Issuu on Google+

Abakus

Študentski brezplačnik letnik IX, št. 3, marec 2010

Kdo je kriv? Glejmo skupaj! Biti ženska


… IN ZADNJI In po dobrih dveh mesecih spet strmim v prazen list papirja oziroma Wordove datoteke na ekranu računalnika. Najtežji je začetek, potem pa gre vse svojo pot, včasih navzdol, potem spet navzgor. Študentje se še posebej moramo znajti, da lahko gre vse navzgor, kar nam ob tem bolonjskem sistemu včasih kar malo težko uspeva. Letos je 10. obletnica bolonjske reforme, ki je na Dunaju od 11. do 13. marca poskrbela za razne dogodke, od protestov, predavanj, delavnic do kulturnih in zabavnih dogodkov. Ob tem se študentom porajajo razna vprašanja. Je izobrazba zares postala drugotnega pomena in je vse le še v čimprejšnjem dokončanju študija, ki ne omogoča zadostnega poglabljanja v snov? Kot tudi sama opažam na študiju, nam da širok spekter znanj, ki bi ga naj potem še sam poglobil, vendar vprašanje je, kdaj. Študentski dan, ki ga od včasih od jutra do večera preživimo na fakulteti, ob tem si pa želimo še študentskega dela, s katerim si pridobivamo nujno potrebne reference, nam velikokrat ne omogoča, da bi doma še kaj postorili, saj od utrujenosti dobesedno pademo v posteljo. Kljub številnim obveznostim in veliko bolj natrpanem urniku proti staremu sistemu, nas potem še zaboli razvrednotenje diplome in degradirani nazivi. Res je, da nam bo diplomsko delo vzelo manj časa, vendar se zdi skorajda smešno, da bo skoraj enakega obsega kot malo bolj obsežna seminarska naloga. Toda, upam, da se utemeljeno tolažimo, bomo vse to verjetno nadoknadili na drugi stopnji ter bo vse lepo in prav. Tako kot je včasih težko začeti, je tudi konec lahko težak. Napočil je čas, da preide Abakus v roke moji naslednici/ nasledniku, ki mu ga bom predala z željo, da ga ohrani tako študentskega s pečatom FERI-ja, kot je bil do sedaj. Vi pa še naprej ostanite njegovi zvesti bralci. Še zadnjič lep abakusovski pozdrav,

Abakus

Študentski brezplačnik

Založnik in izdajatelj Društvo študentov FERI Smetanova 17 SI 2000 Maribor http://www.ds-feri.net

Gorenšek, Marko Keber, Monika Koležnik, Zala Pia Lipičnik, Mojca Marš, Jasmin Mešič, Simon Omahen, Nino Peček, Nikola Risteski, Blaž Rošer, Uroš Rudolf, Ana Štruc, Vedran Todorović, Barbara Vehovar, Tina Zdunić, Janja Žerak

Predsednik Blaž Rošer blaz.roser@gmail.com

Grafična podoba Davor Kirbiš davor.kirbis@gmail.com

Glavna in odgovorna urednica Monika Horvat monika.horvat1@gmail.com

Lektoriranje Denis Kalamar denis.kalamar@gmail.com

Namestnica glavne in odgovorne urednice Ana Györkös

Naslovnica Tadej Kovač

Ostali uredniki: Manuela Horvat Danilo Majhenič

Spletni arhiv http://abakus.ds-feri.net

Sodelavci: Alma Avdić, Igor Brdnik, Jasmina Godec, Klemen

Tisk Tiskarna UPRINT d.o.o. Limbuška cesta 49, SI-2341 Limbuš Naklada 750 izvodov letnik IX, št. 3, marec 2010 Akademska revija Abakus je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1107. Prispevki avtorjev ne odražajo vedno stališč uredništva.

Fotografije Rok Deželak, Tadej Kovač, Mitja Mlakar, Mojca Pernat, Kristijan Škrlec

Abakus

Uvodnik 3


Avtorja: Monika Horvat, Marko Keber Foto: Monika Horvat, Marko Keber

NAJ RAZISKOVALEC

Dr. Matjaž Branko Jurič, ki je najmlajši redni profesor na Univerzi v Mariboru, je s svojo inovativnostjo in raziskovanjem dosegel še en ugledni naziv. 25. januarja se je namreč odvijalo 5. srečanje gospodarstvenikov in raziskovalcev, ki ga organizira TehnoCenter Univerze v Mariboru, z namenom povezovanja gospodarstva in univerze. V sklopu srečanja vsako leto poteka tudi izbor za naj raziskovalca po mnenju gospodarstva. Letos si je ta naziv prislužil dr. Jurič, ki se skupaj s sodelavci v laboratoriju za tehnologije komuniciranja na Inštitutu za informatiko na FERI-ju loteva raznovrstnega raziskovalnega dela na področju integracije informacijskih sistemov, kjer delujejo na področju storitveno orientirane arhitekture in računalništva v oblaku. Izbor poteka na način, da vsako podjetje lahko posameznemu raziskovalcu dodeli maksimalno 10 točk. Ena točka pomeni 10 evrov, tako da lahko podjetje donira največ 100 evrov na raziskovalca. Letos se je odzvalo 9 podjetij; dve izmed njih sta dali dodatne donacije. Zbranih je bilo 2.150 evrov, ki jih bo naj raziskovalec po mnenju gospodarstva 2009 uporabil za svojo rast v gospodarstvu. Kot pravi dr. Jurič, pa nagrada ni priznanje samo njemu, ampak vsem sodelavcem v laboratoriju. Vsem podjetjem, ki so glasovala, so tako ali drugače pomagali k razvoju poslovnega informacijskega sistema. Ob tem je potrebno poudariti, da se raziskovalnega dela in sodelovanja s podjetji ne lotevajo le na domačih tleh, kjer sodelujejo s podjetji, kot sta Telekom in Mobitel, ampak tudi v tujini (Microsoft, Oracle, IBM in Svetovna banka za razvoj). Dr. Jurič nagrade ni pričakoval, zato mu je bila v veliko veselje in vzpodbudo za njegovo nadaljnje raziskovalno delo, kljub mladim letom. Ob tem mu seveda želimo veliko uspeha, vzpodbudo za raziskovanje pa lahko predstavlja, dragi študentje, tudi nam.

KMALU BIVANJE V NOVI 13-KI Študentski domovi v Mariboru ponujajo za študente 2420 ležišč, vendar kljub temu vsako leto med 800 do 1000 študentov ostane brez možnosti bivanja v njih. Iz tega razloga se je porajala potreba po novem študentskem domu, katerega gradnjo lahko spremljamo na Smetanovi ulici. Nov, 13. študentski dom, bo nudil 276 ležišč, od tega 28 v enoposteljnih sobah, imel bo tudi podzemne garažne prostore. Lidija Divjak Mirnik, direktorica Študentskih domov, zagotavlja, da se bodo vrata novega doma odprla z novim študijskim letom. Dom bo ponujal visok standard, hkrati pa si prizadevajo, da bi tudi v ostalih domovih dosegali enak standard, zato jih sproti obnavljajo. Tudi med študenti so se hitro razširile novice o novem študentskem domu, ki se ga po mnenju Jožija Vuka, predsednika študentskega doma. Bivanje v domu je namreč dosti bolj poceni od bivanja pri zasebnikih, poleg tega je veliko skupnih prostorov, namenjenih druženju, za preganjanja dolgočasja pa z raznimi dogodki poskrbi Študentski svet stanovalcev študentskih domov, kjer so se letos potrudili tudi ob informativnih dnevih. Za dijake so namreč pripravili brošuro z naslovom Študent študentu o »študentu« in dan odprtih vrat, kjer so jim študentje iz prve roke predstavili posamezna naselja in stvari, ki jih je ob bivanju v študentskem domu dobro vedeti. Študentska volja in finančna sredstva tako lahko spodbudijo marsikatero stvar v dobrobit študentov, ena izmed njih je zagotovo nov študentski dom, ki bo olajšal študij marsikateremu študentu, zato sedaj do jeseni nestrpno pričakujmo njegovo otvoritev.

4

Kroglice

Abakus


BREZ ZIMSKEGA SPANJA Društvo študentov FERI in sekcija eeStec LC Maribor si čez zimo nista privoščila spanja. Ker so študentje na FERI-ju zelo pridni, jih je predčasno obiskal Božiček, ki je s sabo prinesel decembrsko številko Abakusa in tudi nekaj sladkosti, ki so jih prispevale Miklavške pekarne. Za čimboljše novo leto so 13. januarja pripravili spoznavni žur, in sicer skupaj z Društvom mladih geografov Slovenije – Egea. Tako kot vsi spoznavni žuri, ki se odvijajo v sodelovanju s FERI-jevimi študenti, je bil tudi ta zelo dobro obiskan, razlika je bila le ta, da je bilo tokrat nekaj več deklet, za kar so poskrbele mlade geografinje. 12. in 13. februarja so svoje aktivnosti predstavljali tudi bodočim študentkam in študentom, ki so z veseljem prelistali Abakus in se pozanimali o obštudijski dejavnosti na FERI. Po izpitnem obdobju je bilo potrebno spet nekoliko zaživeti. Najprej je 5. in 6. marca sledila ekskurzija na največji sejem računalništva in zabavne elektronike v Evropi – CeBIT v Hannovru, nato pa so na svoj račun prišle vse študentke in zaposlene ženske na FERI, ki so se skupaj družile na bowlingu ob dnevu žena, ki je potekal 8. marca. Najboljše tekmovalke so prejele tudi nagrade, ki so jih prispevali viaSlovenia.com, Thermana Laško, Terme Olimia, Cut’n go Frizerstvo, Tkalec Miloš, s. p., e-Študentski servis, Henkel Slovenija, d. o. o.; dogodek pa so podprli tudi Študentski svet FERI in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Pestro bo tudi naprej, saj je tik pred nami brucovanje FERI, ki se bo odvijalo 17. marca v KMŠ-ju. Študentom na FERI-ju tako zagotovo ne manjka obštudijskih dogodkov, ki poskrbijo za to, da si ob predavanjih, učenju in opravljanju vaj vzamemo tudi čas za druženje.

