, zdravja. Včasih jim umetnost pri tem pomaga in dejansko uvidijo vzorce, ki jih ženejo v določen način mišljenja in delovanja, včasih pa skozi svojo umetnost celo še bolj intenzivno razburkajo svoj duševni nemir in nemalokrat se zgodi, da gredo pri tem čez mejo, ki jo lahko še zdržijo. Sam nisem navdušen nad razstavami, kjer vidim, da umetnik preprosto prenaša vzorce svojih travm ali strahov v umetniško delovanje, saj umetnost ni zgolj za avtorja. Še manj sem navdušen nad osiromašenimi, enostavnimi politično (in mnogokrat gre to skupaj s finančno) motiviranimi idejami. Umetnost se dogaja vedno šele v interakciji med avtorjem in občinstvom.

Ja, res. Etos je v stari grščini izšel iz besede, ki je označevala dvoje: eno je običaj in drugo značaj. Torej nekaj, kar bistveno zaznamuje interakcijo med posameznikovimi posebnostmi in med skupnostjo, v katero se rodi oziroma v njej živi. Ko sem pisal knjigo, je bilo govora o etičnem in umetnosti bore malo. Zdaj je te povezave možno videti v veliki večini sodobne umetnosti. Žal mi je, ker včasih gre za napačno povezovanje, kjer umetniki zavzamejo stališče etičnih presojevalcev in urejevalcev sveta, nekakšnih nadomestnih »duhovnikov«. Večinoma pa kljub vsemu gre za preizpraševanje etičnih razsežnosti določenega dogodka, odkritja ali vzorca v družbi.

7. Ste umetnik s posluhom tudi za znanost, zasnovali ste namreč skulpturo, ki bo krasila Preglov raziskovalni center. Gre za izjemno zanimiv projekt, saj bo umetniško delo nekakšna os v stavbi, ki je namenjena znanstvenemu raziskovanju in učenju. Pri tem projektu želim doseči neki bistven obrat od (post)modernistične logike umetnosti. Namreč, radikalna zavrnitev tradicije, ki jo je sprožil modernizem, še danes vpliva na naša življenja, saj našo (evropsko) civilizacijo preko mnogih vzorcev avantgard vidimo kot nekaj, kar je sovražno, kar je potrebno uničiti, da bi dosegli marksistično oblikovano predstavo o idealnem svetu brez konfliktnosti in razredov, kjer ni nobene »odtujitve«. Svojo lastno civilizacijo in svoj lastni narod preko teh

6. Napisali ste tudi knjigo Etični impulz, v kateri se dotikate maj 2013

9


Intervju

idej mnogokrat dojemamo kot nekaj zelo motečega, kar bi bilo potrebno odstraniti, da bi imeli idealno svobodo. Gledano skozi zgodovino je naša izkušnja prav obratna: vsak poskus take radikalne »osvoboditve« od tradicije je imel za posledico neznanske številke človeških žrtev, hudih totalitarnih režimov in hude revščine.

8. Pred kratkim ste sodelovali s skupino DAN D; prepevali oz. igrali na kakšen inštrument verjetno niste, je pa bila vaša vloga malo drugačna, kakšna? Ne, res nisem igral ali pel. Zasnoval sem jim »embalažo« za njihovo kaseto, na kateri so izdali svoj nov projekt Tiho. Gre za projekt, v katerem so običajne rokerske inštrumente zamenjali z zanimivimi, manj sofisticiranimi in skoraj grobimi akustičnimi, bom kar rekel, inštrumenti, čeravno so včasih to le kakšni gospodinjski pripomočki. Zelo zanimiv projekt. Kaseto sem zato umestil v prerezano leseno poleno, ki ima znotraj odprtino za kaseto,

10

maj 2013

na zunaj pa je neobdelana, skoraj »groba«, a vendarle subtilna na podoben način kot njihova glasba v tem projektu.

9. Svoja dela ste predstavili tudi čez lužo, natančneje v New Yorku in Washingtonu, kjer ste na vrata treh galerij obesili 95 tez o umetnosti. Ta projekt je od mojega dela najmanj materialen, če se lahko tako izrazim. Gre za dokaj provokativno akcijo, ki se seveda nanaša na Lutrovo izobešenje 95 tez in hkrati na 95-letnico razstave Society of Independent Artists v njujorški palači Grand Central 1917, ko naj bil Duchamp razstavil svojo skulpturo Fontana, a so z glasovanjem v organizacijskem odboru to preprečili. Tudi o tem pišem v Etičnem impulzu, kajti to je nekakšen »izvirni greh« sodobne umetnosti. Mojih 95 tez se nanaša na našo postmoderno odtrganost od tradicije in od tega, kako se je tradicionalna religiozna funkcija umetnosti iztrgala tej funkciji, a skozi 18., 19. in 20. stoletje

ni našla dejanske samostojnosti, temveč je religiozno osnovo zamenjala za politično religioznost, kakršno najdemo najbolj strastno strukturirano prav v marksističnem pravičništvu. Tole je sicer grozna poenostavitev. Zato predlagam, da obiščete mojo spletno stran, kjer imate v angleščini ali v slovenščini vseh 95 tez o umetnosti: http://www2.arnes. si/~jkocic/Slo/95tez.htm.

10. V svojem dolgoletnem ustvarjanju ste zagotovo na nekaj najbolj ponosni, kaj bi bilo to? Tukaj moram povedati, da svoje umetnosti ne ločujem povsem od svojega vsakdanjega življenja in da sem v tem smislu najbolj ponosen na svojo družino.


Besede: Nataša Junež

Slika: Nataša Junež

Študentsko Znanost

TUTOR = SUPERJUNAK

Novo okolje, nova fakulteta, nove dileme. Kje dobiti potrebno gradivo za izpite? Kje so učilnice na fakulteti? Kateri predmet je najtežji? Katera so vprašanja, ki jih profesorji najraje postavljajo na izpitih? Pri tem ti lahko pomaga TUTOR! Avtorica: Barbara Vehovar Tutor je oseba, ki pomaga študentu. Lahko je visokošolski učitelj ali sodelavec, znanstveni sodelavec, največ pa je tutorjev študentov, ki so po navadi študentje višjih letnikov. Tutorji učitelji običajno individualno svetujejo svoji skupini študentov o različnih temah: izbira študijskih predmetov in nadaljevanje študijske poti, karierne možnosti in druga vprašanja, ki se študentom pojavljajo tekom študija. Namen študentskega tutorstva je nuditi študentom ustrezno podporo pri študiju. Tutorji študentje pomagajo pri osvajanju študijske snovi in ostalih težavah, ki se lahko študentu pojavijo med študijem in s tem ogrozijo njegovo študijsko uspešnost. Študentsko tutorstvo je pomembna aktivnost, ki obogati tako tutorje študente kot njihovo skupino študentov. Tutorja opremi z novimi izkušnjami in znanji, med tutorjem in študenti pa se običajno stkejo

Slika: Tamara Domuzin vezi zaupanja, ki pripomorejo k pozitivnemu pristopu do študija, večji medsebojni povezanosti študentov in boljšim študijskim rezultatom. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ima vsaka smer tutorja učitelja in tutorja študenta. Gregor Nikolić, koordinator tutorjev na prej imenovani fakulteti, po izkušnjah sodeč pravi, da se večina študentov raje obrača na tutorje študente, saj se jim lažje zaupajo. Tutor študentom podaja razne informacije glede poteka predavanj in vsebine študija, pomaga pri izbiri študijskih predmetov, odgovarja na vprašanja o nadaljevanju študija. Tutor lahko pomaga pri zapiskih, s profesorjem se dogovori za opravljanje izpita, nudi podporo in svetovanje, skratka, študentu pomaga pri aktivnostih, ki jih sam ne zmore opravljati. Tako mu omogoča hitrejše prilagajanje in

uspešnejši študij ter lažje vključevanje v študentsko delo in življenje. Pri izboljševanju študijskega uspeha nudi praktične nasvete o najprimernejših metodah učenja pri posameznem predmetu, pomaga pri razlagi snovi – vendar pazite, tutor nima vloge inštruktorja! Ta vidik je tudi posebej izpostavil Gregor Nikolić. Pravi namreč, da po pravilniku tutor naj ne bi poučeval študentov in da je tukaj potrebno postaviti mejo med pomočjo in vodenjem za roko. Tutorji niso tam zato, da nam še enkrat »predavajo«, kar nam je predaval profesor, ampak da nam pomagajo pri premostitvi ovir pri učenju. Oblike tutorstva se med fakultetami lahko razlikujejo. V vsakem primeru tutorstvo ni prisilno, ampak gre za priložnost, ki je ne velja zavreči, saj predstavlja pomoč in lažje potovanje skozi študijske dni. Gregor

maj 2013

11


Karmen Zeme, študentka 5. letnika MF UM

KOLUMNA: BITI TUTOR NA MF UM JE »KUL« Kako bi se odzvali na izziv kolega, ki na svoji tutorski majici nosi napis: »Jaz sem tutor – kaj pa je tvoja supermoč?« Mogoče so krive majice, mogoče dobra organizacija tutorstva in nekajletna tradicija, ampak biti tutor na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru je res »kul«. Tutorka sem postala pred tremi leti: skupini mlajših študentov sem preko celotnega študijskega leta pomagala pri njihovih študijskih obveznostih. Dobili smo se vsaj dvakrat mesečno, debatirali o obravnavani snovi, priporočeni literaturi, poudarkih ipd. Vsekakor situacija »win-win«, mlajši kolegi so imeli boljšo prehodnost v višji letnik, jaz pa sem utrdila svoje znanje ter poleg tega pridobila še dragocene izkušnje na področju posredovanja znanja. Zadnji dve študijski leti sem tutorka kliničnih veščin. Starejši študenti mlajšim medicincem prikažemo različne postopke, ki jih bomo potrebovali pri našem delu, npr., kako se izmeri krvni tlak, odvzame kri, nastavi infuzijo. Znano je, da fakultete študentom ponujajo premalo možnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj, kar pa se v našem poklicu po končanem študiju še posebej izkaže kot velik primanjkljaj. Tutorji tako že tretje leto izvajamo izbirni predmet, pri katerem se študenti 3. letnika z našo pomočjo naučijo omenjenih praktičnih postopkov na rokah iz umetne snovi (simulatorjih), preden zares pristopijo k bolnikom. Na ta način sledimo trendom na področju izobraževanja v medicini, hkrati pa smo na temo izobraževanja s pomočjo simulacij pripravili že veliko strokovnih prispevkov, ki so bili predstavljeni na raznih mednarodnih medicinskih kongresih in objavljeni v strokovnih revijah. Tutorstvo nam tako daje priložnost, da se študenti uveljavljamo v tujini, z nami pa tudi naša mlada fakulteta. 12

maj 2013

Nikolić je povedal, da se tutorstvo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru zaenkrat izvaja za študente 1. Letnikov, torej t.i. uvajalno tutorstvo. Uvajalno študentsko tutorstvo je namenjeno študentom prvega letnika, ki se znajdejo v novem življenjskem in izobraževalnem okolju. V tem obdobju je veliko sprememb in novosti, ki jih mora študent bruc usvojiti za uspešen začetek študija. Tutorji študenti novincem pomagajo predvsem s posredovanjem zanje pomembnih informacij in svetovanjem, kako ukrepati v primerih, ko naletijo na težavo. Gregor pravi, da bodo postopoma (v bistvu že z naslednjim letom) začeli uveljavljati tudi predmetno tutorstvo, kar pride v poštev za višje letnike. Za to vrsto tutorstva po navadi velja, da je študentom namenjeno kot dodatna pomoč pri razumevanju in usvajanju študijske snovi posameznih predmetov študijskega programa. Običajno je organizirano pri posameznih predmetih z zahtevnejšo in obsežnejšo študijsko snovjo. Na ta način študenti dobijo dodatno pomoč pri osvajanju pomembnih znanj, posledično pa se bistveno izboljšajo rezultati študentov na izpitih. Na uri predmetnega tutorstva lahko študent povpraša po dodatni razlagi snovi, ki je ni razumel med predavanji. Pogosto jim predmetni tutorji študenti tudi svetujejo o najprimernejših študijskih metodah in strategijah učenja pri posameznem predmetu ter jih seznanijo s pomembnimi informacijami in literaturo za posamezni predmet. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru trenutno deluje 18 tutorjev. Lahko se pohvalijo tudi s tutorjem za študente s posebnimi potrebami. Tutorja običajno dobijo tudi tuji študenti oziroma študenti na izmenjavi. Njim tutor pomaga pri vključitvi v drugačno kulturno okolje, pri prilagajanju na kulturne razlike, ki vplivajo na uspešnost študija, in pri urejanju raznih administrativnih zadev. To za naslednje leto nameravajo uvesti tudi na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Gregor Nikolić je povedal, da je tutorstvo posebej izrazito pri Elektrotehniki, kjer skupaj rešujejo probleme glede učenja. Sestanki so organizirani po potrebi, odvisno od smeri. Povedal je, da jih ne organizirajo redno (enkrat tedensko), ker študenti niso prihajali na ta srečanja. Enako je tudi z uradnimi urami. Teh nimajo, saj ni zanimanja. Vse se dogovarjajo sproti, ko kateri študent izrazi željo po pomoči. Od tutorjev pa zahteva poročila, da izkažejo svojo aktivnost. Sedaj bodo začeli tudi z nagrajevanjem, ki bo financirano s strani ŠOUM-a. Gregor pravi, da je zelo priljubljena