STAVIŠ NA SVOJE ZNANJE? Če ste dobro pokukali na FERI-jevo spletno stran, ste lahko opazili pasico z naslovom »PokerBot Chalenge – Staviš na svoje znanje?« Gre za tekmovanje, ki bo letos v Sloveniji potekalo prvič in ga organizira podjetje Mikrospin, d. o. o. in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Namen tekmovanja PokerBot Challenge je na zabaven način vzpodbuditi ustvarjalnost mladih na področju reševanja vsakdanjih izzivov s pomočjo programiranja in uporabe umetne inteligence. Pri tem so povezali dve stvari: računalniško znanje in poker, ki je v zadnjem času zelo priljubljen med študenti. Zanimiv je kot igra tako s stališča igranja v živo kot s stališča izdelave programa za igro. Vsaka tekmovalna ekipa mora ustvariti računalniško programiranega tako imenovanega PokerBot-a, ki se bo v njihovem imenu boril z nasprotnikovimi PokerBot-i.  Cilj ekipe oziroma Bot-a pa je seveda premagati vse nasprotnike in tako osvojiti prvo nagrado – Apple iPad. Prijave na tekmovanje se zbirajo do 7. aprila 2010. Po tem bodo imele sodelujoče ekipe še  dodaten dober mesec časa izdelati zmagovitega PokerBot-a. V tem obdobju bodo lahko preko strežnika preizkušali svoje vmesne izdelke, vse do 15. maja 2010, ko se zaključi rok za oddajo PokerBot-a. Takrat bodo vsi zbrani PokerBot-i pripravljeni na dvoboje. Najboljša dva se bosta pomerila v živo na finalnem tekmovanju, ki ga bo pospremil zanimiv dogodek, ki se bo odvijal 25. maja 2010 v avli Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Dodatne informacije najdete na spletni strani: pokerbot.si.

Abakus

Kroglice 5


Praznik nežnejšega spola 8. marec: dan žena Ženske so posebna in drugačna bitja od moških, kar dokazujejo tudi s svojim praznikom, ki ga obeležujejo osmega marca – dan žena. Na ta dan naj bi se predvsem moški še posebej posvetili ženskam in jih obdarili z najrazličnejšim cvetjem, saj so konec koncev one tista pika na i.

Avtor: Simon Omahen Foto: Monika Horvat Ženska se od moškega razlikuje predvsem po zunanjosti, čutnosti, nežnosti in predvsem po svojem prazniku. Ženske namreč praznujejo vsem dobro poznani dan žena, a zgodba tega praznika seže kar nekaj let nazaj. Dan žena je mednarodni praznik, ki ga praznujemo osmega marca. Ta dan je dan praznovanja politične, socialne in ekonomske enakopravnosti žensk. Prva ženska, ki je pričela s tem praznikom, je bila nemška feministka in socialistka Clara Zetkin. Clara se je za enakopravnost žensk pričela bojevati že davnega leta 1889, a pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, je dala šele na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Že leto kasneje so praznik praznovali v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem. Vsak začetek je težak in tudi ta je bil, saj vedno ne gre vse, kot bi si želeli. Dan žena se je najprej praznoval devetnajstega marca, ko so imeli tudi v slovenskih Trbovljah praznovanje. Od leta 1917 pa »8. marec« praznujemo osmega marca. Delni razlog za takšno izbiro datuma ima tudi požar v tovarni Triangle, kjer le leta 1911 v New Yorku izgubilo življenje več kot 140 žensk.

6

Aktualno

V Sloveniji se je praznik sprva pričel razvijati z ženskim društvom, ki so ga ustanovili leta 1898. Velik korak k enakopravnosti žensk je naredila tudi Marija Urbas, ki je kot prva Slovenka doktorirala. Pomemben datum je leto 1945, ko so sprejeli zakon o splošni volilni pravici, nato leta 1975 zapis v ustavo SFRJ, da ima vsaka ženska svobodo odločati o rojstvu otrok, nato pa po treh letih še pravica o umetni prekinitvi nosečnosti. Starejši študentje se še morda spominjamo telefona za pomoč ženskam, žrtvam nasilja, ki je pričel delovati leta 1989. Čeprav so ženske torej že zdavnaj uradno in pravno formalno enakovredne, pa se v praksi še vedno ločijo. Ženske in moški smo že v osnovi drugačni in zaradi tega tudi delimo med ženskimi in moškimi opravili. Redkokatera ženska postane avtomehaničarka, dirkačica, vojakinja, so pa tudi izjeme! Podobno velja za moške, ki smo se dokazali denimo v kuhanju (naj bi bilo žensko opravilo), obstajajo tudi krojači in podobo. Kljub vsemu pa je v politiki ali na kakšen vodilnem mestu ženska bolj izjema kot pravilo. Pred dvema letoma je ženska z nad imenom jamea v svojem blogu zapisala takole: »Dajmo si čestitat! Veliko smo dosegle. Prišle smo od služkinje do, hm ..., služkinje.« Kot moški lahko rečem, da ženske ne vidim kot manj vredno ali sposobno. Definitivno pa nekatere naloge niso za ženske,

Abakus

spet druge pa ne za moške, a to je zgolj moje mnenje. Verjetno se je marsikdo že vprašal, kaj je biti bolje, ženska ali moški? Po mojem je odgovor preprost, koliko moških je spremenilo spol v žensko in koliko žensk v moškega? Ne le, da so neslavni moški prešli v slavne ženske (Salome), ampak tudi igre Dan žena igrajo moški, preoblečeni v ženske, da ne govorim o nastopu Sester na Evroviziji.

Za enakopravnost žensk se je pričela bojevati nemška feministka in socialistka Clara Zetkin, in sicer leta 1889. Za konec velja omeniti, da imamo tudi moški svoj dan, in sicer »40 mučenikov,« ki ga obhajamo desetega marca. Na ta dan se Rimskokatoliška cerkev spominja štiridesetih rimskih vojakov, ki se niso hoteli odreči krščanski veri in umrli mučeniške smrti, a o tem kdaj drugič. Dečki, fantje in možje, za osmi marec svojim punčkam, deklicam in ženam kupite kakšno rožico, saj je nasmešek na obrazu vreden več kot marsikaj drugega. Naj ne ostane to edini dan, ko se spomnimo žensk in jim naklonimo delček pozornosti, saj so one tiste, ki v našem moškem svetu vsemu dajo tisto piko na i.


Biti ženska

Vplivi modernega oglaševanja na ženske Ko se pogledamo v ogledalo, kaj vidimo? Ali vidimo sebe, ki smo točno to, kar bi želeli biti? Ali pa morda vidimo nekoga, ki potrebuje malo spremembe tam, desno od kotička ustnic, kjer se že poznajo rahle gubice? Pa končno bi se že lahko znebili malo maščobe in celulita, ki se kar nabira.

Avtorica: Mojca Marš Foto: splet Take stvari prizadenejo tako moško, kot žensko populacijo, a ne moremo se izogniti dejstvu, da smo ženske veliko bolj ocenjevane po videzu in da se posledično bolj obremenjujemo z njim. Zakaj je tako? Zakaj ravno ženske? Odgovor imamo pravzaprav na dlani. Poglejmo malo okoli nas. Poglejmo v časopise, ki jih dnevno prejemamo na dom. Bodimo pozorni na televizijske oglase in velike panoje ob cestah. Vsi oglasi, s katerimi nas oglaševalci vsakodnevno obmetavajo, prikazujejo podobo idealne ženske brez napake, brez celulita, brez odvečne maščobe, pravzaprav brez vsakršne pore na obrazu. Vsi se dobro zavedamo, da v ozadju stoji obilica časa in truda, porabljena za retuširanje vsakega najmanjšega dela telesa, ampak to za našo družbo ni pomembno. Pomembno je le, tako se pričakuje, da se ženske prilagodimo tej podobi, se ji približamo, kajti ni važno, koliko denarja, časa in ostalih stvari porabimo za to. Če nam slučajno ne uspe, se pač nismo trudile dovolj. Človek je vsakodnevno izpostavljen več kot 3000 oglasom, zato lahko brez dvoma trdimo, da oglasi vplivajo na nas, tudi če mislimo, da se nas to ne dotakne. Živimo namreč v svetu, kjer nas vsakodnevno s tem obmetavajo, zato nič čudnega, če ženske (in tudi

moški) verjamemo, da nekje celo obstaja popolna lepota, popolna ženska, ki nima poležanih las in je celo brezhibno namazana, ko vstane. Takšni oglasi pa ne vplivajo samo na ženske, ampak tudi na moški pogled na žensko, s katero živijo. Iz tega se kasneje rodi nasilje in očitki v smislu: »Kako pa, da si ti tako čudna, ko vstaneš zjutraj?« Osebe oziroma pojave, ki se pojavijo v medijih pa ne vplivajo le na našo samozavest, ampak nam sporočajo nekaj mnogo bolj globljega. Sprva naj omenim, da se ženske v oglasih pojavijo velikokrat z roko čez usti ali pa v kakršnikoli drugi pozi, ki sublimalno sporoča, da moramo ženske utihniti. Da naše mnenje ni pomembno. Da smo na svetu zato, da smo lepe in da se smehljamo. Končno sporočilo deklicam in ženskam je torej, da moramo postati pasivne, da ne smemo biti preveč vplivne, uspešne. Ravno tako pa obstaja določeno sporočilo za moške. Moški so na slikah namreč vedno dominantni, v možati pozi, nikoli ne jočejo in nikoli niso ponižani. Če so na sliki dečki, so vedno aktivni, medtem ko so deklice pasivne, ranljive. Če si torej s tega stališča ogledamo družbene vloge, ki so nam dodeljene, lahko rečemo, da so nam, ženskam, namenjene pasivne vloge. V družbi ne smemo biti aktivne, ne preveč uspešne, sploh pa ne vplivne. Moramo biti lepe, popolne, nežne, brez moških sploh naj ne bi mogle živeti. Medtem ko morajo biti moški možati, močni, pogumni in v življenju ne smejo potočiti nisi