spletna stran za študente, ki si želijo pomoči, tutorji.info, kjer lahko najdejo povezavo do Facebookove strani za različne programe in za ketero velja, da naj bi bila komunikacija zelo tekoča. Gregor Nikolić tutorstvo prestavlja kot nekakšno skupinsko delo. Pravi, da si je zelo pomembno pridobiti zaupanje, prvi stik je najbolj pomemben. Treba je biti komunikativen, se kaj »pohecati«, da pritegneš pozornost prisotnih. Velik problem jim predstavlja promocija, trudijo se, da bi v prihodnosti naredili več za to. Gregor Nikolić pravi, da so tutorji Medicinske fakultete tisti, ki predstavljajo ideal tutorstva, za katerim stremijo. Na Medicinski fakulteti (MF) tutorstvo zajema vseh šest letnikov. Z njim želijo izboljšati prehodnost študentov v višji letnik z rednim vpisom, izboljšati kvaliteto znanja, ki je opredeljena z razvojem in izpopolnjevanjem kritičnega mišljenja, horizontalnega in vertikalnega povezovanja znanj iz kurikuluma, ubeseditve in zagovarjanja znanja, razumevanjem snovi, praktičnih veščin in tehnik. Nudijo psihološko podporo in motivacijo, krepijo pripadnost fakulteti, krepijo odnose med študenti in visokošolskimi učitelji, spodbujajo kreativnost in radovednost študentov (postavljanje vprašanj), omogočajo pridobivanje pedagoških izkušenj študentom MF UM. Rok Hržič, koordinator tutorjev na MF Univerze v Mariboru pravi, da se mu tutorstvo zdi izjemna priložnost, da študentje pokažemo svojo iniciativnost, kolegialnost in kritičnost do študija. V sistemu tutorstva pridobijo vsi udeleženi: študentje tutorji pridobijo ogromno znanja na področju poučevanja in vodenja, študentje novinci dostop do izkušenj iz prve roke in bolj kvalitetne izkušnje študija, učitelji (v kolikor se vključujejo) pa bolj individualen dostop do motiviranih študentov ter odlično povratno informacijo glede študijskega procesa. Rok Hržič je prepričan, da so mu nabrane izkušnje povsem spremenile pogled na vprašanje kvalitete študija ter mu dale mnogo več, kot je lahko pričakoval v najdrznejših sanjah. Upa, da se bo tudi v prihodnje ideja tutorstva še naprej uspešno širila med študenti in da se bodo v sistem vključevali v čim večjem številu. Verjame, da so komaj začeli razumevati pozitivni vpliv tutorstva na študij in je prepričan, da bomo na te čase uvajanja gledali kot na začetek nečesa izjemno pozitivnega za kakovost naše univerze. Smo te prepričali, da je tutor superjunak?


Test SPECIFIKACIJE

TEST: Nikon D600 Nikon je septembra lani predstavil prvi »dostopni« fotoaparat DSLR formata FX (full frame). S trenutno ceno, ki se giblje okrog 1800 € za »body« (samo aparat, brez objektiva), je fotoaparat dostopnejši od Nikonovega profesionalnega modela D800 in Canonovega 5D Mark III.

Avtor: Oliver Ruškovič

Tipalo

24,3 Mp FX (35,9 x 24 mm) Full-Frame CMOS

Faktor pretvorbe goriščnic

1,1 x

Pomnilnik

SD/SDHC/SDCX

Iskalo

Optična pentaprizma. 100 % vidno polje, 0,7 x povečava

Ločljivost videa

1920 x 1080 p Full HD pri 30, 25 ali 24 fps in 1080 x 720 p HD pri 60, 50, 30 ali 25 fps

Razpon ISO

Od vrednosti 100 do 6.400, z možnostjo razširitve navzdol na vrednost 50 ali navzgor na 25.600

Št. točk ostrenja

39 (9 križnega tipa)

Hitrost fotografiranja

5,5 fps

Servopogon objektiva

AF, enojni servo AF (AF-S) neprekinjeni AF (AF-C), AF-S/AF-C (AF-A) in (M) ročna izostritev

Zaslon LCD

8,1 cm, 921.000 px

Največja velikost slike (v slikovnih točkah)

FX (36 x 24) območje slike: 6016 x 4016 (L)

Hitrost zaklopa

1/4.000 s do 30 s, način BULB

Teža

približno 760 g (samo ohišje fotoaparata)

Mere

141 x 113 x 82 mm

Baterija

Li-ion EN-EL 15 (priložena)

Več specifikacij aparata

http://www.nikon.si/sl_SI/product/ digital-cameras/slr/consumer/d600

Slike: Oliver Ruškovič, splet

Nikon D600 je izredno zmogljiv fotoaparat DSLR, ki bo svojega uporabnika navdušil tako pri ustvarjanju fotografij kot snemanju videa. Je fotoaparat formata FX, z ločljivostjo 24,3 milijona slikovnih točk. Kvaliteta fotografij je res neverjetna in kar se tiče zmožnosti ISO bi bile lahko uporabne tudi fotografije, ki so bile posnete pri vrednostih ISO 6400. Seveda ne v večjih povečavah, saj se takrat šum veliko bolj opazi. Kot dokazuje že testna fotografija, lahko pri D600 brez skrbi uporabljamo do vključno 3200 vrednosti ISO. Pri D600 je mogoče nastaviti občutljivost ISO od vrednosti 100 do 6.400, z možnostjo razširitve navzdol na vrednost 50 ali navzgor na kar 25.600. Fotoaparat ima 39-točkovni sistem samodejnega ostrenja. Precej nesmiselno je to, da so točke stisnjene malce preveč v centru okvirja, saj bi jih lahko pri

Neobdelana fotografija - 50 % pomanjšana; Nikon D600 + Nikkor 50 mm 1.8G (1/160, F5.0, ISO 3200) maj 2013

13


Test Nikonu še bolj razširili. Vsaj toliko, da bi lahko samodejno izostrili objekt, ki se nahaja na kateri koli od točk najpogosteje uporabljanega pravila pri kompoziciji – pravila tretjin. Sicer pa, če bi radi kdaj izostrili kakšen objekt, ki se nahaja bolj ob robu okvirja, lahko s premikom fotoaparata tega izostrimo in ga nato postavimo nazaj k robu okvirja. Ena od možnosti je tudi ta, da ga izostrimo ročno z uporabo ročnega ostrenja . Kar zadeva kvaliteto videoposnetkov, je ta zelo dobra, in sicer D600 omogoča snemanje HD-videoposnetkov v polni visoki ločljivosti (1080p) pri hitrosti 30p, 25p in 24p ter 60p, 50p, 30p, 25p pri HD-ločljivosti (720p). Ponuja izhod HDMI za zunanje naprave in ta omogoča zajemanje nestisnjenega videa in zvoka (shranjevanje na zunanjo napravo). Slabost pri snemanju videa v načinu LiveView je ta, da ni mogoče spreminjati vrednost zaslonke. Za to je potrebno izklopiti LiveView, spremeniti vrednost zaslonke in nato spet prižgati LiveView. Pri snemanju videa je ena od slabosti tudi

o tej zadevi objavili, da bi naj pri Nikonu pripravljali strojno-programsko opremo (ang. firmware), ki bo uporabnikom omogočila, da bodo lahko s posodobitvijo uspešno odpravili zgoraj omenjene slabosti.

S svojim aparatom D600 sem v času prvih treh tednov uporabe posnel 1122 fotografij in kar precej videoposnetkov, zato sem se odločil že zdaj preveriti, ali se je tudi pri meni na tipalu nabralo kaj umazanije. To sem storil tako, da sem z objektivom Nikon 50 mm f/1.8 G posnel fotografijo z nastavljeno zaslonko na f/16 in objektivom, usmerjenim v nebo. V programu sem nato spreminjal nastavitve svetlosti, kontrasta, senc ipd. in tako naredil umazanijo bolj vidno.

Pri D600 je za nekatere slabost tudi ta, da se gumb za začetek snemanja videa nahaja na vrhu fotoaparata, namesto da bi bil kje na zadnji strani pri zaslonu LCD. Kar zadeva slikovno tipalo (ang. image sensor), je to, ki se nahaja v modelu D600, po oceni spletne strani DxOMark, eno od najboljših. To se med vsemi testiranimi fotoaparati DSLR nahaja na visokem tretjem mestu; prvi dve mesti pripadata Nikonu D800 in D800E. Slikovno tipalo je sicer zelo kvalitetno, se pa veliko uporabnikov pritožuje nad

Ugotovil sem, da se je na žalost tudi pri mojem fotoaparatu na slikovnem tipalu nabralo kar nekaj umazanije. Na zgornji fotografiji so obkroženi tisti najbolj vidni delci umazanije na slikovnem tipalu.

ta, ki se pojavlja pri uporabi izhoda HDMI, in sicer se pri snemanju nestisnjenega videa na zunanjo napravo za zajem videa, kot je Atomos Ninja, na shranjenem videu pojavi črn okvir. Na spletni strani NikonRumors.com so

14

maj 2013

tem, da so pri svojih novih fotoaparatih D600 po nekaj tednih uporabe na slikovnih tipalih opazili umazanijo. Kljub temu, da nekateri v tem času niti niso menjali raznih objektivov, se je na njihovih slikovnih tipalih začela nabirati umazanija.

Po poročanju spletne strani NikonRumors. com bi se naj umazanija prenehala nabirati po približno 3000 posnetih fotografijah. Sicer je ta umazanija na fotografijah redko opazna (pri svetlejših motivih ob uporabi bolj zaprtih zaslonk – večja vrednost F) in se z ročnim čiščenjem slikovnega tipala učinkovito odstrani. Se pa uporabniki kljub temu upravičeno razburjajo, saj se v tolikšni meri takšne zadeve pri novem fotoaparatu ne bi smele dogajati.


Test Pri Nikonu so o tej zadevi precej dolgo molčali, a nato februarja letos le izjavili, da takšnih delcev pri proizvodnji fotoaparatov DSLR ni mogoče v celoti preprečiti. Lastnikom D600 fotoaparatov so sporočili, da naj v primeru, če bi ti delci umazanije vplivali na kvaliteto njihovih fotografij, skušajo tipalo očistiti s pomočjo pihalnika. Če po tem še vedno ne bo bolje, pa naj se oglasijo na najbližjem Nikonovem pooblaščenem servisu. Tam bodo serviserji najverjetneje opravili mokro čiščenje tipala. Tega uporabniki

objektiv sem dal pokrovček, fotoaparat nastavil na ročni način fotografiranja (ang. manual mode), prav tako na ročno ostrenje (M), ISO sem nastavil na 200 in pri osvetlitvenem času nastavil na BULB-način fotografiranja. V meniju sem nastavil ukaz za čiščenje slikovnega tipala, nato pa meni izklopil tako, da je ta ostal na »čiščenje slikovnega tipala«. Za tem sem pritisnil na sprožilec in ga držal 30 sekund. Po tem, ko sem ga spustil, sem takoj vklopil meni in hitro pritisnil na OK in potrdil čiščenje slikovnega tipala. Za tem, ko je bilo to uspešno očiščeno,

uporablja še v petih drugih fotoaparatih Nikon (D7000, D7100, D800, D800E in Nikon 1 V1) in zdi se, da baterija zdrži zadovoljivo dolgo časa. Me je pa pri bateriji presenetilo to, da se je že po nekaj prvih polnjenih premaknila črtica za starost baterije (ang. Age) iz 0 na 1. Pri stari bateriji EN-EL3e (Nikon D90), ki sem jo uporabljal štiri leta in sem z njo posnel več kot 50.000 posnetkov, je črtica za starost še vedno ostala na 0.

Nikon D600 je, kljub nekaj pomankljivostim, izvrsten fotoaparat polnega formata, ki se s kakovostjo slike lahko primerja z modeli Nikon D4 in D800 ter Canon 5D Mark III. D600 je preprost fotoaparat tipa Full Frame, ki je ravno na meji med potrošniškimi in profesionalnimi fotoaparati DSLR. Kot tak je odlična izbira za vse tiste, ki trenutno fotografirajo s fotoaparati tipa DX in si želijo prestopiti na FX, pri tem pa ne želijo zapraviti preveč denarja in ne potrebujejo toliko pikslov, kot jih ponuja Nikon D800 (36,3 MP). sami ne smejo opravljati, saj s tem izgubijo garancijo. Tudi pri mojem aparatu bo potrebno opraviti mokro čiščenje, saj mi je s pihalnikom uspelo odstraniti le majhen delček umazanije. Pri prvih nekaj posnetkih sem na nekaterih fotografijah (po navadi, ko sem fotografiral pri večjih vrednostih ISO) opazil tako imenovani »vroči piksel« (ang. hot pixel). Ti bi naj bili pri fotoaparatih DSLR kar pogost pojav, seveda v majhnem številu. Meni je uspelo se tega uspešno rešiti, in sicer s pomočjo nasveta, ki sem ga prebral na enem izmed spletnih forumov. Na

sem še enkrat hitro pritisnil OK (čiščenje slikovnega tipala). Čudno je, da se je vroči piksel ob prvem poskusu premaknil s centra nekoliko bolj proti desnem zgornjem delu fotografije. Postopek sem nato še nekajkrat ponovil in se ga uspešno rešil. V primeru, da fotografirate v surovem oziroma RAW-formatu (NEF), vam ob pojavu vročega piksla ni treba skrbeti, saj tega tako PhotoShop in Lightroom iz fotografij samodejno odstranita. Kar zadeva baterijo, je pri D600 v uporabi baterija EN-EL15, ki se trenutno

maj 2013

15


Študentsko

LTY – LISTEN TO THE YOUNGLE Društvo ESN Univerze v Mariboru v okviru svojih projektov ponuja obilico priložnosti, ki vas lahko postavijo na sam vrh seznama najbolj zaželenih kadrov. Obetavno, kajne? Avtorica: Marisa Višnjić

Slike: splet

Razčistimo pojme kar na začetku: Youngle pomeni biti aktiven, samostojen, fleksibilen in odgovoren mlad človek. Ali ni to nekaj, kar želimo biti vsi? Zatorej Youngle ekipo sestavljajo »pozitivci«, ki verjamejo v svetlo in barvito prihodnost, hkrati pa se zavedajo dejstva, da so čopiči in barve za dosego tega cilja v njihovih rokah. S projektom Listen to the Youngle sporočajo mladim, da so oni nosilci družbenega razvoja in da je vsak posameznik odgovoren za lepo prihodnost vseh, vendar se zaradi zunanjih ovir in pritiskov žal te vloge

prevečkrat ne zavedajo in/ali je ne znajo oziroma ne upajo prevzeti. Z organiziranjem različnih aktivnosti jim želijo odpreti oči, jih opremiti z znanjem, izkušnjami in pozitivnim pogledom na svet. Vse to povezujejo zapovedi v okviru treh glavnih stebrov, kjer prvi narekuje moto ZBUDI SE! In se mlade ozavešča o družbeni situaciji, v kateri se trenutno nahajamo. Tako jih poskuša zbuditi iz današnje modne apatije in jim pomagati pri prvih korakih na poti do uspeha. Sledi steber NAJDI SE!, ki pelje skozi labirint Youngle, kjer je možnosti ogromno, pravo pot pa je težko najti. S samostojno organiziranimi dogodki želijo mladi Younglovci svojim vrstnikom postaviti smerokaze na poti do odkritja lastnih potencialov. In zadnja postaja, AKTIVIRAJ SE!, ki spodbuja mlade, da vzamejo prihodnost v svoje roke in začnejo temelje zanjo graditi pravočasno.

16

maj 2013

Se strinjaš, da je pred teboj odličen načrt za tvojo prihodnost? Pridruži se! V tem kontekstu z veseljem spregovorim o dogodku, ki smo si ga vsi zapomnili, 1. Youngle čvek. V mariborskem jazz klubu Satchmo se je zgodila senzacija čvekanja z mladimi in že uspešnimi ljudmi. Tako smo se ob soku skupaj z voditeljema Aljo Martinjak in Klemnom Vovškom pogovarjali z gosti, kot so Nenad Cizl, Nives Orešnik, Danaja Vegelj, Mateja Mazgan, Denis Malačič in Tanja Rafolt, o čem drugem kot njihovi poti do uspeha in nadaljnjim željam. Iskreno so nam svetovali, da je izobrazba pomembna, vendar naj ves čas napredujmo v smislu, da ni najpomembnejša, in izkoristimo tudi svoje skrite talente ter tako »najdemo svojo frekvenco«. Navsezadnje, tako razgledani postanemo lahko tudi mi. Spremljaj dogodke, ki se dogajajo pod okriljem ESN Maribora in odkrivaj svoje skrite in zaspane talente ter se prebudi skupaj z nami.


Kritika in umetnost

PREMIERA: MISSING THE MOMENT Film Factory je društvo mladih, ki se ukvarjajo s filmsko umetnostjo. Društvo sestavljajo Mitja Mlakar, Mojca Pernat, Simon Komar in Miha Šubic. Pod svojim imenom imajo že nekaj kratkih (in srednje dolgih) filmov. Zraven snemanja filmov in oglasnih spotov izvajajo tudi filmske delavnice za mlade. Na eni takih delavnic sem bil tudi sam prejšnje poletje, kjer sem imel zelo dobre izkušnje. Ne le to, da sem se naučil veliko novega o samem snemanju in pripravi filma, ampak smo posneli zelo zabaven kratki film »Kreten pred mano«, ki je prejel dober odziv od občinstva. Avtor: Ivan Stanojević

Slike: Sami Rahim

No, preidimo na glavni dogodek. Film Factory je 23. 3. 2013 izvedel premiero njihovega najnovejšega kratkega filma Missing the Moment v kinu Udarnik. Pred začetkom je voditelj Luka Marčetič izvedel uvod, ki je občinstvo zelo nasmejal. Po krajšem uvodu se je začel »spektakularni najboljši slovenski film vseh časov … danes«, kot ga je v šali (ali pač?) poimenoval Luka. Protagonist je umetnik, ki ne zna uživati v trenutku, ampak nenehno razmišlja o tem, kaj sledi. Stil, v katerem je film posnet, je spominjajoč na filme tipa Memento, Dvanajst opic in Večno sonce brezmadežnega uma, kar je logično, saj se vsi ukvarjajo s tem, kako spomin oz. razmišljanje deluje. Vrhunca filma ne bom razkril, vendar lahko povem, da so me zelo navdušili uporabljeni vizualni efekti. Za slovensko filmsko sceno, bolj natančno »no budget« film, so zelo impresivni. Režiser in pisatelj filma je Mitja Mlakar, diplomant programa Medijskih

komunikacij na FERI-ju. Povedal je, da je film napisal med bivanjem v Istanbulu in da ga je nameraval tudi tam posneti, vendar bi to bilo prezahtevno. S filmom je hotel povedati, kako pogosto ljudje pozabimo ceniti trenutek in nenehno razmišljamo o tem, kaj sledi. Film je bil v celoti posnet v Mariboru. Od prve ideje do premiere je minilo okoli dve leti. Film je bil posnet lani, samo snemanje pa je trajalo 8 dni zaradi različnih lokacij in vizualnih efektov. Obenem so morali koordinirati celotno ekipo, saj so vsi bili na snemanju prostovoljno. Postprodukcija je trajala okoli tri mesece, samega dela pa je bilo vse skupaj za teden ali dva. Premieri filma je sledil še »making of« in pogovor z ustvarjalci. Luka Marčetič je vprašal vsakega iz ekipe nekaj zelo zabavnih vprašanj in sam prišel do smešnih ugotovitev. Saj jih bi vse naštel, ampak se mi zdi, da bi vam bilo smešno le, če bi bili tam. Luka je svojo vlogo povezovalca programa zelo uspešno

opravil in publika se je zelo dobro odzvala. Za konec glavnega programa so ustvarjalci filma prikazali še nekaj svojih prejšnjih del. Med drugim tudi kratki animiran film Mihe Šubica z naslovom Last Lunch in kratki film, ki so ga ustvarili srednješolci pod njihovim mentorstvom v eni od delavnic. Temu je sledila pogostitev v Udarniku in »after party« v Rožmarinu. Film Factory je znova dokazal, da je njihova prihodnost zelo svetla. Upam samo, da se bo tudi širša slovenska (in svetovna) javnost čim prej tega zavedala. Delujejo skoraj samostojno in so se odlično znašli. Priporočam ogled tako Missing the Moment kot njihov prejšnji film Neskončni vozel (dostopno preko partis.si). No, pa podprimo naše kolege.

maj 2013

17


Kritika in umetnost

THE NEW TYPE OF SITCOMS Only a few sitcoms dare to push the limits of their genre. Most of them go by don’t-fix-it if-itsnot-broken rule, and only some challenge the genre that once relied on situation gags and laugh tracks. Avtor: Ivan Stanojević

Slike: splet

There are two types of sitcoms: the traditional multi-camera sitcoms, such as How I Meet Your Mother and Two and a Half Men, and the single-camera style sitcoms, such as Modern Family and New Girl. The multi-camera sitcoms are usually entirely filmed on a set in front of a live audience and are therefore cheaper and quicker than the single-camera sitcoms which, however, are catching on more and more. While multi-camera sitcoms are still rating juggernauts, the single-camera sitcoms offer more in terms of a story, comedy and character development. If compared to movies, watching only multi-camera sitcoms would the same as watching only movies like Norbit and Jack and Jill while refusing to give a chance to more intelligent comedies like Bridesmaids. Sure, the single-camera sitcoms usually require more attention, but isn't it nice to enjoy a smart comedy every now and then?

Although it did not include actual interviews with characters like Modern Family or The Office do now, it did use security footage, family photos, archive footage and website screenshots for an additional humour effect. The show also had a narrator who brought together a multiple plot threads, while humorously commenting the characters.

One of the first multi-camera sitcoms to appear in the US was Arrested Development. The sitcom’s shooting style reminiscent that of a documentary. 18

maj 2013

The sitcom tells the story of once rich and powerful Bluth family that now tries to remain afloat despite of financial downward spiral. The protagonist is Michael Bluth, an average man who somehow always ends up helping his family despite of his best efforts not to. His twin sister, Lindsay, has a passion for throwing


Kritika in umetnost benefits for good causes. She even threw a fundraiser for circumcision called H.O.O.P. - "hands off our penises". Their brother Gob is a magician who performs illusions, but don't you call them tricks, "a trick is something a whore does for money". There are also other characters like their alcoholic mother, Lucille, or Lindsay's sexually ambiguous husband, Tobias Funke, a self-proclaimed »analrapist« both an analyst and a therapist. Arrested Development aired from 2003-2006 on FOX and was critically acclaimed. The type of humour that Arrested Development used was specific and one would need to watch the show from the beginning in order to get it. That is probably why it could never hold a steady viewership - casual viewers just couldn't catch on. However, this show was extremely good at rewarding long time viewers. Something was mentioned in an episode of the first season and then seemingly forgotten only to randomly reappear in the third season. This is why the show has an extremely high rewatch value. Charlize Theron, Ben Stiller, Liza Minelli and Heather Graham are just some of the names that have appeared on the show. Although the show’s production was ceased after an amazing third season in 2006, Netflix, in 2011, choose to shoot the fourth season. The fourth season has finished filming and was released in its entirety on May 26, 2013.

After the third season of Arrested Development has finished in 2006 a long time has passed since TV saw a truly remarkable sitcom again. That is

until 2009, when Parks and Recreation premiered as a mid-season replacement. The show stars Amy Poehler (of SNL fame) as Leslie Knope, an ambitious government employee in the Parks department of Pawnee. Her co-workers include Tom, swag personified, Jerry, ruins everything, April, an uninterested intern, Donna, loves her Mercedes SUV, and their libertarian boss Ron Swanson, who is one of the best characters in the show. Parker Posey appeared on the show playing Leslie's arch nemesis, and Megan Mullally, of Will & Grace fame, appeared as Ron Swanson's ex-wife. Every character is special and interesting in its own way. The show uses a single camera, mockumentary style of filming combined with interviews. At the beginning of the show many argued that Leslie was too similar to Michael Scott from The Office, so her character and the whole show underwent some changes before the second season. While the first season received some negative reactions from critics, the second and all subsequent seasons received high critical acclaim. The show was named Time's number one television series of 2012. Parks and Recreation is a social satire at its best. There are no subjects that the

show does not address, from Twilight and Harry Potter to the elections and Game of Thrones. Pawnee, the fictional city the show takes place in is also very special. It's the fourth in obesity in the US and used to claim to be the birthplace of Julia Roberts. After she sued them the city slogan was changed to "Home of the World Famous Julia Roberts lawsuit". Leslie's love for her city is evident and is one of the best parts of the show. Pawnee's rival city is

maj 2013

19


Kritika in umetnost Eagleton, the prospering neighbour city, which was founded by pretentious rich white settlers from Pawnee. The show is still running strong in its fifth season on NBC and it airs after another amazing show, Community. Community began in the fall of 2009 with the premise of seven unlikely people that become friends at a study group at Greendale community college. Greendale is not a typical college. Its logo, literally, is an anus and their slogan is "E pluribus Anus". The dean of the college always appears in different costumes that somehow relate to the announcements he makes. Then, there is, of course, the college mascot - The Greendale Human Being. Since the mascot is supposed to be a politically correct and non-offensive it ended up being a man in a tight-fitting white leotard with a white faceless mask that has crudely drawn eyes and mouth. The show relies heavily upon pop culture references and often parodies various movies and TV shows. It doesn't become amazing until the 19th episode of the first season, but after it it’s a rollercoaster ride like no other.