Abakus

solze. Vam je znano? Seveda, saj se tako obnašamo že od vsega začetka našega življenja. Deklice smo se igrale z barbikami, medtem ko so dečki dirkali z avtomobilčki. Me smo eksperimentirale s kovčki za kozmetiko, medtem ko so fantje spoznavali različna orodja. Vse to so nekakšni stereotipi, s katerimi smo označeni že preden sploh docela dojamemo, kdo smo in kaj hočemo. Te navade so v družbi tako globoko usidrane, da kakršnokoli odstopanje od tega označimo za nenavadno, še huje – nenaravno. Na primer, za družbo ni sprejemljiva ženska v službi avtomehanika, saj je takoj označena za možačo, medtem ko je moški v službi frizerja ali pa stilista nemudoma označen za homoseksualca oz. geja. Tako lahko rečemo, da v svetu pravzaprav sploh nimamo svobodne izbire, saj nas omejujejo stereotipi, ki ženske in moške lastnosti delijo na dva popolnoma različna pola. Kako naj se počutimo samozavestne, če nam pred obraz postavljajo podobo popolne ženske, ki v resničnem življenju sploh ne obstaja? Kako naj spolnost dojemamo kot nekaj resnega in čutnega, če nam pogled na to uničijo z vsakim oglasom, v katerega postavijo brezčuten odnos med dvema? In kako se naj naučimo postaviti zase, če nas pa utišajo na vsakem koraku, celo v oglasih? Čas je, da začnemo resno jemati oglaševanje. Čas je, da naredimo spremembo.

Aktualno 7


Izzivi in izkušnje O nekdanjem in novem prodekanu Na začetku študijskega leta, bolj natančno 16. 11., je s funkcijo prodekana za študentska vprašanja na FERI nastopil Arnel Glotić, ki je nadomestil verjetno vsem znanega Nikolo Risteskega. Novi in nekdanji prodekan za študentska vprašanja na FERI sta se nam na kratko predstavila in marsikaj svetovala.

Avtorica: Alma Avdić Foto: osebni arhiv

predstavnik študentov dobro zavzamem za interese študentov in nekaj naredim na tem področju. Kaj ti je bilo pri opravljanju te funkcije najbolj všeč? Pri opravljanju funkcije prodekana za študentska vprašanja sem pridobil ogromno izkušenj na področju mehkih znanj oz. spretnosti (delo z ljudmi, komunikacija, moderacija, vodenje skupin).

NIKOLA RISTESKI Nekaj o nekdanjem prodekanu za študentska vprašanja: Nikola je študent petega letnika univerzitetnega programa Informatika. Je nekdanji prodekan za študentska vprašanja na FERI. Svojo funkcijo, ki jo je vestno opravljal dve leti, je letos ob izteku mandata predal svojemu nasledniku. Nikola poleg študija na naši fakulteti opravlja tudi mnogo študentskih funkcij. Je član senata FERI, nadomestni član sveta Univerze, član treh komisij na fakulteti, član študentske volilne komisije Univerze. Zakaj si se odločil za kandidaturo prodekana za študentska vprašanja na FERI? Mesto prodekana sem prevzel v tretjem letniku, torej leta 2007. Za to funkcijo sem se odločil, ker sem verjel , da se lahko že kot izkušen

8

Univerzitetno

Kaj počneš zdaj po predani funkciji, kakšni so tvoji cilji? Trenutno največ pozornosti posvečam fakulteti, saj mi je ostalo nekaj starih grehov. Želim pa se tudi bolj posvetiti svoji stroki – informatiki in pridobiti več spretnosti na tem področju. Seveda pa se nisem popolnoma odpovedal niti študenskemu predstavništvu. Na fakulteti še vedno opravljam kar nekaj funkcij. Katere ideje si realiziral v času opravljanja funkcije prodekana za študentska vprašanja? V času mojega mandata se je zgodilo veliko sprememb. Začeli smo izvajati bolj bogat študijski program, ki je sofinanciran s strani študentskega sveta univerze. Zgodile so se tudi pravne spremembe, katere so izboljšale način podajanja mnenj za profesorje. Veliko smo se trudili, tudi kar se tiče predstavljanja študentskih interesov in želeli zapolniti vse mogoče predstavniške položaje.

Abakus

Kje se vidiš čez par let? Hmmm, nimam neke predstave. Zagotovo pa verjamem, da bom univerzitetno diplomirani inženir, ki bo zaposlen v Sloveniji, mogoče tudi kje drugje v tujini. Tvoj življenjski slogan? Nimam pravega slogana, če bi ga imel, verjamem, da bi bil v tem stilu: Vsak dan prinaša nove priložnosti za izkušnje in učenje. Kaj počneš v prostem času? Prosti čas mora biti, če ga ni, pa si ga vzamemo. Res je, da ga nimam veliko, zato pa ga dobro izkoriščam. Po navadi grem ven, preberem kakšno dobro knjigo in podobno.

ARNEL GLOTIĆ Nekaj o novem prodekanu: Sem študent četrtega letnika univerzitetnega programa Močnostna  elektrotehnika. Prihajam iz Velenja (mesta, ki je vsem že znano po slavnem posnetku na YouTube-u,


»požigalcu«). Poleg tega, da sem prodekan za študentska vprašanja na FERI, sem še fitnes-trener v študentskih domovih in hkrati tudi predstavnik študentskih domov (8., 9. in 10. na Lentu). Sem pa tudi član nekaterih komisij na UM. Zakaj si se odločil za kandidaturo prodekana za študentska vprašanja na FERI? Dolgo časa sem aktiven na raznih področjih. Delovanje na fakulteti, Univerzi v Mariboru in študentskih domovih  me že od nekdaj veseli. V tem času sem zelo dobro spoznal delovanje posameznih organov in študentsko problematiko, kar je bil razlog, da sem se odločil za kandidaturo prodekana za študentska vprašanja na FERI. Moram pa omeniti, da mi ta funkcija predstavljala velik izziv, za katerega  sem ga po temeljitem razmisleku sprejel.

Študentje se lahko obrnejo name vedno, ko imajo težave oz. vprašanja, ki so vezana na fakulteto oz. univerzo. Moj e-mail najdejo na spletni strani FERI, pod rubriko osebje.

Kako si se vklopil v novo okolje? Mnogo študentov in ostali funkcionarjev sem poznal preko ostalih funkcij, ki jih opravljam na univerzi, fakulteti in študentskih domovih. Pri funkciji prodekana za študentska vprašanja pa mi je pomagal tudi nekdanji prodekan za študentska vprašanja Nikola Risteski, kateri me je predstavil  vsem zaposlenim na fakulteti, ki kakorkoli sodelujejo s prodekanom študentom in ostalimi v samem društvu.

Kaj ti je pri opravljanju te nove funkcije najbolj všeč? Pri  funkciji prodekana za študentska vprašanja, s katero sem nastopil 16. 11. 2009, mi je najbolj všeč dejstvo, da konstantno odkrivaš nekaj novega. Veliko je birokracije, ki jo vodiš pri vodenju te funkcije. Ko že misliš, da že vse poznaš, naslednji dan ugotoviš, da temu ni tako. Dejansko mi ta funkcija iz dneva v dan predstavlja neka nova spoznanja, izkušnje, znanja. Kdaj se lahko študentje obrnejo nate in kdaj  si ti pravi naslov za njihova vprašanja? Študentje se lahko obrnejo name vedno, ko imajo težave oz. vprašanja, ki so vezana na fakulteto oz. univerzo. Sem spadajo kršitve, ki jih sami ugotovijo, npr. pri opravljanju izpitov, izpitnih rokih, problemih s profesorji in podobno. Prej omenjeno je našteto zgolj kot primer. Na mene se lahko obrnejo vedno, ko potrebujejo pomoč ali pa samo nasvet v zvezi s fakulteto ali univerzo. Moj e-mail najdejo na spletni strani FERI, pod rubriko osebje. Kaj so tvoji cilji in kaj boš spremenil v času svojega mandata? Sama zasnova študentskega sveta je bila v prihodnosti zelo dobro urejena. Tudi nekdanji prodekan je zadevo  dobro vodil. V svojem mandatu si želim nadaljevati do sedaj odlično vodenje študentskega sveta FERI, ki ga je pred menoj vodil Nikola Risteski. Moja žeja je, da bi študentje še bolj sodelovali s študentskim svetom in se ob določenih študentskih problemih obračali na člane ŠS FERI ali kar osebno name. Na takšen način se bo problem najlažje eliminiral, kar bo prispevalo k večji kakovosti študija. Torej moj cilj je: »Dobro ohraniti. Slabo eliminirati. Narediti še več za dobrobit študentov.«

Abakus

Tvoj življenjski slogan? Preden se odločiš za dejanje trikrat premisli o le-tem. Kaj počneš v prostem času?  Prostega časa mi v zadnjem času resnično primanjkuje. Ko ga pa že imam vsaj malce, ga z veseljem izkoristim za kavice s prijatelji, šport, prebiranje strokovnih forumov ter ogled filmov, katere po navadi pogledam nekje do 3/4, nato že veselo spim.   NEKDANJI IN SEDANJI PRODEKAN ZA ŠTUDENTSKA VPRAŠANJA SVETUJETA: - Namenite kaj prostega časa za šport.         - Naj vam bo študij na prvem mestu, a pri tem naj ne bo to edina točka v študentskem življenju. Poskušajte združite študij še s drugimi obštudijskimi zadevami. - V času študija pridno nabirajte še drugačne življenjske izkušnje, katere boste v letih še pridno izkoristili. - Ne odlašajte z izpiti, saj si s tem samo nabirate obveznosti, katere se pa s tem načinom dela nekoč nakopičijo, kar pa posledično vpliva na opravljanje tekočih obveznosti. - Naj bodo študentje čim bolj aktivni na vseh področjih in naj maksimalno izkoristijo študentska leta. - Naj študenti drugih smeri skrbijo, da ne bodo dekleta, ki študirajo medijske komunikacije, osamljene. Arnelu Glotiću, novem prodekanu za študentska vprašanja na FERI, celotna ekipa Abakusa iskreno čestita ob nastopu nove funkcije in mu želi čimveč uspeha pri vodenju ŠS FERI.

Univerzitetno

9


Kdo je kriv? Odgovornost za podnebne spremembe Podnebne spremembe so srš problema današnjega in jutrišnjega dne. Na planu pa imamo dve nasprotni si teoriji. Prva, ki jo zagovarjajo znanstveniki, pravi, da je krivec za podnebne spremembe človek in da nimamo na voljo veliko časa. Druga, kateri ji nekateri rečejo kar afera, pa je Climate Gate, ki temelji na predpostavki, da za segrevanje ozračja ni kriv človek, temveč, je to del naravnega procesa.

Avtorica: Jasmina Godec Foto: Jasmina Godec Univerza v Mariboru se zaveda tega problema, to zavest se trudi širiti tudi med mlade. V mesecu decembru je prav zaradi tega pripravila konferenco z naslovom Podnebne spremembe in prihodnost Slovenije, na kateri je slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj predstavila izhodišča ter izmerjena dejstva. Zagovarja teorijo, da je krivec človek in da je nemudoma potrebno blažiti in se prilagoditi podnebnim spremembam. Bogatajeva je mnenja, da človek ne naredi dovolj na tem področju. Nevladne službe pri nas so šibke, globoko pa je tudi razočarana nad študenti, saj je mnenja, da bi prav mi lahko s protesti naredili večji vpliv na državo, saj imamo najmanj izgubiti. Za mnenje o podnebnih spremembah smo se menili tudi z Jernejem Stritihom, v. d. direktorja Službe Vlade RS za podnebne spremembe. Podnebne spremembe danes predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Kdo je kriv za spremembe, človek ali narava sama? Hiter dvig povprečnih temperatur v zadnjem stoletju je vsekakor posledica vpliva človeka. Podnebje se na daljši rok sicer spreminja tudi zaradi naravnih procesov, vendar te spremembe v časovnem okviru

10 Okolje

ene ali dveh generacij človeštva pomenijo zelo malo. Glavni problem je, da je človeštvo s svojim načinom življenja in infrastrukturo prilagojeno na podnebje, kakršno je od zadnje ledene dobe – večina prebivalstva in stavb je npr. skoncentrirana na obalah morja in rek, kmetijstvo je prilagojeno posameznim klimatskim conam. Relativno hitre spremembe v morski gladini, vodnih režimih rek in primernosti klime za kulturne rastline lahko povzročijo ogromno gospodarsko škodo, razpad družbenih struktur in s tem veliko nepotrebno trpljenje. Preprečevanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je vsekakor veliko cenejše kot bodo njihove nekontrolirane posledice.     Ali je Kjotski sporazum na poti udejanjanja? Kjotski sporazum, ki so ga države podpisale in ratificirale, izvajajo z ukrepi doma in financiranjem znižanja izpustov v drugih državah. Trenutno ni razloga za dvom, da bodo do konca obračunskega obdobja 2012 zaveze protokola v veliki večini izpolnjene. Problem je, da Kjotski protokol na velja za največje onesnaževalke (ZDA in Kitajsko) in da se mu veljavnost izteče 2012. Dosežek Kopenhagenske konference konec lanskega leta je, da so se poleg zavezank Kjota (evropske države, Japonska, Avstralija, Nova Zelandija) k ukrepom prostovoljno zavezale tudi ZDA, Kitajska in 21 drugih držav v razvoju. Na ta

Abakus

način lahko pričakujemo, da se bo zniževanje izpustov, doseženo s Kjotskim protokolom, nadaljevalo tudi v prihodnje. Kako bodo spremembe, ki jih boste vključili,  vplivale na malega človeka? Zaradi naraščajočih cen energije obstaja nevarnost tako imenovane energetske in mobilnostne revščine, ko ljudje, ki ne zmorejo sredstev za investicije v novo opremo za ogrevanje ali sodoben avto, plačujejo nesorazmerno veliko za ogrevanje ali niso mobilni toliko kot drugi. Zaradi tega država preko Ekosklada že subvencionira investicije v energetsko učinkovitost, na področju prometa pa mora poskrbeti za kakovosten cenovno dostopen javni prevoz. Kakšen učinek pričakujete ob novem zakonu o davku na avtomobile? Davek na avtomobile bo pocenil mala in najučinkovitejša vozila, podražil pa bo luksuzne potratneže. Zaradi tega pričakujemo, da se bodo izpusti celotne flote avtomobilov v Sloveniji postopno zmanjševali. Kako preprečiti črne scenarije, ki jih predvideva Medvladni odbor za podnebne spremembe? Vseh črnih scenarijev ne moremo več preprečiti, najhujše posledice pa lahko preprečimo s tem, da do leta 2050 zmanjšamo izpuste CO2 v Sloveniji za 80 do 90 odstotkov. To pomeni prehod na obnovljive


vire energije za proizvodnjo elektrike in ogrevanje ter prehod prometa na električna vozila. Na nekatere scenarije pa se bomo morali pripraviti in prilagoditi preko prostorskega načrtovanja, izboljšanja infrastrukture, boljšega upravljanja voda, sprememb kultur v kmetijstvu itd. Kako lahko posameznik prispeva k boljšemu okolju? Posamezniki lahko marsikaj naredimo s spremembo življenjskega stila od nebrzdanega potrošništva in mobilnosti k bolj premišljenemu in varčnemu načinu življenja, ki pa je lahko tako socialno kot zdravstveno bolj kakovostno (npr. kolesarjenje in hoja peš, preživljanje časa s prijatelji namesto masovnega turizma v daljnih krajih). Marsikaj pa morajo postoriti država, občine in podjetja, za  to pa potrebujemo podporo javnosti in povpraševanje potrošnikov. Človeštvo in Slovenci smo bili kos marsikateremu hudemu izzivu v preteklosti, zato ni razloga, da ne bi uspešno obvladali tudi tega. Svoje mnenje o vsem tem pa seveda imajo tudi študentje, zato smo tudi njih povprašali, ali jih skrbi, kakšna bo naša prihodnost.

Nina Komar, Prometno inžinerstvo, 1. letnik Informacije o podnebnih spremembah spremljam po internetu. Mislim, da je za podnebne spremembe kriva narava in res ne vem, komu naj verjamem, kdo je krivec za podnebne spremembe. Mogoče v afero Climate-Gate. Verjetno tudi mi sami ljudje prispevamo k tej krivdi, vendar, kaj pa pred davnimi leti, ko še ni bilo

človeka v tako razviti prispodobi, pa so se tudi dogajale spremembe. Za te črne scenarije, ki jih napovedujejo znanstveniki, me pa skrbi, zato menim, da bi ljudje morali zmanjšati emisije in bi morali začeti živeti bolj v sožitju z naravo.

obnovljivih virov energije. Predvsem pa je tukaj pomembna vloga države, ki bi se morala zavzemati za obnovljive vire energije, da bi pomagala ljudem pri financiranju, pri raznih projektih, da bi se potrošilo čim manj energije. Glede prihodnosti nisem zaskrbljena.

Matic Raušl, Strojništvo, 4. letnik Na področju podnebnih sprememb je vse slabše. O njih se informiram na internetu in po televiziji. Ne verjamem v krivdo človeka pri podnebnih spremembah. Verjamem pa znanstvenikom, ki napovedujejo, da je skrajni čas, da ukrepamo, zato čutim zaskrbljenost. Ljudje bi morali postopno zmanjšati škodljive snovi. Države, ki se pogajajo za sporazum o znižanju škodljivih snovi, pa bi morale delovati bolj združeno.

Primož Gajšek, GING-strojništvo, 4. letnik Preveč se spreminja vse skupaj. Preveč je izpustov v zraku, vendar ljudje delajo preveliko paniko iz tega. Človek definitivno ni v tolikšni meri kriv za te spremembe, preveč se poudarja, da je kriva prometna onesnaženost; mislim, da imajo večji vpliv pri tem izpusti iz tovarn in tu bi morali spremeniti, jih zmanjšati. Za prihodnost me ne skrbi.

Saša Zagomilšek – diplomantka Pravne fakultete Mislim, da ogrevanje ozračja ni tako velik problem in ljudje iz tega delajo prevelik »bum«. Res je, da se nekaj dogaja, ampak to je začetek nove dobe, kot v preteklosti. Tako da menim, da ni človek za vse kriv, deloma ja, vendar ne v tolikšni meri. To je nekaj nenadzorovanega. Nisem prepričana, da je samo človek kriv, kot se govori. Za afero Climate-Gate nisem slišala. Kot ukrepe bi morali uvesti čistilne naprave na elektrarnah, dimnikih, za nas ljudi je priporočljiva manjša uporaba avtomobila, uporaba

Benjamin Škafar, FERI, 2. letnik Podnebne spremembe so naraven proces. Bolj je onesnaževanje problem, če smo že pri človeškem vplivu. Informacije, ki prihajajo iz medijev glede podnebnih sprememb, ne vplivajo na moje mnenje, ker sem si ga že ustvaril in ga ne bom tako hitro spremenil. Za prihodnost me ne skrbi tako intenzivno. Se pa strinjam s tem, da bi ljudje morali zmanjšati onesnaževanj, in se izogibati fosilnim gorivom. Država bi morala biti bolj na tekočem s sodobnimi tehnologijami, financirati bi morala okoljevarstvene projekte, obveščati širšo javnost.