20

maj 2013

What other sitcom set in the real world involves zombies, paintball battles, claymation, 8 bit games, alternate universes and pillow wars? However, don't mistake it for a typical parody. It is an intelligent and self-aware show. One of the main characters, Abed, is aware of the fact that he is on the TV show and often mentions it. What is special about Community is the way they deal with the geek and pop culture. You never feel like they are mocking anything, it is more like talking to a friend about your favourite show. The show uses the geek and pop culture references to explore all the different characters that appear in the show. Another show, The Big Bang Theory, uses similar references, however, one gets a feeling that they are mocking pop and geek culture rather than accepting it. On the other hand, Community has never tried to appeal to the lowest common denominator. Another really amazing thing about Community is the way they make Abed feel accepted no matter what. Abed, one of the seven main characters

is a socially awkward guy who has characteristics of an autistic person with Asperger's syndrome, a lot like The Big Bang Theory's Sheldon. Both shows use these characters for humoristic effects; however, only in Community does Abed's behaviour affect the group. The joke is never just about Abed being different. He is often presented as the only normal person in the group. These three sitcoms are just an example of how good sitcoms can be, but remember, they probably will not catch on instantly. All of them have quite a specific, unusual type of humour and need some time to find its footing. The single-camera sitcoms may not yet be as popular as their older counterpart; however, they are the sitcoms of the future. After all, people have had 50 years to embrace the multi-camera and only 10 years for the single-camera sitcoms.


Kritika in umetnost

GLEDANOST VS. GLEDALCI

Ste se kdaj vprašali, zakaj ima serija, ki vam je zelo všeč, zgolj eno ali dve sezoni? Na kak način se televizijske postaje odločajo, katere serije se jim splača obnoviti in katere ne. Kako pravzaprav sploh potekajo meritve gledanosti? Ali lahko gledalci vplivajo na serije? Avtor: Ivan Stanojević

Slike: splet

Na kakšen način se meri gledanost televizije v ZDA in pri nas? Merjenje poteka s pomočjo Nielsenovega načina merjenja. Arthur Nielsen je osnoval podjetje za merjenje in analizo oglaševanja, v 30-ih letih ga je razširil na radio in v 50-ih še na televizijo. Njegova metoda merjenja gledanosti je ostala vodilna in načeloma edina, ki je še danes v uporabi. Tako je še danes je v uporabi način merjenja, ki je nastal v času, ko je televizija bila še črnobela in si nihče ni predstavljal interneta, kaj šele, da bi preko njega lahko gledali filme ali serije. Slovenija je uvedla ta način merjenja gledanosti leta 1999.

na stranišče ipd. Vsak družinski član ima lasten gumb za gledanje, ki tudi beleži, kdo gleda. Za svoje sodelovanje dobijo simbolične nagrade.

Pogosta napaka ljudi je mišljenje, da se njihovo gledanje programa šteje v končno število gledanosti. To velja le, če ste v eni izmed Nielsenovih družin (kar bi vedeli, če bi bili). Te družine imajo doma nameščene posebne naprave, ki spremljajo njihova gledanja. Na napravi se beleži, kako dolgo gledajo določeno oddajo, kdaj prestavijo program, če gredo

Torej, če vi gledate Slovenija ima talent ali X Faktor, ne boste vplivali na gledanost. Vse, kar se šteje, so družine, ki so izbrane. V Sloveniji je od približno 2 milijona prebivalcev 450 takih družin. Iz tega sledi, da se meri le, kaj gleda teh 450 družin in nič drugega. V ZDA je razmerje podobno, in sicer od okoli 114 milijonov ljudi (leta 2012), ki imajo doma televizijo, je družin Nielsen približno 23 000. Glede na to, kaj te družine gledajo, se potem izračuna povprečje in se »ugotovi«, kateri program je najbolj gledan. V ZDA se šteje okoli 0,02 % vseh gospodinjstev s televizijami in ta odstotek ljudi določa televizijski program za naslednjo sezono. Vsako gospodinjstvo predstavlja nekoliko manj kot 50 000 gledalcev, kar je neverjetno posploševanje. Glavni podatek, ki televizijske hiše

zanima, ni skupno število gledalcev za določeno serijo, temveč število gledalcev, ki so stari od 18–35 let. Le-ti so glavni potrošniki in zato tudi ciljna publika večine programov. Včasih pozabimo, da glavni vir prihodkov javnih komercialnih TV-postaj prihaja od oglaševanja. Televizijske serije so pravzaprav le podlaga za oglaševanje. Če se še bolj poglobimo v analizo, ugotovimo, da postaje ne prodajajo oglaševalski prostor glede na gledanost celotne serije, ampak glede na gledanost v času oglasov med določeno serijo. Prenekatera serija je tudi obsojena na smrt le zato, ker veliko ljudi med oglasi preklopi na drug program. V ZDA so zelo priljubljene naprave DVR, ki snemajo serije in druge oddaje s televizije. Ljudje lahko nato serijo pogledajo, ko imajo čas. Nielsen beleži tudi gledanost posnetih serij in v končno gledanost serije se štejejo tudi ljudje, ki si serijo ogledajo na DVR-ju od časa prvega predvajanja do tretje ure zjutraj. Gledalci, maj 2013

21


Kritika in umetnost glede na dejstvo, da bo objavil vse epizode posamezne sezone na isti dan. Na ta način sezona ne bo razvlečena na nekaj mesecev, kot je to navada pri drugih postajah, ampak bo v celoti dostopna na določen dan.

ki oglase prevrtijo, se tukaj ne štejejo. Gledanje serij preko interneta (v ZDA Netflix, Hulu) se še zmeraj ne šteje, a Nielsen ima načrte uvesti nove naprave, ki bodo spremljale gledanje preko iPadov, Xboxov in PlayStationov. Kljub temu to ne bo spremenilo veliko, saj bo še vedno na gledanost vplivalo le tistih 0,02 % gledalcev in nihče drug. Da je ta sistem problematičen, vedo vsi, še zaposleni v televizijski industriji, a je to na žalost zaenkrat edini način merjenja gledanosti. Le-ta pa je za televizijske postaje eksistencialnega pomena. Neverjetno je, da se nihče še ni spomnil načina merjenja, ki bi bil bolj učinkovit in bolj natančen kot obstoječ. Dobro je vsaj, da se Nielsen razvija in trudi uvajati vse spremembe, ki se pojavijo v televiziji, a glavna težava ostaja. Navade gledanja televizije so se pri ljudeh zelo spremenile v zelo kratkem času. Na žalost se zdi, da se navade merjenja gledanosti v bližnji prihodnosti še ne bodo spremenile, le prilagodile. Na koncu dneva je pomembno le, koliko oglasnega prostora prodajo in le redkokdaj umetniška vrednost serije. Vedno pa v ozadju tiči vprašanje, kako pravilni so sploh ti podatki, saj je možno, da je neki program zelo gledan, pa to ne vemo, ker je zabeleženo tako nizko število gledalcev. V ZDA poznamo dva tipa TV-postaj: javne in kabelske. Javni programi so brezplačni in od teh poznamo FOX (Novo dekle), CBS (Veliki pokovci), NBC (Pisarna), ABC (Sodobna družina) in The CW (Vampirski dnevniki). Od kabelskih programov so glavni HBO (Imperij pregrehe), Showtime (Domovina), AMC (Kriva pota) in FX (Ameriška grozljivka); ti so plačljivi. A prav zato, ker so plačljivi, omogočajo svojim serijam več umetniške svobode in jih tudi bolj spoštujejo. Na javnih televizijah je pogosta praksa, da novo serijo ukinejo in umaknejo

22

maj 2013

iz programa, brez da bi predvajali vse posnete epizode, če ima prvih nekaj epizod nizko gledanost. TV-postaje na ta način sporočajo, da jim ni mar za gledalce, saj se jim več ne splača predvajati to serijo. Taka praksa odtuji gledalce. Pri kabelskih programih se to ne dogaja, ne glede na gledanost, predvajajo vse epizode ene sezone do konca. Serijo morda potem ukinejo, a kljub temu pustijo gledalcem, da si vsaj ogledajo vse epizode serije do konca. Kabelskim postajam je lažje zanemariti gledanost, ker njihov glavni vir zaslužka ni oglaševanje. V izjemnih primerih se dogaja, da gledalcem uspe rešiti kako serijo pred ukinitvijo. To je v zadnjih letih uspelo gledalcem serij, kot so Jericho, Roswell, Futurama in Family Guy. Za obnovitev serije Jericho za še eno sezono so gledalci TV-postaji pošiljali veliko število lešnikov (navezovalo se je na stavek iz ene od epizod), pri Roswellu pa so pošiljali omako tabasko (najljubša omaka enega izmed likov v seriji). Obe kampanji sta bili zelo uspešni in seriji sta dobili še eno sezono. Futurama in Family Guy pa sta bila oživljena posredno, in sicer kot rezultat zelo velike prodaje DVD-jev. A to ni vse, tudi serija Odbita družina (orig. Arrested Development) bo doživela oživitev. Po ukinitvi leta 2006 je serija nekaj časa bila mrtva, dokler jo Netflix ni pobral za četrto sezono leta 2011. Netflix je storitev v ZDA, kjer plačaš določeno mesečno članarino, v zameno pa imaš na voljo veliko število različnih filmov in TV-serij. Do letos so načeloma predvajali samo vsebine tuje produkcije, zdaj pa so se odločili narediti še nekaj lastnih, originalnih serij. Prvi izdelek, ki so ga predstavili, je bila serija Hiša iz Kart (orig. House of Cards), v kateri je glavno vlogo igral Kevin Spacey. Odziv na serijo je bil izjemen s strani kritikov in gledalcev. Netflix načrtuje letos predstaviti še nekaj serij, med drugim tudi prej omenjeno novo sezono serije Odbita družina. Netflix se razlikuje od javnih in kabelskih postaj

Tukaj vidimo nekaj, kar javnim postajam manjka – razumevanje današnjega občinstva. Pri Netflixu se zavedajo, da ljudje danes radi gledajo več epizod serije naenkrat. Lepo je videti, da so se javne postaje začele zgledovati po kabelskih programih vsaj v tem, da imajo na sporedu nekaj serij, ki imajo krajše sezone. To pomeni, da je vedno več serij na javnih postajah, ki imajo na sezono okoli 15 epizod (standard kabelskih serij) in so predvajane neprekinjeno (vsak teden nova epizoda), za razliko od tipičnih 22-epizodnih sezon, ki so potem raztegnjene od septembra do maja in imajo vmes tudi večmesečne pavze, ki odtujijo gledalce. Tako kot Nielsen se tudi oblika javnih televizijskih programov počasi spreminja. Televizija ima veliko aspektov, ki so zelo zastareli, a se hiše kljub temu trudijo določene stvari spremeniti in upamo lahko le, da bodo šli naprej, kajti drugače jih bodo kabelske postaje in Netflix izrinili. Prisiljene bodo spoznati, da morajo gledalca spoštovati bolj kot ga sedaj, saj brez gledalcev televizija ne bi obstajala.


Kritika in umetnost

BILLY TALENT NA ROCK OTOČCU Kao prvo ime Rock Otočca najavljen je kanadski rock bend Billy Talent. Prvi posjet Sloveniji održat će se 6. srpnja, a poslužit će i kao promocija novog albuma ‘‘Dead Silence’’. Avtorica: Tamara Domuzin

Slike: splet

Jedan od najpoznatijih izvoznih proizvoda Kanade -Billy Talent, po prvi puta posjetit će prostore Slovenije. Tako će uz Hurricane, Southside, Volt, Frequency i ostale velikane, i Rock Otočec postati jedna od stanica na njihovoj nadolazećoj turneji. Tijekom dvadeset zajedničkih godina dečki su izdali četiri albuma, a posjet Sloveniji poslužit će i kao promocija najnovijeg ‘Dead Silence’’ iz prošle godine. Vratimo li se ponovno u prošlo vrijeme, možemo reći da je Billy Talent prvi puta upoznao javnost sa svojim zvukom 2003. godine kada su izdali singl ‘‘Try Honesty’’. U istome stilu nastavili su nizati hitove poput ‘‘River Below’’, ‘‘Devil in a Midnight Mass’’, ‘‘Fallen Leaves’’, ‘‘Rusted from the Rain’’ i druge, ali još uvijek su mnogima zasigurno najpoznatiji po singlu ‘‘Red Flag’’. Tako su tijekom godina stekli status rock zvijezda u kojem još uvijek uživaju na domaćem terenu, a na europskom prostoru ponajviše u Njemačkoj i Velikoj Britaniji. Međutim, isto se ne može reći za SAD. Čini se da još uvijek nisu pronašli recept za uspjeh kod susjeda, što je dijelom uzrokovano kritikom američkog društva, a posebice bivšeg predsjednika Busha, sa strane vokala Benjamina Kowalewicza. Da li će uspijeti pronaći put do slovenske

publike saznati ćemo 6. srpnja. Ukoliko vam Billy Talent ipak nije dovoljan razlog da se odlučite za posjet Rock Otočcu, veselit će vas vijest organizatora koji javljaju da bi neka od sljedećih imena mogli biti Offspring, Biffy Clyro, Rise Against ili Sum 41, iako napominju i mogućnost da ne uspiju dogovori sa nijednim od navedenih bendova. Ostanimo optimisti i nadajmo se najboljem. Međutim, unatoč odličnim imenima, festivalu mnogi zamjeraju probleme sa promjenom lokacije održavanja. Tako se sa stare lokacije kod Novog Mesta, ovogodišnje izdanje seli u Ljubljanu na kupalište Laguna. Sigurno će mnogi odbaciti zamjerbe ukoliko spomenemo da nova lokacija donosi jedan hektar površine sa bazenima, pola hektara travnate površine za main stage te dva i pol hektara kampa. Stoga, ukoliko ste već nabavili svoju ulaznicu po promotivnoj cijeni, ne preostaje vam ništa drugo nego da nestrpljivo brojite dane do Rock Otočca.

SCHENGENFEST 2013. PREDVODE DUBIOZA I TRIGGERFINGER

godine ‘‘Festival zvoka, sonca i zabave’’ održati od 2. do 4. kolovoza na staroj lokaciji, kod Vinice. Kao prvi izvođač najavljen je svima dobro poznat glas BIH -Dubioza Kolektiv. Nakon dvije godine bend se vraća na main stage. Uz ‘‘Kokuz’’, ‘‘Blam Blam’’, ‘‘Walter’’ i ostale hitove, publika će imati priliku poslušati novi materijal sa nadolazećeg albuma ‘‘Apsurdistan’’. Sudeći prema aktualnom singlu ‘‘Kažu’’, a i samom nazivu albuma, možemo očekivati nastavak seciranja modernog društva. Sigurno ste i vi bezbroj puta uz radio pjevušili ‘‘I-I-follow, I follow you...Deep sea baby, I follow you...’’.Dobra je vijest da ćete uskoro isto pjevušiti uz glasove tisuću ostalih ispred main stagea. Iako ‘‘I Follow Rivers’’ nije njihova autorska pjesma, mnogi su čuli za belgijski Triggerfinger zahvaljujući upravo njoj. Do koncerta imate još dovoljno vremena da se upoznate sa ostatkom njihove glazbene radionice. Kako i sam festival navodi, ovo su tek prva imena ovogodišnjeg Schengenfesta, stoga očekujte još dobrih vijesti iz Vinice.

Poznata su prva imena i datum održavanja još jednog Schengenfesta. Tako će se ove maj 2013

23


Kritika in umetnost

MY CHEMICAL ROMANCE IS DEAD 22. ožujka My Chemical Romance objavio je vijest o raspadu benda nakon 12 zajedničkih godina. Iščekivanje novog albuma tako su zamijenili šok i nevjerica. Avtor: Tamara Domuzin

Slike: splet

‘‘Being in this band for the past 12 years has been a true blessing...We’ve been able to see and experience things we never imagined possible...And now, like all great things, it has come time for it to end. Thanks for all of your support, and for being part of the adventure.’’ Ovim riječima bend je odlučio završiti priču koja je započela sada već davne 2001. godine u New Yersey-u, a tijekom sljedećih 12 godina se proširila diljem svijeta. Teško je sažeti putovanje benda koji je svakim albumom napredovao, kako sa glazbene strane, tako i kroz osobni razvoj članova benda. Mnogi koji bolje poznaju bend zasigurno bi se složili sa ovom tvrdnjom. Dovoljno je prisjetiti se njihovih početaka sa pomalo destruktivnim prvijencom ‘‘I Brought You My Bullets, You Brought Me Your Love’’, te preslušati posljednji ‘‘Danger Days: The True Lives of the Fabulous Killjoys’’ kojim su završili putovanje, a gdje su se okrenuli prizvucima popa koje su tijekom svih tih godina silno ismijavali. Upravo ovdje su iz istog razloga doživjeli negativne kritike svojih obožavatelja, podijelivši ih na dvije strane između ‘‘novog’’ i ‘‘starog’’ MCR-a. Međutim, bio to novi ili stari MCR, jedno je sigurno -pitate li bilo kojeg obožavatelja koju fazu će posebno pamtiti, većina odgovora će bez sumnje biti - The Black Parade. Istoimeni album iz 2006. godine mnogima će zauvijek ostati prva

asocijacija na MCR. Navedeni album pratile su i mnoge kontroverze. Mnogi su optužili bend da albumom promoviraju suicid među mladima te potiču emo pokret koji je u to vrijeme dobivao na popularnosti. Međutim, MCR se oduvijek branio od takvih optužbi, jer iako su imali određeni ‘‘dark look’’, uvijek su skretali pozornost na riječi pjesama koje su sugerirale sasvim suprotno: ‘‘I am not afraid to keep on living, I am not afraid to walk this world alone’’. I tako su tijekom godina bili smatrani negativcima od strane roditelja, ali herojima od strane njihove djece. Međutim, bilo koju ulogu im dodijelili, My Chemical Romance bio je bend koji je obilježio jednu cijelu generaciju neshvaćenih. Stoga, u skladu sa riječima njihove pjesme završavam ovaj članak ‘‘So long and goodnight’’.

24

maj 2013

INMUSIC 2014. U SLOVENIJI? Ono što svaki festival čini posebnim ujedno je i njegova lokacija. INmusic i zagrebački Jarun primjer su takve simbioze. Međutim, njihova veza uskoro bi mogla biti prekinuta. Iako su brojni svjetski mediji prepoznali INmusic kao jednu od ‘‘must see’’ festivalskih destinacija, čini se da hrvatski političari još uvijek nisu stigli do istog zaključka. Problem: Sljedeće godine ulaskom Hrvatske u

Eropsku Uniju organizatorima INmusica prijeti previsoki PDV na ulaznice. Rješenje: Stoga, ukoliko se Jarun želi i dalje zadržati kao lokacija INmusica, Ministarstvo financija trebalo bi prihvatiti prijedlog smanjenja PDV-a na ulaznice sa 25 na 5%. Plan B: Ukoliko Ministarstvo ne prihvati prijedlog, organizatori najavljuju kako bi se INmusic mogao preseliti u Sloveniju gdje PDV na ulaznice iznosi 8,5%. S obzirom da bi preseljenjem INmusica Hrvatska izgubila svoj, bez sumnje najznačajniji glazbeni događaj, nadajmo se da će iz Ministarstva skinuti povez preko očiju i shvatiti njegov značaj. U suprotnom, Hrvatska će prepustiti Sloveniji svoje mjesto na festivalskoj klupi.


STORY: SLAVKO

Kritika in umetnost

Slavko is an SF novel I've been writing for a few years now. Each chapter reflects a part of me, and not just me – but the whole Universe, as I experience it. Avtor: Dinko Šimac

Slike: Dinko Šimac

I. SASVIM STANDARDAN POČETAK

nilskog konja. Dana je bila prilično sigurna da danas nije konzumirala ikakva halucinogena sredstva. Sjedila je na svom kožnom stolcu i nepokretno gledala kroz prozor. Srce joj je gotovo probilo prsnu kost.

„Zaista, koliko priča stane u tri sličice... Mislim da sam ih sve iskoristila.“ – Bili su to trenuci bez inspiracije za Danu. Uvijek bi joj takve misli letjele po glavi u dosadnim, umno neplodnim satima. „A da nacrtam nešto što nitko neće shvatiti, ali se ni truditi toliko oko toga da shvati da zapravo i nema smisla? Urednik mi ionako previše vjeruje i više ni ne pregledava stripove.“ U prvoj je sličici, Đuro, njen lik, stajao ispred kanalizacijskog otvora. U sljedećoj se poklopac kanalizacije otvara i u posljednjoj vidimo kako iz njega izvire jež s bejzbolskom palicom u šapi i s natpisom na majci: „I ja sam bio tamo.“. Pa nek' si ljudi misle. Bilo je to prevruće poslijepodne u kojem se globalno zatopljenje opet bahatilo i to toliko da su se ptice zadržavale u hladu krošanja i zaista im se nije dalo cvrkutati. Dana je imala radni stol ispod prozora, na kojem je bilo dovoljno mjesta za računalo, skener i list papira. Tamo bi obično pisala stripove za u toj regiji popularan tjednik zastrašujuće originalnog naziva „NAŠ TJEDNIK“. U svakom bi broju izašla dva Danina stripa; jedan na prvoj i jedan na zadnjoj stranici. Radila je to već tri godine i to joj je omogućavalo dovoljno financijske moći da bezvezarijama napuni sobu. Recimo, kupila si je univerzalni daljinski sa upaljačem i britvicom, a ne puši, nema piromanske sklonosti, nema TV u sobi, a nakon što se blago zapalila uklanjajući nepotrebne dlačice s tijela, boji se koristiti britvicu. Izuzevši to, novac uglavnom troši na plaćanje interneta i izlaske, a ostatak štedi za nešto korisno kao što je poluautomatsko prevozilo tereta poznatije kao automobil. S ovim posljednjim stripom bilo je isto kao s ostalima u zadnjih godinu, dvije... Dvije i devet mjeseci - radila ga je dan prije no što ih je trebala poslati. Uvijek bi prvi od dva u broju napisala unaprijed, a za drugi bi joj ponestalo inspiracije, pa bi ga odgađala do zadnjeg dana. Prije no što nastavim o Daninom stripu, htio bih napomenuti da je na livadu na koju je gledao njen prozor otprilike ovog trenutka čudesnom glatkoćom sletio zlatno-smeđi oblik uz zvuk koji je zvučao otprilike kao zijevanje homoseksualnog

Nikad nije vidjela takvo što.

II. OBJEKT Objekt koji je doletio s neba ponašao se sasvim nepredvidivo. Najprije je, kad je dotaknuo tlo, promjenio oblik iz kugle u nešto što je ličilo na Saint-Exuperyjevu zmiju bou koja jede slona, a odmah poslije toga se malčice odbio, uobličivši se opet u kuglu, zadrživši taj oblik kod drugog dodira s tlom. Zapravo, teško je reći da je zadržao bilo koji oblik jer se cijelo vrijeme ponašao lepršavo, s jedne strane su se njime širili valovi, a s donje strane je cijelo vrijeme glatko mijenjao oblik, kao da se trudi prilagoditi tjedan dana nepokošenoj travi na koju je sletio. Ostao je tako. Dana je uzbuđeno ustala. Zatim je natrag sjela. Jasno si je vizualirala kako je pred trenutak njezina radoznalost udarila njen razum lopatom i zaključala ga u podrum. Ali razum je vrlo spretno kreditnom karticom otključao podrum, pobjegao van i uzvratio udarac radoznalosti onom istom lopatom. „Trebala bih malo razmisliti. Što god da je ono, postoji mogućnost da je opasno.“ Radoznalost, praveći se da je onesvještena, iznenadila je razum neugodnim udarcem nogom u desnu potkoljenicu i zatim u

glavu. Razum se srušio uz bolno stenjanje. Dana je ustala i otrčala niz stepenice, kroz vrata i do stražnjeg dvorišta. Objekt se nalazio 70-ak metara od nje. Kako mu se približavala, objekt se počeo mijenjati sa strane s koje je dolazila. Bio je otprilike njene visine i kad je bila na 3-4 metra od njega, učinilo joj se da vidi obris sebe u udubljenju koje je nastalo na trenutak, no tada je objekt zatitrao, usplahirio se, preplašeći Danu koja je odlučila da bi sada bilo vrijeme da padne na stražnjicu i počne puzati unatraške, od objekta. Objekt je stao s valovitim kretanjima i poporimio čvrsti oblik kugle s ravnim dnom. Tako je stao neko vrijeme. Dana se podigla iz poze uplašene djevojke iz japanskih bezbudžetnih horrora. S lijeve strane objekta lagano se počela pojavljivati izbočina oblika žirafinog trupa. Najprije su provirile dlačice, pa nešto što se doimalo poput srebrne membrane zvučnika, zatim još mnogo sadržaja grimizne boje, dva duguljasta kraka i nešto okruglo obloženo plavkastim materijalom. Objekt je cijelo vrijeme izgledao kao da će se proliti, ali se uvijek vraćao u prvotni oblik, sve dok nije potpuno iz sebe izlučio onu grimiznu masu. Objekt je ostao miran, a isto tako i njegov iscjedak pokraj njega. Izraz na Daninom licu bio je kao da joj netko ribežom pokušava skratiti šiške dok joj pijani krokodil krampom vadi mušicu iz oka nakon posjeta bračnom savjetniku.