Abakus

Okolje 11


CES 2010 Gledanje v zaslon. V 3D. Avatar. Ste pomislili, da bi si ga ogledali doma? V »tri-de«? Na konkretnem zaslonu 3D? No, če gre verjeti razstavljavcem v Vegasu, smo zelo blizu realizacije tovrstne ideje. Vzrok prepričanosti? Članek v reviji Joker, številka 198, in uradna stran CES-a, kjer je trditev podprta s črnim na belem.

Avtor: Uroš Rudolf Foto: splet Čeprav v času, ko je ta članek prebiran, letošnji CES oziroma Consumer Electronics Show že dva meseca ni več aktualen, se bo pravkar omenjen pridevnik skoraj zagotovo pripel ob imena smernic, ki jih je dogodek nakazal. V grobem govorimo o enem največjih festivalov zabavne elektronike, ki se zgodi vsako leto zgodaj januarja (letos 7.–10.) v lasvegaškem centru Convention; s pričetkom tradicije v daljnem letu 1967. Velja, da na tem srečanju predstavljeni izdelki močno vplivajo na trg skozi celotno leto. V začetku je bilo s strani podjetij zastopanih približno 140 držav, obiskovalcev se je trlo, vendar je število le-teh v letu 2009 močno upadlo, letos pa nepričakovano poraslo, kar pomeni ohranitev CES-a kot odprtega festivala. MAINSTREAM? Najpomembnejša najava, ki je sicer znana že precej časa, je pričetek oziroma širša proizvodnja 3Dtelevizorjev, splošna prodaja (po sprejemljivih cenah) ter postopna okupacija naših bivališč s strani le-teh. Svoje različice so predstavili vsi večji proizvajalci, katerih rešitve imajo eno skupno hibo: ob gledanju vsebine na tovrstnem zaslonu nam morajo na nosu še vedno tičati prirejena očala. Ker televizorji še vedno vladajo dnevnim sobam, jim v 3D sledijo tudi ostali izdelki, povezani z njimi – formati zapisov vsebine blu-ray

12 Tehnologija

3D (edini stroj z dovolj procesorske moči, ki lahko poganja ta format že danes, je PlayStation 3), računalniški zasloni, grafične kartice, procesorji in kot vsebina tudi TV-programi ter igre. Naštevamo lahko v neskončnost. Razen PlayStationa 3 ni omenjenega še ničesar, kar tovrstno tehnologijo lahko poganja. Razlog je v tem, da smo v kinu 3D-sliko videli že vsi, doma, na televizorjih oziroma računalniških zaslonih pa sploh ne, ali le grobe približke dejanski kakovosti, ki jo format lahko proizvede ob dovolj veliki strojni moči. Zasloni s temi lastnostmi so preprosto predragi, kar pa je v procesu spreminjanja. OSTALO Microsoftov Natal (dodatek za xbox 360) in Sonyjev za zdaj še nepoimenovan projekt (dodatek za PlayStation 3), tehnologiji podobni brezžičnim kontrolerjem Nintedovega Wii-ja, sta bili predstavljeni le na kratko, večje novosti bodo verjetno predstavljene poleti na E3 (Electronic Entertainment Expo). Microsoft je najavil navidezno igralnico za PC in xbox 360, kjer bomo lahko v navideznem svetu z avatarji igrali na navideznih avtomatih, izzivali soigralce in podobno; Intel, AMD in Nvidia pa lastne procesorske in grafične rešitve (še bolj varčne, zmogljive in sposobne predvajanja 3D-slike kot doslej). Med predstavljenimi izdelki so bile tudi igre, predvsem take, katerih naslovi so vključevali HD in 3D, vendar tehnologija (ali programerji) še ni

Abakus

popolnoma dorasla zahtevam. Na ogled postavljenih je bilo tudi nekaj primerkov tabličnih računalnikov v navezi z Windows 7 (podpornik zaslona na dotik), katerim ni bilo posvečene velike pozornosti, bodo pa v letu 2010 vsekakor v ospredju. Eden izmed mnogih produktov je še Microsoftov »Light Blue Optics« (na sliki), ki katerokoli plosko površino spremeni v 10-palčni zaslon, občutljiv na dotik. Izpostaviti velja tudi zadnje čase izredno priljubljene elektronske bralnike. Žverce vse bolj pridobivajo na uporabnosti (kupovanje knjig, dostop do spleta in urejanje knjižnice, ...), predvsem pa na ceni, ki sega tudi do 500 €. TOREJ? Letošnji CES je potekal v znamenju predvajalnikov virtualne podobe 3D, v smeri katere se bo vrtelo celotno leto 2010. V članku predstavljena izbrana vrsta izdelkov je le nekoliko pomembnejši vrh celotnega programa predstavitev in podjetij, ki so na festivalu razstavljala. Med drugim za letos napovedujejo približno 50 filmskih naslovov v tehniki 3D, televizijske programe v »xyz«, tudi svetovno prvenstvo v nogometu si bo mogoče ogledati v treh dimenzijah. V Sloveniji napredka morda ne bo mogoče zaznati tako hitro, kot na zahodu, kljub temu pa lahko zaslone in ostalo kramo, blagoslovljeno s podobo 3D, naše dnevne sobe pričakujejo kaj kmalu.


PIŠEŠ PRAVILNO?!

Slovnica in pravopis v pomoč

Zagotovo ste se že kdaj znašli v dilemi, kako (na)pisati: skupaj ali narazen, kateri predlog uporabiti, kako naslavljati strokovnjake. Ob tem se še poraja ugibanje glede pravilnega zapisa besede, večkrat pa tudi dvom v tvorbo samega stavka, kar nemalokrat povzroča težave z razumevanjem besedila.

Avtor: Denis Kalamar Foto: Monika Horvat Tituliranje strokovnjakov: sogovornika moramo vprašati po točni stopnji izobrazbe, da ga lahko pravilno navajamo. Zato je potrebno upoštevati uzakonjeno pravilo: ZA imeni pišemo vse nazive, ki so doseženi v dodiplomskem študiju: doktor medicine (Boris Naveličani, dr. med., spec. ginekologije), magister farmacije (Betka Epruvetka, mag. farm.), univ dipl. inž./prof. in podobno (Lojze Profitnik, univ. dipl. ekon.), akademski slikar (Marjan Čopič, akad. slikar). Po novem bomo tako pisali tudi magistre bolonjskega programa, ko bodo prvi prilezli na plano (Tonček Drofenik, mag. inf.). PRED imeni pišemo podiplomske nazive: znanstvene magisterije – vsi dosedanji (mag. Tine Čuk), doktorate znanosti (vseeno, kateri so – elektrotehnike, medicine, ekonomije, prava; npr.: prof. dr. Mojca Greblja). SLOGOVNE SLABOSTI Pri pisanju se največkrat pojavljajo slogovne slabosti. Pogosto se uporablja množina namesto dvojine, zlasti pri rabi števil; tako je napačno: pred dvemi leti (pravilno: pred dvema letoma); napačno: med leti 2000 in 2006 (pravilno: med letoma 2000 in 2006); napačno: vrsta in število ni pomembno (pravilno: nista pomembni), napačno: odgovor na dva vprašanja (pravilno: na dve vprašanji). Zanikanje z rodilnikom. Slovenščina zahteva pri zanikanju rodilnik. Na to pogosto pozabimo in namesto

rodilnika uporabimo tožilnik. Napačna je raba To ne smemo pozabiti, temveč Tega ne smemo pozabiti. Velikokrat je zaslediti napačno rabo samostalnikov mati in hči tipa Videl sem mati in njeno hči./S seboj je pripeljal svojo hči. Pravilno raba je … mater in njeno hčer./… svojo hčer. Do zamenjave prihaja pri rabi glagolov opravičiti/upravičiti, torej opravičiti : upravičiti, opravičeno : upravičeno. Primera: Novi dokazi opravičujejo naš dvom v njegovo izjavo (pravilno: upravičujejo). Nad takšnim ravnanjem se je opravičeno pritožil. (pravilno: upravičeno). Vse več je primerov, žal tudi v medijskem jeziku, ko se uporablja napačna raba predlogov. Tako so pogoste zamenjave predlogov s/z/ na in v/iz. Smo na morju, torej se vračamo z morja in ne iz morja. (Seveda pa lahko prilezete iz morja, če ste se namakali v morju.) Bili smo na gori, zato sestopamo z gore in ne iz gore. Če nekdo živi na Jesenicah, se vozi v Ljubljano z Jesenic. Fraza o “zornem kotu” se uporablja s predlogom z (oziroma s, če tako zahteva zveza) in ne iz, torej zapišimo “s tega zornega kota” in ne “iz tega zornega kota”. Na drugi strani pa v primerih, ko smo bili “v”, pridemo “iz”, torej v hiši – iz hiše, v vodi – iz vode, v Celju – iz Celja in podobno. LOČILA Dvopičje (:) pišemo v pomenu ’proti’: 9 : 3 (devet proti tri) – Avstrija : Slovenija; nadalje za pomen ’deljeno’: 9 : 3 (devet deljeno s tri); kot tretje

Abakus

za pomen ’v nasprotju z’: lepa : lipa : lopa. Pomišljaj (–) je daljša črtica kot vezaj. Ločimo stični in nestični pomišljaj. Tako se stični rabi namesto predlogov od … do: proga Ljubljana–Trst (= od Ljubljane do Trsta), Odprto 8–12, v letih 1941–1945; pri navajanju relativnih števil: temperatura: –23 °C. Nestični pa v primerih: tekma Olimpija – Hajduk Vezaj (-) je (v primerjavi s pomišljajem) kratka črtica; načeloma uporabljamo stični vezaj, redko tudi nestičnega. Stični se rabi v primerih, kot so: 25-letnica, C-vitamin, TVprogram, 14-krat, 4-urna (seja); TAM, TAM-a; NOB, v NOB-u ali NOB-ju (glede na to, ali se bere [nóbu], kar je redkeje, ali [enobêju]). Nestična raba vezaja odpira slednje primere: Šmarje - Sap (Šmarje in Sap), Zofka Kveder – Jelovšek (nestični vezaj se pri priimkih v novejšem času tudi opušča). Tri Pike (...) so nestično ločilo. Nestične tri pike imajo obvezen presledek: Grobovi tulijo …Stične tri pike nakazujejo izpust dela besede: O, ta sveta prepr…! Presledek obvezno upoštevamo pri pisanju datuma: 29. 3. 2010; med deli števke pripadajoče vrednosti, merske enote ipd.: ob 8. uri, na 15. (petnajsti) strani, 60. leta, 38 °C, 100 %. Primer pravilno zapisanega obvestila, denimo o sestanku, je slednje: Sestanek časopisa Abakus bo v torek, 12. 3. 2010, ob 17. uri v sejni sobi.