TO BE CONTINUED...

maj 2013

25


Kritika in umetnost

BATTLEFIELD 3: PREMIUM EDITION Bližnji vzhod, čudovita grafika, prekupčevanje z jedrskim orožjem, raznolikost, hrošči, uničljiv teren in Rusi proti Američanom. Hoteli bi se stepsti, ampak krivca se ne najde. Razen v večigralstvu, tam smo to vsi. Avtor: Uroš Rudolf

Slike: Uroš Rudolf

Z marčevskim izidom še zadnjega dodatka s(m)o igralci Battlefielda 3 (BF3) dobili celoten predviden nabor igralnih načinov, ozemelj, orožij, vozil in dopolnjen sistem odklenljivih dosežkov. Naloga pisca: pregled in kritika zaokroženega izdelka ameriškega založnika EA games, pod glavno produkcijo švedskega studia Digital Illusions CE, krajše DICE.

so mu orožja, ki v resnici obstajajo, še pomembneje, v upravljanje so mu na voljo tudi zračna, talna in vodna vozila. Vsak izmed do sedaj izdanih naslovov je bil usmerjen v večigralstvo, ob tem pa vseboval tudi enostavno enoigralsko komponento, ki pa jo je zaradi pomanjkljivosti in neizvirnosti redko kdo jemal resno.

Najprej obrazložitev, kaj je sploh Battlefield. V osnovi govorimo o prvoosebni strelski igri, ki je svoj pohod pričela v 2001 kot Battlefield 1942 in požela veliko odobravanja. Avtorski studio DICE je z inovativnim naslovom zaslovel in ujel oko založnika EA games, ki ga je v letu 2004 kar večinsko prevzel. Če zgodovino DICA pogledamo pobliže, ugotovimo, da se je studio po letu 2002 z redkimi izjemami skoraj popolnoma usmeril v serijo Battlefield. Inovacija, ki je predstavljala pomembno konkurenčno prednost, je bil nov način igranja, 'conquest', nadzorovanje statičnih nadzornih točk, razporejenih po karti, ki so točka konflikta med dvema vojskama. Ti po navadi temeljita na državah iz resničnosti, pa tudi kontekstualno je igralec, razen v redkih primerih, umeščen v konflikt, ki trenutno obstaja, ali pa se je pojavil kdaj v moderni preteklosti. Postavljen je na obsežne karte, na voljo

Zadnji polnopravni naslov Battlefield 3, duhovni naslednik Battlefielda 2 iz 2005, je izšel konec leta 2011 in je z vsemi dodatki in stranskimi naslovi že 12. del v seriji. Z enostavnim enoigralstvom in močnim večigralstvom sledi trendu, ki so ga postavili predhodniki, z odličnim igralskim pogonom Frostbite 2 pa je izgled igre pripeljal na naslednjo stopnjo. In igralce prisilil, da so izvedli nadgradnjo računalnika, oziroma dodobra segrel konzole, če so igrali na PS3 ali Xboxu 360. Kot vsak polnopraven naslov v seriji, so njegov prihod pospremile še napovedi o dodatkih. Teh je bilo tokrat pet, njihovi temelji ležijo v zgodbovni podlagi iz enoigralske kampanje, v obliki digitalnih (plačljivih) prenosov pa so do igralcev prihajali do letošnjega marca. Vsak izmed njih je pomenil nove karte, orožja, načine igranja ter vozila. Po vrsti so si sledili v naslednjem vrstnem redu: Back to Karkand z vrnitvijo priljubljenih kart iz

26

maj 2013

prejšnjih delov, Close Quaters z manjšimi kartami in novimi stili igranja v slogu Call of Duty, Armored Kill s poudarkom na velikih tankovskih bitkah, Aftermath, ki nam v roke potisne moderni samostrel in nas postavi v – od potresov prizadeta, na trenutke še vedno tresoča mesta –, in končno, Endgame, ki je v letošnjem marcu predstavil precej sveže vsebine v obliki vozil, kart in načinov igranja. Že kmalu po pričetku prodaje osnovne igre si je bilo vse dodatke mogoče v celoti prilastiti z nakupom izdaje Premium. To je bil tedaj najoptimalnejši način prisvojitve, ki ga je mogoče še vedno opraviti, zaradi oddaljevanja od datuma izdaje, po precej znižani ceni. Naštetim dodatkom težko oporekam pomanjkanje vsebine. Vprašljiva je le njena uporabnost. V končni verziji ima vsak igralec, ki si lasti osnovno igro, v skupnem seštevku na voljo 15 načinov igranja in 29 kart, na katerih lahko igra. Določene lastnosti so pri splošni igralski skupnosti bolj priljubljene, kot druge, zato se najdejo trenutki, ko na strežnikih z določenim načinom igranja sploh ni igralcev. Ustvarjalci so šli preveč na široko in premalo v globino, da bi jim uspelo izkoristiti možnosti, ki jih igra ponuja, s čimer jim je uspelo predvsem raztreščiti bazo igralcev, ki se je med


Kritika in umetnost vsemi ponujenimi možnostmi dobesedno izgubila. Skupnost vsebine na koncu sicer prefiltrira sama – kar bi ob primernem iskanju povratnih informacij lahko že v začetku pomenilo precej manj dela za ustvarjalce. Že kar zdaj lahko zatrdim, da je BF3 dober naslov, še zdaleč pa ni brez težav, ki utegnejo izkušnjo manj potrpežljivim docela uničiti. Zgodba v enoigralstvu utegne vleči, vendar ne vsebuje elementov, ki jih ne bi videli že kje drugod – protagonist je v ujetništvu in izpraševalcem pripoveduje svojo zgodbo o reševanju sveta, občasno pa stopimo še v škornje njegovega ruskega kolega in ameriške pilotke, ki se ubadata z istim problemom. Oboje smo videli že najmanj v Call of Duty, ki je Battlefieldov največji konkurent. Enoigralska izkušnja temelji na skriptanih dogodkih, igra je akcijskostrelski tobogan, ki pa ne prinese ničesar novega. V večigralstvu, ki je povsem druga pesem, šteje predvsem dobro usklajena ekipa, čeprav je mogoče brez problema igrati tudi kot samotar. V roke dobiš puško in se usedeš v helikopter, se zaletiš v najbližjo stavbo ter umreš v spektakularni eksploziji. Poskus 2: s tankom se zapelješ po stezi proč od glavne baze, na kar spet končaš v ognju, ker je nekomu uspel samomorilski poskus in ti je na rit prilimal C4. Ali pa ... No, saj me razumete.

Pehota je razdeljena na štiri optimizirane razrede: ostrostrelski, medicinski, protioklepni in podporni. Znotraj teh si lahko igralec glede na do tedaj odklenjena orožja in druge pripomočke sam ustvari tip vojaka, ki najbolj ustreza njegovemu stilu igranja. Omejitev pri tem ni, te pa utegne pri nepozornem prebiranju in posledičnem nespoštovanju navodil s strežnika permanentno odstraniti administrator. Uničljivost objektov je druga pomembna prednost te igre. Čeprav smo v letu 2013, večina igralskih pogonov še vedno ne omogoča uničljivega okolja. Kot prvi je to v serijo uvedel naslov Battlefield: Bad Company (le za konzole), nadaljevanje pa je uničljivost poneslo še na PC. Battlefield 3 je dobil nekoliko okrnjeno verzijo, kajti terena ni mogoče uničiti tako popolno, kot v omenjenih predhodnih naslovih, je pa kljub temu užitek gledati, kako tankovska granata, ki smo jo poslali skozi okno manjše počitniške hiške, ob zadetku odbije zadnjo steno. Za vsak slučaj, če bi se v njej skrival kakšen protioklepni vojak, se skozi njo še zapeljemo, pri čemer povozimo protitankovsko mino in eksplozija odtrga še pročelje sosednje hiše. Strateško planirane rušitve preprek so lahko vitalnega pomena za napredujočo pehoto. Se pa niti to ne približa popolnosti uničevanja okolja, ki jo je predstavil Red Faction s pogonom GeoMod daljnega leta 2001.

Največja slabost igre je prav njena ogromnost. Zatikanja, nepojasnjena umiranja avatarja, občasno slabo zaznavanje zadetkov in druge tegobe jezijo igralce po vsem svetu. Kljub temu popravki, ki stalno prihajajo in popravljajo dizajnerske neuravnoteženosti v igri, popravijo okus in druge hrošče. Čeprav EA games vodi do uporabnikov svojih izdelkov skoraj mačehovski odnos, sem dobil občutek, da se zadnje čase res trudijo. Zaradi nepazljivosti in vzvišenosti so izgubili precej strank in njihov stolček neuničljivega velikega ameriškega založnika se je pričel majati. Pritisk delničarjev je v marcu recimo odnesel direktorja Johna Ricitielloja. BF3 je virtualna zabava in kot takšnega ga je treba jemati. Če ti soborci ne ustrezajo, menjaš ekipo, če ti niti to ni dovolj, menjaš strežnik. Če kljub temu ponoriš, ugasneš računalnik in greš na svež pomladni zrak nabirat zvončke ali prodaš Originov račun – če na njem nimaš še kakšne druge igre, ki bi se je hotel znebiti. V nasprotnem primeru pa dobrodošel v svet modernega protipiratstva, ki samemu sebi dela več škode kot koristi. Oh, saj res, niti še nisem prav poskusil zadnjega dodatka, pa so pričeli v medijih krožiti ukradeni podatki o BF4.

maj 2013

27


Dizajnerjev kotiček

SKODELICA KAVE Z ILLUSTRATORJEM Ste že kdaj deskali po internetu ter naleteli na znano luknjo v strani? Napaka 404 ali »strani ni bilo mogoče najti« se po navadi pojavi, ko umre povezava do zahtevane strani. Zakaj torej ne oblikovati napake v kreativno sporočilo?

Avtor: Davor Kirbiš

Slike: Davor Kirbiš

Za tovrstne strani se na spletu pojavljajo različne kreativne rešitve, ki uporabnika poskušajo čim bolj pomiriti. Za tokratno rešitev sem izbral papirnato skodelico kave. Zakaj ravno kavo? »Kava ne postavlja butastih vprašanj, temveč enostavno razume.« Vsi jo imamo radi in nekatere spomin na kavo celo pomirja. Začnimo torej z vodičem, kako ustvariti kartonasto skodelico kave. Za naše delo bomo uporabili Adobe Illustrator, na koncu pa bomo nekaj olepšav naredili z rastrskim programom Adobe Photoshop.

28

maj 2013

1 Osnova

2.1 Pokrov

Za začetek odprimo nov dokument v Adobe Illustratorju formata 1280 px širine ter 1280 px višine. Začnemo s pravokotnikom. S pritiskom tipke M na tipkovnici izberemo orodje Rectangle tool ter ustvarimo pravokotnik z merami 220 x 695 px. Barvo pravokotnika izberemo poljubno ali z vnosom #F2F2E3. Sedaj na tipkovnici pritisnemo tipko A in tako izberemo Direct Selection Tool. Z miško se postavimo na spodnji levi vogal ter označimo kontrolno točko. Z držanjem tipke shift na tipkovnici štirikrat pritisnemo desno puščico. Trenutna oblika je polovična osnova naše skodelice.

V naslednjem koraku bomo ustvarili skodeličin pokrov. Zopet izberemo orodje Rectangle Tool (M) ter ustvarimo 260 x 30 px velik pravokotnik. Zopet lahko določimo poljubno barvo ali jo enostavno pustimo črno. Pravokotnik poravnamo na sredino z že prej ustvarjeno obliko. S pravokotnikom, označenim pod orodno vrstico Effect > Stylize, nato izberemo Round Corners. Določimo 10 px Radius ter potrdimo z OK.


Dizajnerjev kotiček

2.2 Pokrov

2.3 Pokrov

2.4 Pokrov

Ustvarili bomo drug predel pokrova. Zopet narišemo pravokotnik, tokrat v dimenzijah 220 x 40 ter ga obarvamo z isto barvo, kot spodnjega. Slednji pravokotnik mora stati ravno na vrhu spodnjega in mora biti poravnan z osnovno obliko. Z orodjem Direct Selection Tool označimo zgornji levi vogal ter ga potisnemo v desno na enak način, kot pri osnovi, a tokrat z enojnim pritiskom na desno puščico.

Za končno stopnjo pokrova zopet izberemo pravokotnik v dimenzijah 190 x 55 px ter ga poravnamo s sredinskim pravokotnikom. Z orodjem Direct Selection Tool označimo zgornji levi vogal ter ga pomaknemo v desno z enojnim pritiskom na desno puščico.