Izobraževanje 13


GLEJMO SKUPAJ! Filmski večeri na FERI Filmski večeri, ki jih organizira Inštitut za medijske komunikacije, se vsak prvi ponedeljek v mesecu nadaljujejo, zato ste vabljeni, da se jih udeležite. Tokrat pa vam predstavljamo dva filmska avtorja, ki sta s svojima filmoma navdušila v decembru in januarju.

Avtorici: Jasmina Godec in Ana Štruc Foto: Saša Tušar Suhadolc Decembrski filmski večer je bil namenjen naravovarstvenemu inštitutu Archipelagos in Jerneju Burkeljci, ki sta predstavila dokumentarni film »Kozji otok« – Consequences of goat breeding on the natural environment of Radi forest, Ikaria«. V njem je prikazana zgodba o izjemnem povečanju števila prosto živečih koz in njihov destruktivni vpliv na enega zadnjih hrastovih gozdov v Mediteranu. V vzporedni zgodbi spremljamo skupino francoskih študentov, ki se v sodelovanju z okoljevarstvenim inštitutom Archipelagos loti znanstvene analize stanja in možnih rešitev, ki bi bile osnova za razglasitev zavarovanega naravnega spomenika. Kateri so razlogi, ki so privedli do obravnavane problematike v filmu?  Osnovni problem, izumiranje gozdov na otoku Ikaria, se vleče že čez več stoletij. Včasih sta bila razloga ladjedelništvo in oglarjenje, v novejši zgodovini pa kozjereja in gozdni požari. Od kar je Grčija leta 1981 vstopila v EU so imeli na voljo tudi subvencije za razvoj podeželja. Eno izmed teh opcij so z velikim veseljem pograbili tudi na Ikarii in v nekaj letih je število koz na otoku poskočilo na 30–35.000. Za primerjavo je nujno potrebno navesti tudi število prebivalcev, ki se giblje okrog 8.000. Ker so te koze

14 Intervju

večinoma prosto živeče, napol divje živali, s katerimi se njihovi lastniki bolj malo ukvarjajo, je naravno okolje na otoku pod velikim pritiskom. Korporacije, kot je Google in drugi novodobni razsvetljenci, koze (in ovce) uporabljajo namesto motoriziranih kosilnic. Dokler so pod lokacijskim in številčnim nadzorom zadeva deluje odlično. V nasprotnem primeru pa so posledice podobno destruktivne kot pri požaru, saj za njimi ne ostane ničesar.    Zakaj dokumentarni film in neprofitna organizacija?  Dokumentarec zato, ker sem bil, kjer sem bil, ko sem bil in so to od mene zahtevali. Pri Archipelagosu pa zato, ker se mi je zdelo fino opravljat prakso dobesedno stran od vsega, na otoku, kjer ni turistov, kjer trgovine odpirajo šele ob polnoči (če jih sploh) in je kreditna kartica uporabna samo in edino na treh bankomatih. Ker smo se dogovarjali za delo podvodnega fotografa (pa do tega ni prišlo). Ker najbolje funkcioniram na vodi, v vodi in še bolj pod vodo in ker je Mediteran spomladi najlepši.  Kako velik je po vašem mnenju prostor industrije dokumentarnega filma pri nas doma in v kolikšni meri bi se dalo to primerjati s tujimi na področju kvalitete?    Veliko nas je takšnih, ki imamo doma malo kamero in kakšen hobi, ko posnamemo vse mogoče. Občasno se v rokah nadarjenih

Abakus

ljudi iz tega rodi kak presežek (Breceljnik je dober primer); gledano relativno seveda. Nekaj od tega potem vidimo na festivalih, tipa BOFF, DokMa, Festival dokumentarnega filma ipd. in na posameznih projekcijah. Nekaj več vsebin prineseta še Vimeo in YouTube. Je pa zanimivo, da naša industrija bolj redno postreže z gledljivimi dokumentarnimi izdelki kot tistimi pravimi filmi. Produkcijsko so oboji podhranjeni, ampak se tu še bolj kaže, da je realnost pogosto bolj zanimiva kot fikcija. Kar se idej tiče, imamo v dokumentarnem filmu še kar dober portfolio, a šepa izvedba, ki pa je povezana z industrijo in denarjem. BBC pač ne bomo.  Kam vas vodi pot projektov v prihodnosti?  Kot vedno ... v neznano. Ko pridem tja, grem po stari navadi levo ali desno, včasih celo naravnost.   V januarju smo si lahko ogledali še en film študenta medijskih komunikacij, in sicer je Gašper Fištravec predstavil film z naslovom »Rok Kolander, veslač z Drave«, ki je nastal kot študentski projekt na vajah. Kakšen je odziv Roka Kolanderja na tvojo željo, posneti film o njem? Glede na to, da je Rok dokaj znana mariborska športna osebnost, ga to ni kaj dosti presenetilo. Pristal je takoj, brez kakršnega koli obotavljanja in z velikim veseljem.


Poleg tega še nihče ni posnel kratkega filma o njem, tako da mu je po eni strani to tudi ugajalo. Seveda ga je pa zanimalo, kako bo film izgledal, kaj lahko pričakuje, kdaj se bo snemalo, kje se bo snemalo itd. Kako dolgo so potekale priprave na film v smislu, kaj želiš posneti, kaj želiš izvedeti od njega? Kako dolgo je trajalo celotno nastajanje filma? Nekih dolgih priprav odkrito rečeno ni bilo. Sam projekt je nastajal ravno med pripravami na veslaško svetovno prvenstvo. Ker sva oba veslača, sva imela med treningi zelo malo prostega časa. Drugače sem si pa film zamišljal kot predstavitev Roka Kolandra, ki je svoje življenje posvetil vrhunskemu športu. Za 30-letnika odkrito rečeno lahko rečem, da je dosegel res veliko. Sami začetki filma so pa začeli nastajati v domači pisarni, kjer tudi oče dela kot filmski režiser in ustvarja začetke svojih projekcij. Vprašal sem ga za nekaj nasvetov: kaj bi bilo pametno vprašati Roka o športu, kaj naj bi gledalce pritegnilo, kaj je najpomembneje, kako film začeti, končati itd. Skratka, skupaj sva napravila neki osnutek, ki sem ga takoj zatem sam prelil na list papirja v obliki vprašanj, ki sem jih hotel zastaviti Roku. Pri vprašanjih sem se točno držal vrstnega reda, kaj mora Rok povedati, da bo skladno s filmom in sliko. Snemanje se je odvijalo brez kakršnegakoli scenarija ali zapiskov. Samo vprašanja, ki sva jih posnela po nekem hitrem kosilu. Ker je doma na Mediču pri Kamnici, sva se nato odpeljala na veslaški klub in posnela še kadre z utežmi, masažo ter nekaj malega na vodi, naslednjo dopoldne pa še kadre v vodi oz. iz vode. Vse skupaj sem montiral doma, kjer imamo lastno montažo, tako da sem prihranil na času. Če potegnem pod to črto, bi lahko rekel, da je vse skupaj trajalo približno slabe 4 dni. S tem, da nisem delal celi dan.

Si naletel na kakšne težave? Seveda so se pojavile težave. Prva težava in največja je bil čas. Ker sem hotel posneti čim prej, nisem podrobno pregledal posnetkov takoj po snemanju, večino kadrov in s tem tona sem posnel samo enkrat, tako da sem imel kasneje pri izboru dobrih kadrov in montiranju kar veliko težav, pa še mudilo se je. Druga težava so bili arhivi. Če ne bi sam, kot mlad navdušen veslač, posnel in spremljal večino velikih tekmovanj, ne bi imel nobenega arhiva za film. Tako pa sem sicer imel posnetih večino njegovih tekem, ki pa so bili kvalitete VHS. Tako sem spet moral vse presnemavati na digitalni format in nalagati na računalnik. Zraven vsega je bila kvaliteta slike za moje pojme daleč pod nivojem zadovoljivega. Žal ni bilo časa in denarja, da bi iskal druge arhive. Kot tretjo težavo bi lahko omenil še snemanje Roka, kako odvesla s čolnom povsem blizu kamerinega objektiva, s tem, da je pol kamere pod vodno gladino, pol pa nad njo. Rešitev je bila po eni strani zelo enostavna: doma sem vzel stari akvarij za ribe, dal v njega malo kamero in vse skupaj posnel. Pa še zelo dobro je izpadlo. V prihodnje načrtuješ še kaj podobnega? Ne. Zaenkrat nimam namenov oz. potrebe po snemanju. Sicer imam vedno odprto pot za kaj podobnega ali resnejšega, saj imamo doma studio za vizualno in medijsko produkcijo, s katero se ukvarjata tako oče kot brat. Če bo v prihodnje želja, ne bo problema. Za zdaj pa se bom tudi sam, tako kot Rok, raje posvetil športu.

Abakus

FERI ima talent?