Za konec moramo odrezati tisti štrleči del pokrova, za kar uporabimo orodje Pathfinder. Preko štrleč del pokrova, kot je vidno na sliki, povlečemo pravokotnik in oba označimo (slika). V okencu Pathfinder izberemo ukaz Minus Front zraven pa pridržimo gumb Alt. Takoj za tem pritisnemo na gumb Expand. Tako smo zaključili z osnovnim delom skodelice.

3 Nalepka

3.1 Nalepka

Vsaka skodelica ima svojo nalepko, ki pa je lahko poljubno oblikovana. Za naš primer bomo ustvarili pravokotnik z dimenzijami 660 x 695 px. Pravokotnik obarvamo z rahlo kremasto barvo #F2F2E3. Na nalepko moramo sedaj postaviti tri dodatne pravokotnike z dimenzijami 660 x 75 px. Ti so lahko poljubne barve, v našem primeru pa jih bomo obarvali kavnato rjavo #9A6145. Pravokotnike razporedimo na nalepki, kot je vidno na sliki. Za dodatek bomo dodali manjše okraske: pike, kare, črte ali podobno. V našem primeru smo ustvarili okrasek kvadrata in ga krožno zavrteli za 45°. S tipko alt smo prvi kvadratek premaknili po navidezni premici v desno. Za nadaljne kvadratke pa smo uporabili ukaz Ctrl + D, tolikokrat, kot je bilo to potrebno (ukaz ponovi prejšnjo akcijo).

Izberemo pravokotnik dimenzij 330 x 140 px. Barvo pravokotnika določimo z #63431C. Izberemo orodje Add Anchor Point Tool, ki se nahaja znotraj orodja Pen Tool. Našemu pravokotniku dodamo dodatne vogale na stranskih stranicah, kot je vidno na sliki. Izberemo orodje Direct Selection Tool in levi ustvarjeni vogal na levi stranici ter s pritiskom tipke shift in desne tipke na tipkovnici pomaknemo dvakrat v desno. Enako napravimo z desnim vogalom, le da ga pomaknemo navznoter. Ko imamo končano podlago za tekst, jo izberemo ter v orodnem polju Object > Path > Offset Path izberemo Offset opcijo –10 px. S tem smo ustvarili notranjo obrobo naše podlage, ki jo nato lahko obarvamo belo. Čas je za nekaj

tekstovnih elementov. V našo temno rjavo podlago postavimo geslo »404 ERROR« ter izberemo krepko verzijo tipografije Rockwell. V spodnji del nalepke vnesemo še dodatno poljubno geslo ter uporabimo kontrastno tanjšo tipografijo. Vse elemente moramo poravnati na sredino narejene nalepke. Po končanem napravimo kopijo brez tekstovnih elementov in podlage za tekst ter jo skupaj s pasicami postavimo zraven naše, prej izdelane nalepke. Obe strani združimo skupaj z ukazom Object > Group. Odpremo okence s simboli Window > Symbols ter narejeno nalepko povlečemo vanjo. Odpre se okno Symbol Options, kjer označimo tip Graphic, in naš simbol, kot je vidno na sliki, ustrezno poimenujemo.

maj 2013

29


Dizajnerjev kotiček

4 3D skodelica Čas je, da obliko 2D prelevimo v 3D. Levo polovico skodelice združimo skupaj z Object > Group ter nato izberemo v orodni vrstici Effect > 3D > Revolve. Odpre se novo okno, kjer nastavimo naslednje lastnosti, kot so prikazane na sliki. Preden potrdimo, pritisnemo gumb Map Art. Odpre se novo okno, kjer v zgornjem spustnem meniju s simboli izberemo grafiko. Označimo polje preview, da lahko v ozadju preverimo že zgrajeno skodelico. S spreminjanjem pozicije nalepke lahko manipuliramo prikaz le-te na skodelici ali pa enostavno pritisnemo opcijo Scale to Fit. Tako smo delo v Illustratorju uspešno zaključili in ustvarili 3D-obliko skodelice. Dodamo ji še nekaj senc ter prave 3D-globine.

5.2 Končni dodatki Za konec bomo skodelici dodali realističen 3D-sijaj. Z držanjem tipke Ctrl in enojnim klikom na izbrano plast skodelice osredotočimo delovno polje samo na skodelico, ki smo jo uvozili iz Illustratorja. Izberemo orodje Gradient ter določimo nov preliv (slika). Ustvarimo novo plast, jo pomaknemo nad vse ostale plasti ter ji določimo nastavitev Soft Light. Z vlečenjem miškinega klika 30

maj 2013

5 Končni dodatki Odpremo nov dokument v Adobe Photoshopu z dimenzijami 1280 x 1280 px in 300 DPI. Iz Illustratorja skopiramo našo grafiko ter jo z ukazom Ctrl + V prilepimo v dokument Photoshopa. V prikazanem oknu izberemo Smart object ter potrdimo z OK. Skodelici bomo dodali senco pod pokrovom. Izberemo orodje Pen Tool ter pod pokrov narišemo manjšo krivuljo, kot je vidno na sliki. V naslednjem koraku nastavimo Brush Tool ter v nastavitvah čopiča izberemo 70 px velikosti tega ter 0px trdote. Ustvarimo novo plast in z orodjem Pen Tool z desnim miškinim gumbom kliknemo na na ustvarjeno krivuljo ter izberemo ukaz Stroke Path. V nastavitvah plasti nato izberemo možnost Multiply in prosojnost zmanjšamo na 40 %. Plast pomaknemo na vrh prvotne plasti.

tako določimo smer sijaja na skodelico. Na koncu, ko smo določili sijaj, lahko skodelici z radirko iz iste plasti iz pokrova izbrišemo dodatno narejen sijaj. Končno skodelico lahko sedaj uporabimo v različnih projektih na različnih podlagah, sama skodelica pa lahko nastopa kot močno in kreativno medijsko sporočilo. Sedaj pa brž na resnično kavo.

5.1 Končni dodatki Pod skodelico potrebujemo senco, zato izberemo Elipse Tool ter v zgornjih nastavitvah v spustnem meniju izberemo možnost Path. Na dnu skodelice narišemo elipso, nato z desnim miškinim klikom izberemo ukaz Make Selection. V oknu izberemo Feather Radius 2 px. Ustvarimo novo plast ter označeno polje obarvamo s temno sivo barvo #6A6868. Tršo senco pomaknemo na desni rob skodelice, kot je razvidno na sliki. Ustvarimo novo plast ter narišemo novo elipso v podobni meri, kot prejšnjo. Z enakim ukazom Make Selection nato v oknu za Feather Radius izberemo 40 px ali več, da dobimo nekoliko mehkejšo in razmazano senco. Obe senci pomaknemo ob rob naše skodelice.

Vir vodiča je dostopen preko: http://designinstruct.com/graphicdesign/create-a-3d-coffee-cup-withillustrator-and-photoshop/


Dizajnerjev kotiček

ADOBE AFTER EFFECTS TUTORIAL Če imate s programom Photoshop občutek, da imate sliko v rokah in ob sebi nešteto čopičev, nožev, kemikalij in drugih orodji ter da je edina ovira vaša domišljija, vas podobno, glede gibajoče slike, doleti v programu After Effects. Cilj tega vodiča je, da dobite med prvimi vpogled v program in začnete z oblikovanjem svojega kadra. S tem v mislih bomo ustvarili enostaven efekt prehoda iz črnine v polno podobo videa (Fade-In) ter ga na koncu izrisali.

Avtor: Igor Čož

Podobnost med programom After Effects, Premierom Pro in Photoshopom je velika. Tako boste v AEju našli veliko funkcij in postopkov, podobnih tistim v omenjenih programih, s kar nekaj dodanimi robustnejšimi filtri in orodji.

Slike: Igor Čož

1 Najprej ustvarimo novo kompozicijo, kar lahko storimo z bližnjico [ctrl+n] ali v meniju Composition izberemo New Composition (Nova kompozicija). Novo ustvarjeni kompoziciji ustvarimo ime ter izberemo velikost slike z izbiro prednastavitve ali vpisom točnega števila pikslov. Pri tem bodimo pozorni na razmerje stranic, ki so povečini 1,618 : 1 (16 : 9) in 2,40 : 1, kot najbolj uporabljen širokozaslonski format. ‘’Pixel Aspect Ratio’’ se nanaša, kot pove sama beseda, na razmerje stranic samega piksla. Če ne operiramo s

posnetki DV in če naši posnetki niso anamorfotični (pomeni, da so bili posnetki zajeti stlačeno in da jih moramo za ogled raztegniti nazaj na prvotno razmerje.), lahko ta predel pustimo na ‘’Squere Pixels’’. ‘’Frame rate’’, število slik na sekundo, je priporočljivo nastaviti na enako vrednost, kot so naši posnetki. V našem primeru 29,97 fps. ‘’Resolution’’ se nanaša na kvaliteto predogleda, kar lahko kasneje v vsakem hipu spremenimo. Nastavimo še dolžino kompozicije, ki ni nujno dolžina posnetka, in jo lahko kasneje po potrebi spremenimo.

2 Tako, ustvarili smo novo kompozicijo z imenom ‘’Comp 1’’, ki se prikaže v oknu ‘’Project’’. V tem oknu so shranjene vse uvožene datoteke, ki jih uporabljamo v kompoziciji. Uvozimo prvi posnetek oblakov. To storimo z izbiro File – Import – File ... ali z bližnjico [Ctrl+I].

Najprej preverimo, če se število slik na sekundo ujema s tistim pri ravno ustvarjeni kompoziciji. Desni klik na posnetek Interpret Footage – Main ... ali [Ctrl+Alt+G] odpre okno z osnovnimi uvoženimi nastavitvami, kjer lahko preverimo in po potrebi spremenimo število slik na sekundo.

maj 2013

31


Dizajnerjev kotiček

3 Sedaj imamo posnetek, vstavljen v kompozicijo in pripravljen za obdelavo. Pod stolpcem ‘’Label’’ kliknemo na trikotnik, ki nam odpre možnosti posnetka. Ker še nimamo dodanih nobenih efektov, je na voljo edina kategorija ‘’Transform’’, kjer lahko spremenimo točko sidranja, pozicijo, velikost, rotacijo in prosojnost. Lotimo se tako imenovanega efekta ‘’Fade-In’’ z opcijo prosojnosti. Pred opcijo ‘’Opacity’’ kliknemo na štoparico, ki ustvari ‘’keyframe’’ na začetku

animacije, ter spremenimo vrednost na 0 %. Z indikatorjem časa se pomaknemo za 30 slik naprej ter nastavimo vrednost nazaj na 100 %, pri čemer nam AE avtomatsko ustvari novi ‘’keyframe’’ za spremenjeno vrednost. Tako, ustvarili smo čisto enostavnen, digitalnen ‘’Fade In’’. Za podobnost efekta tistemu na analognem filmu, kjer se svetlejši in temnejši deli prikazujejo postopno glede na svetlobno jakost prizora, dodajmo še nekaj filtrov.

Naše delo lahko vedno preverimo s pritiskom na [NUM 0], ki ustvari tako imenovan ‘’RAM Preview’’. Zelena črta poleg indikatorja označuje slike, ki jih naš računalnik izračuna v realnem času in jih začasno shrani v RAM. Torej, več RAM-a, ki ga naš računalnik premore, večje število slik in v večji kvaliteti jih lahko izračuna. Opomba: z izbiro kvalitete resolucije predogleda lahko upodabljanje le-tega precej pospešimo.

4 Z izbranim posnetkom kliknemo na ‘’Effects – Color Correction – Levels’’ ali pa vpišemo ime efekta v okno ‘’Effects & Presets’’ na desni strani. Ko efekt izberemo ali pa ga povlečemo na video, se na levi strani odpre okno možnosti, ki je na las podobno tistemu v Photoshopu. Z indikatorjem se ponovno postavimo na začetek tako, da pokrijemo že ustvarjeni 32

maj 2013

‘’keyframe’’. Isto kot pri prosojnosti, kliknemo na štoparico poleg histograma, ki ustvari novi ‘’keyframe’’. Trikotnik na levi strani histograma, ki predstavlja temne predele, premaknemo proti desni, s čimer zmanjšamo obseg srednjih tonov. S tem postane naša slika popolnoma temna v predelih, kjer je bila prej srednje siva. Na isti način ustvarimo ‘’keyframe’’ na 30.

sliki, s tem da histogram ponastavimo na prvotno pozicijo ali enostavno kliknemo na možnost ‘’Reset’’. S tem je efekt postal še bolj zanimiv. Ker pa smo povečali kontrast, je to privedlo do večje ostrine in barne intenzivnosti, kar lahko omilimo še z dvema filtroma, in sicer Tint in Gaussian Blur, ki ju dodamo po istem postopku.