Zala Pia Lipičnik

Kaj je talent? Kdo je talent? Nam je dano že ob rojstvu ali je to lastnost? Če nam je dano že ob rojstvu, zakaj nismo vsi talenti? Kaj pa, če je to lastnost, ki jo moramo razvijati in se zanjo močno truditi, da lahko nekaj dosežemo? Talent je neka dobra stvar v nas, ki nas dela unikatne. Lahko smo talenti za pisanje pesmi, matematiko ali enostavno talenti za kakšen šport. Sama menim, da ima vsak od nas talent. Ko ga zaznamo, ga je potrebno negovati in mu posvečati vedno več pozornosti. Verjamem, da tako svoj talent tudi izpopolnimo. Vsak naj bi se rodil enak drugemu, vendar pa na vsakega delujejo različni dejavniki, različne težave, različni padci in vzponi. Zato tudi pri tem sodobnem »iskanju talentov« nikakor ne moremo presoditi, kdo ima talent in kdo ne. Mogoče je včasih le raven samozavesti višja od ravni talenta ali obratno. Problem v današnji družbi je tudi v zavisti. Človek, ki ima pogum, da pokaže svoj talent in ga razkrije, bo vedno s strani nekoga popljuvan. Če posameznik ni dovolj prepričan v svoj talent, se hitro umakne in zatre morebitni uspeh. Nikomur ni dana lahka pot do vrha. Zakaj si jo torej med seboj otežujemo? Najbolj me zmotijo statusi in skupine na Facebooku z besedili, podobnimi »Slovenija nima talenta«. Sem med ljudmi, ki skoraj 100 % podpiram takšne šove, kot je Slovenija ima talent. Raje, kot zmagovalno denarno nagrado, bi uspešnemu talentu zagotovila dober začetek kariere. Od takšnih šovov in ljudi, ki sodelujejo v njih, se mnogo več naučimo in izkusimo, kot od šovov, podobnim Kmetiji, Big Brotherju, ... Ne razumem, zakaj ne bi podpirali šova, ki ima več kot stoprocentno možnost, da uspe in prikaže talente na njihovi poti. Kljub vsemu pa v vsakemu od nas obstaja neka iskrica, ki čaka, da z njo zanetimo ogenj. Lahko je to ogenj uspeha ali poraza. Verjemimo svojemu notranjemu glasu in ne mislim, ki nas vodijo stran od uspeha. Ozrimo se po našem preljubem FERI-ju, morda tudi tam opazimo kakšen talent.

Intervju 15


RAZLIKA MED EKONOMIJO IN MENEDŽMENTOM Kdo izmed njiju je v krizi?

Čeprav ju marsikdo enači, besedi ekonomija in menedžment nista sopomenki in nikakor ne pomenita enako, zato ukvarjati se z menedžmentom ni enako kot ukvarjati se z ekonomijo. Iz tega sledi, da tudi ekonomist in menedžer ni ista oseba.

Avtorica: Mateja Osvald Foto: Mitja Mlakar ALI OBSTAJA RAZLIKA MED EKONOMIJO IN MENEDŽMENTOM? Ko govorimo o ekonomiji, govorimo o družbeni znanosti. Je veda o gospodarstvu, stara približno 200 let. Deli se na makroekonomijo, ki analizira globalne ekonomske agregate, in mikroekonomijo, ki analizira posamezne gospodarske pojave. Za menedžment lahko rečemo, da je kasnejša iznajdba. Pri opredeljevanju pojma zasledimo med avtorji določene razlike, ki odražajo različno razumevanje funkcij menedžmenta ter njihovo prekrivanje. Enota, na kateri temelji menedžment, je organizacija. Menedžment tako pomeni obvladovanje organizacije ter temelji na usklajevanju ciljev in interesov ljudi ter njihovih akcij in obnašanja. Dr. Tonči Kuzmanić, profesor na FM Koper, je v reviji Management (2007, 79–86) zapisal, da ekonomija temelji na objektivnih zakonitostih ter da se menedžment nagiba k subjektivnosti ali celo k revolucionarnosti. Avtor je mnenja, da je za menedžerja bistveno, da je odprte glave in da se je pripravljen učiti. Dober in uspešen menedžer je lahko praktično vsak ne glede na poklic, lahko je tudi povsem neizobražena oseba, vendar ne nevedna. KDO JE V KRIZI: EKONOMIJA ALI MENEDŽMENT? Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali

16 Znanost

je v krizi ekonomija ali menedžment sem naletela na mnenje dr. Štiblarja, ki v knjigi Svetovna kriza in Slovenci: Kako jo preživeti? (2008, 35) pravi: »/…/ ekonomska znanost je kaotična in v krizi, kar se odraža tudi pri stanju v gospodarstvu.« Lahko rečem, da je v krizi, ki nas je zajela na globalni ravni, ekonomija. Ker pa se menedžment ukvarja z organizacijo, z njenim delovanjem in zakonitostmi, organizacije kot take pa tvorijo trg oziroma ekonomijo neke države, tudi organizacije v veliki meri čutijo posledice te krize. KRIZA KOT PRILOŽNOST Zajela nas je svetovna finančna in gospodarska kriza in ne preostane nam drugega, kot da se bolj ali manj uspešno spopadamo z njo. Bolj kot smo pripravljeni, manj neprijetne bodo posledice, ki jih bomo občutili v prihodnosti. Kljub vsem težavam, ki jih je doprinesla, ta kriza daje tudi priložnosti inovativnim podjetjem, drznim idejam in zlasti tistim menedžerjem, ki so se novonastalim razmeram na trgu sposobni prilagoditi. Kot vsaka kriza bo tudi ta za nekatere pogubna, za druge pa priložnost, da uspejo. Jože P. Damijan, profesor na EF v Ljubljani, v Financah (2009, 12) ugotavlja, da v poslovnem svetu, tako kot v naravi, preživijo le tisti najbolj vitalni, z novimi zamislimi ali proizvodi, ki se najučinkoviteje prilagodijo spremenjenim okoliščinam, saj se le tako lahko uspešno podajo v konkurenčni boj. Ugotavlja, da sta ključnega pomena finančna stabilnost, zlasti lasten finančni tok,

Abakus

in inovativnost. SE BLIŽA KONEC KRIZE? Trenutna finančna kriza je najhujša po zlomu Wall Streeta leta 1929. Kako dolgo bo trajala, ne ve natančno nihče, lahko zgolj ugibamo. A ugibanja so dokaj pogosta. Med ekonomisti sta v razpravah prevladovali dve mnenji. Ena skupina ekonomistov je bila mnenja, da bo kriza kratka in bo trajala le osem mesecev. Druga skupina pa je menila, da bo trajala vsaj trikrat dalj, in sicer vsaj štiriindvajset mesecev in da bo več kot trikrat bolj globoka. Zdaj je povsem jasno, da se je prva skupina motila. Svetovna kriza namreč še traja, nekoliko se sicer umirja, a njene posledice je še čutiti in jih bo moč čutiti tudi v prihodnjih letih. In vse napovedi glede njenega konca so zelo nezanesljive. Zato zanesljivega odgovora na pogosto zastavljeno vprašanje, Kdaj bo krize konec, ne ve nihče. LITERATURA: Damijan, P. Jože. 2009. So krize res priložnost? Finance, 5. 3. 2009, 12. Kuzmanić, Tonči. 2007. Management in ekonomija: ali je to dvoje ali eno? (Elementi za razumevanje postsocializma in managerske revolucije). Management 2 (1): 79–86. Štiblar, Franjo. 2008. Svetovna kriza in Slovenci: Kako jo preživeti? Ljubljana: ZRC SAZU.


TEORIJA MENEDŽMENTA

Povezava s sedanjo krizo

Teorija menedžmenta se je skozi čas precej razvijala. V današnjem času je v ospredju krizni menedžment. V tujini je že uveljavljen, pri nas pa še dokaj nov, zlasti v praksi, zato se sprašujem, kaj lahko od njega pričakujemo v Sloveniji.

Avtor: Mitja Vodušek Foto: Patricija Valentinuzzi RAZVOJ TEORIJE MENEDŽMENTA Če se ozremo na začetek teorije o menedžmentu, opazimo, da sta bila nekoč kapital in upravljanje zelo povezana, saj so bile organizacije hierarhično oblikovane. Na vrhu je bil človek, ki je bil hkrati menedžer in v večini primerov tudi lastnik. Za začetnike klasične teorije menedžmenta veljajo Henri Fayol, Max Weber in Frederick Winslow Taylor. Skozi čas je hierarhična struktura organizacij prehajala v organsko, kjer je bil poudarek na osebju in medsebojnih odnosih. Hierarhija je bila zelo ploska in je vsebovala malo hierarhičnih nivojev. Menedžment današnjega časa se je oblikoval iz obeh skrajnosti, imenujemo ga sodobni menedžment. Zanj je značilno, da vključuje različne elemente drugih znanosti, na primer psihologije ali matematike. Glavni predstavnik je Peter Ferdinand Drucker. MENEDŽMENT SODOBNEGA ČASA Turk v reviji Management (2008, 275) navaja, da je cilj sodobnega menedžmenta urediti družbo tako, da bi zagotavljala pogoje za njegovo nemoteno delovanje in obstoj. Vendar vemo, da se v današnjem času na globalnem trgu pojavljajo številne motnje, kar pomembno vpliva na obstoj in delovanje organizacij ter hkrati menedžmenta. Te motnje se kažejo v obliki globalne finančne in gospodarske krize in ker je cilj

menedžmenta obstoj oziroma rast organizacije ter ustvarjanje dobička, je menedžment v času krize prisiljen odreagirati hitro ter se tudi hitro in fleksibilno prilagoditi dramatičnim razmeram na trgu. To so vrline, ki bi naj bile značilne za vse organizacije sodobnega časa. Vse to pa velja tako dolgo, dokler na trgu ne nastopijo izredne razmere, ki jih Gregor Jemec na spletni strani Financ opredeljuje kot ključne elemente, ki vplivajo na preoblikovanje menedžmenta v organizaciji. Med ključne elemente prišteva nepričakovan dogodek, neposredno nevarnost organizaciji in pomanjkanje časa za ukrepanje. PREOBLIKOVANJE MENEDŽMENTA IN NOVI CILJI V obdobju zavedanja krize ali vpliva enega izmed ključnih elementov se more menedžment hitro in pravilno odločiti o prihodnjih korakih. V tem primeru se je prisiljen preoblikovati iz tako imenovanega operativnega menedžmenta v krizni menedžment. Če je mogoče, naj preoblikovanje poteka znotraj organizacije. V kolikor ustreznega strokovnega kadra ni na voljo, se podjetje lahko posluži možnosti izbire izven svojih okvirjev in izbere človeka ali skupino za vpeljavo ustreznih rešitev. Zastavljeni cilji organizacije se takrat spremenijo iz dolgoročnih v kratkoročne. Prof. dr. Drago Dubrovski v knjigi z naslovom Krizni management in prenova podjetja (2004, 132) meni, da so novi, kratkoročni cilji, namenjeni obvladovanju nastalega kriznega položaja, preživetju organizacije in doseganju preobrata ter zagotovitvi temeljev za ponoven razvoj. Nastavljeni so za kratko