Dizajnerjev kotiček

5 Ko smo z delom končali, lahko stvaritev izrišemo oziroma upodobimo. Delovno površino prilagodimo na dolžino videa ter v meniju izberemo: Composition – Add to Render Queue ali [Ctrl+M]. Poleg ustvarjenih kompozicij se odpre ‘’Render Queue’’. Odpremo okno ‘’Output Module:’’ s klikom na ‘’Lossless’’, ki je prvotno nastavljen. Izberemo format (pri izbiri formata in drugih nastavitev je svetovni splet najboljši prijatelj). Ker je prvotni video QuickTime s sekvenco Photo – JPEG-slik,

lahko za izvoz izberemo enake nastavitve ter kasneje po potrebi izvozimo še bolj stisnjeno verzijo v formatu H.264. Če kompozicija vsebuje avdio, obkljukamo še predel ‘’Audio Output’’, izberemo željeno kvaliteto ter vse skupaj potrdimimo z ‘’OK’’. Na desni strani ‘’Output to’’ izberemo lokacijo, kamor želimo datoteko shraniti, in ko končamo, kliknemo ‘’Render’’. Video se sedaj shranjuje, kako dolgo, pa je odvisno od velikosti videa, zapletenosti kompozicije in števila dodanih efektov.

After effects je odličen program, ki mojstrom omogoča, da svoja dela realizirajo z dodajanjem in spajanjem različnih slik, elementov, efektov, modelov 3D, sistemov delcev in drugih vizualnih vsebin ter s tem ustvarjajo slikovja, ki pomagajo pri pripovedovanju še tako neverjetnih zgodb na velikih platnih, televiziji in internetu. Tudi vi ste lahko tak mojster, konec koncev vse, kar potrebujete, je čas in potrpežljivost. Vso srečo!

KOLUMNA: ŽENSKE V INFORMATIKI Avtor: Anonimen Vem, naslov ni pravilen. Natančnega pogleda in vtisa o počutju žensk v poslovnem svetu informatike nimam. Lahko pa strnem svoja občutja iz časa, preživetega na fakulteti. Kot gimnazijki je bil prihod na fakulteto precejšnja sprememba, kjer je večinski delež obiskovalcev stavbe nasprotnega spola. Takrat sem bila mnenja, da prihajam na fakulteto, kjer skorajda ni deklet. Presenetilo me je dejstvo, da sem se motila, saj sem menila, da je informatika in tudi računalništvo bolj moška domena delovanja. Če strnem občutke po vpisu, ti so pozitivni in negativni. Čeprav si mislimo, da povsod velja enakopravnost, so bili moji občutki v določenih trenutkih podobni občutku apartheida. Kaj bi raje? Dobro ali slabo stran? Opišimo najprej slabo, da bo konec slajši. Najbolj značilen primer je tisti, ko si skupina samih deklet zastavi najtežji problem. Pojavi se začudenje v asistentovih

očeh. Ko posluša, kaj vse je v načrtu za izvedbo, kar vidiš, kako potiho razmišlja: »Punce ste prepričane, da boste naredile vsaj polovico?« Počutje ob demonstraciji izdelka pa je podobno počutju ..., saj veste, tisto, ko nekoga konkretno presenetite. Da omenim tudi dogodek, ko me je profesor skoraj poslal v kuhinjo za štedilnik. Da, tudi takšne cvetke obstajajo. Seveda je prišlo do razlik sedaj, ko sem že toliko časa na fakulteti. Poznajo nas profesorji, poznajo nas asistenti. Vedno manj je takšnih dogodkov in razlik med moškimi in ženskami. Naj bo tale zapis navdih za ženske, ki so doživele slabe trenutke, naj izvedo, da se stanje izboljšuje s številom preživetih let na fakulteti. Ne obupajte in sledite svojim željam in ciljem. In še za konec, naj bo ta zapis zahvala profesorjem in asistentom, ki poznajo le študente, ne pa moških in žensk. Hvala!

maj 2013

33


Dizajnerjev kotiček

ADOBE PREMIERE PRO 101 V današnjih časih je tehnologija snemanja tako napredovala, da lahko že skoraj vsak posname svoj video. Za snemanje ne potrebujemo nujno drage opreme, saj že nekateri mobilni telefoni omogočajo zajemanje visokoločljivostnih digitalnih videov. Urejanje posnetega pa omogoča za to določen program, kot je Adobe Premiere Pro. V tem vodiču bom na kratko predstavil delovno okolje programa in med tem razložil, kako uvoziti svoj posnetek in kako izbrati del posnetka, ki bi ga radi uporabili. Potrebovali bomo program Adobe Premiere Pro in vsaj en video posnetek. Avtor: Jan Dolar

Slike: Jan Dolar

1 Nov projekt Najprej odpremo program in ustvarimo nov projekt. Odpre se okno z več možnostmi, ampak za nas je najbolj pomembno, da v »capture format« izberemo HDV, saj bomo delali z visokoločljivostnim videom. Lahko še določimo, kam na računalniku se bo shranjeval naš projekt in ga po želji tudi poimenujemo. 34

maj 2013


Dizajnerjev kotiček

1.1 Nov projekt

2 Uvoz datotek

Pritisnili smo »OK« in odpre se nam okno za določanje lastnosti sekvence in obenem končnega videa. Katero možnost izbrati tukaj, se odločimo na podlagi lastnosti zajetega videa/videov, saj morajo biti sekvence kar se da enake. Namreč, videu nižje kakovosti ne moremo določiti lastnosti višje kakovosti. Tokrat sem izbral možnost HDV 720p30, kar pomeni, da bomo delali z videom HD pri 30 sličicah na sekundo (30 fps). Sekvenco lahko še poimenujemo in kliknemo »OK« ali pritisnemo tipko Enter.

Sedaj se odpre delovno okolje programa. Začnemo v levem okvirju »project«, nad katerim lahko vidite tudi vrstico z orodji, ki si jih tokrat ne bomo natančneje pogledali. V ta okvir lahko uvozimo ali dodamo vse avdio-, video- ali fotodatoteke, ki jih potrebujemo za naš video. To storimo z desnim klikom in izberemo »import«. Odpre se okno, v katerem poiščemo datoteke na trdem disku. Tokrat sem uvozil video, poimenovan Abakus 101. Video lahko sedaj premaknemo v srednji okvir delovnega polja. To storimo tako, da nanj dvakrat hitro kliknemo ali ga povlečemo v srednji okvir.

3 Izrez videa V srednjemu okvirju »source« lahko predvajamo uvožene datoteke in jih tudi nekoliko uredimo, preden jih postavimo na časovnico (spodnji okvir) projekta. Poleg predvajanja se v ta okvir dodajajo izrezki iz časovnice, katere želimo dodatno urediti ali pa samo nastaviti učinke, ki so jim bili dodani. Učinke lahko najdemo v levem spodnjem okviru delovnega okolja, dodajamo jih izrezkom na časovnici, nastavljamo pa jih v zavihku »Effect Controls«. maj 2013

35


Dizajnerjev kotiček

3.1 Izrez videa Sedaj, ko smo vstavili video, bomo naredili kratek izrez, ki ga bomo dosegli z določitvijo začetne in končne točke predvajanja. Najprej s klikom na gumb »play« predvajamo video do točke, kjer želimo imeti začetek izreza, ali pa do tja povlečemo modri gumbek na časovnem traku pod videom. Ko imamo željen začetek, kliknemo na skrajno levi gumb v okvirju ({), ki določi začetno točko. Vse to naredimo tudi za končno točko, vendar kliknemo sosednji gumb (}), ki določi končno točko. Tako smo dobili izrez našega videa, ki ga lahko sedaj postavimo na časovnico.

4 Časovnica Največji okvir delovnega okolja je časovnica. Na njej združujemo različne video- in avdioizrezke, dodajamo napise, slike ipd., urejamo glasnost zvoka in prosojnost videa in še kaj bi se našlo. Tukaj v bistvu nastaja naš končni izdelek in sem bomo dodali izrezek iz okvirja »source«. Vse, kar moramo narediti, da bomo dodali naš izrezek na časovnico, je, da kliknemo na izrezek v prej omenjenem okvirju, zadržimo levi gumb na miški in ga potegnemo na časovnico. Na časovnici se tako pokažeta vrstici videa in zvoka za izrezek. Za ta vodič sem dodal samo en izrez, če bi želeli več izrezov, morate ponovno potegniti video iz okvirja »project« v okvir »source« ter določiti novo začetno in končno točko, novi izrez pa dodati na časovnico poleg ali namesto prejšnjega.

5 Predogled časovnice V desnem okvirju »program« lahko predvajamo predogled vsega, kar smo dali na časovnico, v našem primeru je to izrezek zajetega videa. Ta okvir se od svojega levega soseda na videz ne razlikuje, vendar pa imata zelo različni vlogi. Vse spremembe in učinki, ki jih nastavljamo v tem okvirju, imajo vpliv na celotno časovnico, medtem ko okvir »source« vpliva samo na vstavljen video. Med predvajanjem boste lahko opazili, da je prikazan video slabše kvalitete, kot bi naj bil. To je na srečo samo funkcija programa, ki zmanjša resolucijo videa za lažje predvajanje med urejanjem.

36

maj 2013


Šolski inšpektor vstopi v razred in se usede na edino prosto mesto zraven Janezka. Začne se izpraševanje in učiteljica kliče po predhodnem tajnem dogovoru samo najboljše učence. Seveda, Janezka, kot problematičnega, ne sprašuje. Spraševanje poteka brez težav. Nato se učiteljica skloni in na dnu table napiše formulo. Takrat se izpod kratkega krila zableščijo prelepa bedra. Učiteljica vpraša: - »No, otroci, ali kdo ve, kaj predstavlja ta formula?« - »Jaz, jaz!«, se pogumno javi Janezek. Uboga učiteljica pač ni mogla drugače in povpraša Janezka: - »No, Janezek, povej.« - »Kakšna vrhunska rit, vredna greha!« - »Janezek, sram te bodi, sedi!« Janezek se nagne k inšpektorju: - »Kaj mi pa šepetaš, če tudi ti ne veš.«

Avtor: Blaž Rošer

- Kaj je to ironija? - Celo življenje ti solijo pamet, na koncu pa umreš zaradi sladkorne. V cerkvi je v teku poroka. Župnik po »postopku« vpraša mnoge prisotne: - »Ali ima kdo od prisotnih kar koli proti tej poroki?« Nekdo se tiho, otožno in obupano oglasi: - »Jaz imam.« - »Ti molči, ti si ženin.« Gospa Novak piše pismo svojemu sinu, v katerem mu čestita za zaroko. »Dragi sin. Kakšna čudovita novica! Z očetom se neskončno veseliva tvoji sreči. Že zdavnaj je bila najina želja, da si najdeš ljubljeno partnerico in se z njo poročiš. To je najlepše darilo, ki ga otrok lahko podari svojim staršem.« Na dnu pisma je bilo z drugo pisavo pripisano: »Mama je šla kupit znamko. NE ŽENI SE BUDALO!«

- Kaj je to oralni seks? - Ko orješ njivo, pa te traktor jebe!

Razvedrilo

Gorenc na smrtni postelji. Okrog njega vsi njegovi bližnji. Prižgejo mu svečo. Ko je sveča dogorela, mu prižgejo drugo. Ko tudi druga dogori, mu prižgejo tretjo. Takrat umirajočemu pristopi sin in mu nežno zašepeta: - »Oče, daj, skoncentriraj se malo, ta sveča je zadnja.«

Hčerka tajkuna bi se rada poročila z fantom iz revne, a verne družine. Povabijo ga na spoznavno večerjo in po večerji se oče s fantom pogovori na štiri oči: - »Ali ti veš, da moja hči za garderobo mesečno porabi 1000 evrov? Od kje ti denar za to?« - »Bog nama bo pomagal.« - »Ali ti veš, da se vozi samo v Mercedesu? Kako ji ga boš kupil?« - »Bog nama bo pomagal.« - »Raje ti niti ne povem, koliko letno porabi za potovanja, kako boš to rešil?« - »Bog nama bo pomagal.« Ko fant odide domov, hčerka steče k očetu: - »Oči, kakšen se ti kaj zdi moj ljubljeni fant?« - »Nekako naiven in otroško neumen, vendar mi je nekako prirastel k srcu s tem, ko me imenuje Bog.«

Dve blondinki sta na letalu iz Brnika do New Yorka. Po 15 minutah leta pilot po ozvočenju sporoči, da je odpovedal en motor, zaradi česar bodo zamujali 20 minut. Malo kasneje pilot spet sporoči, da je odpovedal drugi motor, zato bo zamuda eno uro.  Še kasneje pilot sporoči, da je odpovedal tudi tretji motor, zato bodo kasnili tri ure. Takrat vstane blondinka in razburjeno: - Pa kaj je sedaj to? Če nam bo odpovedal še četrti motor, bomo ostali v zraku celo noč.«

maj 2013

37


Fotografija: Oliver Ruťković - www.oliver-ruskovic.net


Abakus Maj 2013