Abakus

časovno obdobje oziroma za čas, dokler organizacija ponovno ne doseže ravni stabilnosti. KRIZNI MENEDŽMENT Krizni menedžment je v Sloveniji dokaj nov in zaradi tega z malo prakse iz preteklosti. Tudi uvajanje kriznega menedžmenta v slovenska podjetja je bila do nedavnega redkost, vendar so se tudi naša podjetja bila prisiljena s tem spopasti. Zajela nas je namreč kriza, ki je terjala od podjetij pravilne odločitve in premišljeno ukrepanje. Tako je bilo kriznemu menedžmentu in njegovim menedžerjem v zadnjih dveh letih, ko se pojavila gospodarska kriza, omogočeno, da se potrdijo tudi v praksi. Za krizni menedžment je značilno, da so rezultati zdravljenja vidni v roku nekaj let. Zato bo, ali se je tudi pri nas uspešno odrezal, moč videti v naslednjih letih. LITERATURA: Dubrovski, Drago. 2004. Krizni management in prenova podjetja. Koper: Fakulteta za management. Jemec, Gregor. 2009. Krizni management – nujni odgovor na posledice krize. Finance. http://www.finance.si/blog. php?id=18&post=290. (22. 5. 2009). Turk, Primož. 2008. Od Taylorja do Druckerja: management in manageriranje. Management (leto 3, jesen). Koper: Univerza na Primorskem, Fakultea za management Koper.

Znanost 17


(F) Art?

Umetnost in mladi Umetnost je pogosto težko razumljiva, a brez nje ne bi poznali zgodovine naših prednikov in bi živeli v kulturnem mraku. Prav tu nastaja pereč problem, saj se Slovenija kot država premalo zaveda lastne dediščine, s tem pa posledično premalo vzpodbuja mlade k raziskovanju ali ustvarjanju.

Avtor: Nino Peček Foto: Nino Peček Človek se likovno izraža že od prazgodovine. Sila ga je gnala, da je za sabo pustil raznorazne risbe, kipce in toteme, s tem pa je ustvaril svojo zapuščino prihodnjim rodovom. Tako kot se je razvijal um, se je razvijala tudi umetnost. Postajala je kompleksnejša. Grki so postavljali slavne templje, prijetne očesu, Rimljani visoki Kolosej, za zabavo publike, gotske katedrale so nas zbližale z Bogom, renesansa je hvalila človeka, h katerim so spadale primerno grajene stavbe, v baroku pa nas je prevzela strast blišča z močnim pretiravanjem in nas pripeljala vse do sodobne umetnosti, ki je pogosto ne razumemo.

Ampak, sploh hočemo razumeti, ali nas vse skupaj zanima, kot lanski sneg? Pa zaradi tega raje nekaj okronamo za »art«, kar nam posredujejo tuji mediji? Tukaj predvsem mislim na razne televizijske programe, ki so tu, da nam generirajo pop zvezdnike s televizije in sveta glamurja. Spet uvidi luč en Gaga z Ulala, kateri je sproduciran za plačo zvonarja, a ga okronajo za čudo sveta, medtem ko študent Akademije za likovno umetnost (ALU) skriva svoja dela, celo vizije, za zidovi galerij, ki na splošno imajo čuden priokus med mladimi. Itak so te ustanove za čudake, ki iščejo nekaj, kar ni, njihova moda pa je ostala pri suknjiču profesorja iz povojnega 20. stoletja ali mutanta iz znanstvene fantastike.

Morate se zavedati, da tu ne kritiziram naše generacije, tudi sodobne viže so prijetne za uho, za občasen odklop možganov, kar vsak potrebuje. Problem je namreč v tem, da ne slišimo nič drugega, razen tega, kar je potisnjeno v nas s strani ponudnikov, s tem pa ne moremo primerno oceniti in pokritizirati ostalih skladb, ki so odrinjene na skrajni desni pas štiripasovnice. Da, obstajajo tudi druge pesmi, ki generični pop prekašajo za cel kilometer, a mi sledimo hitrosti zunanjega levega pasa, s tem pa jih spregledamo. Čisti primer so najbolj priljubljene radijske postaje za mlade. Potrebno je nameniti samo en mesec posluha radiu, vedno ob istem času, da spoznaš, kako ti pop lestvice, kot kaka pijavka, molzejo možgane z enimi in istimi ritmi, ki si se jih naveličal, ko si tretjič prižgal njihove valove. Zdaj pa vzemite vse to in zmešajte vsebino skupaj z balkanskim »sintesajzerjem« Korg na baterije. Kaj dobimo? Kruto smrt večinske javne glasbene scene. Če bi se vse tukaj končalo, sploh ne bi o tem pisal. To namreč služi kot primer, saj ni treba ravno razvijati neke znanosti, da take stvari opaziš, če si količkaj sposoben raziskovanja ter posluha. Naj namenim nekaj besed Akademiji za likovno umetnost, ki izobražuje bodoče oblikovalce, ilustratorje ter fotografe. Ko sem prvič videl to »fakulteto«, se mi je pred očmi nemudoma prikazal Predjamski grad v Postojni v

18 Kultura

Abakus


ŠTUDENT IN KULTURA

Barbara Vehovar

kombinaciji z delavskimi prostori lokalnega avtomehanika. Do tja moramo prestopiti najmanj tri mestne avtobuse, pot pa traja do dobro uro. Naša pridna država je namreč fakulteto postavila tja, kamor spada, bogu za hrbet, na Dolenjsko cesto 83. Šola je naravnost odurna, vse je že dotrajano. Na momente imaš občutek, da se ti bo vse skupaj zrušilo na glavo. Dobro, rečemo si, saj je to le fakulteta, a kaj, ko z mnogimi galerijami, ustanovami, celo spomeniki ni kaj drugače.

Spet uvidi luč en Gaga z Ulala in ga okronajo za čudo sveta, medtem ko študent Akademije za likovno umetnost skriva svoja dela.

Čisti primer je dvorec Dornava na Ptujskem polju. Država ni primaknila niti centa za ohranitev te prelepe kulturne dediščine, ki nam širi obzorja slovenske zgodovine. Najbolj grozno pa je dejstvo, da so želeli nekatere zgodovinske predmete iz dvorca enostavno zakuriti. Med njimi je tudi, na srečo, ohranjen klavir iz obdobja Valvasorja, ki bi postal kup pepela, če ga ne bi zavestni

krajani zaščitili. Država medtem raje razpravlja, če je v Sloveniji zadosti Patrij. Sicer je to le en primer, a vam zaupam, če vas take stvari zanimajo, da si boste nešteto primerov poiskali tudi sami, ker jih je res ogromno. Torej, kaj lahko storimo, razen tega, da se držimo za glave ob gledanju Eme 2010, gospoda Pahorja, ki ima hollywoodske nastope, menedžerjev, ki kradejo, in konec koncev debilizma, ki sliši na ime 24 ur ali Svet. Najprej priporočam, da raje ob gledanju poročil preklopite na SLO 1. Drugače pa naj vsak v svojem kraju poskrbi, da se bomo mladi z umetnostjo uveljavljali, da boste kdaj opozorili vašega župana, da bi bilo dobro prirediti kako razstavo ali primakniti kak evro za ohranitev dediščine vašega kraja. Mogoče se vam zdi bedasto, celo nepotrebno, saj si mislite, da vas tako nihče ne bo poslušal. Mogoče je res, da bo nekajkrat padlo na gluha ušesa, a če bomo vztrajni, menim, da se nam obetajo boljši časi na področju kulture in umetnosti. Mi smo prihodnost in v njej bomo tudi živeli.

Abakus

Ob sprehodu skozi mesto je nemogoče spregledati takšne in drugačne plakate, ki nas vabijo na različne zabavne prireditve. Pa naj bo to nova predstava, razstava znanega umetnika, nastop glasbene skupine ali pa mogoče premiera dolgo pričakovanega filma. Literatura, film, razstave, gledališče, glasba. Te zvrsti kulture marsikomu pomenijo nepogrešljiv element njihovega vsakdana, mogoče celo način življenja. Vendar je na žalost splošno znano in tudi večkrat potrjeno dejstvo, da se študentje vse premalo zanimajo za kulturo in za kulturno udejstvovanje. Res je, da v današnjem tempu življenja težko najdemo čas zase in našo osebno rast. Verjemite, kljub temu vedno ostane kakšna urica v našem prepolnem urniku za obisk gledališča, ko igrajo katero od dobrih predstav, ali vsaj za kakšen filmski večer. Vsak lahko poišče nekaj zase, kar ga veseli, izpopolnjuje. Nikakor ne smemo pozabiti, da je večina kulturnih prireditev cenovno prilagojena študentskemu proračunu, velikokrat pa so mogoči tudi različni študentski popusti in ugodnosti ob večjem številu obiskov – da sploh ne omenjam različnih razstav s prostim vstopom. Splača se! Tudi sama moram priznati, da bi se lahko več kulturno udejstvovala. Sicer je obisk kina, branje knjig in poslušanje različne glasbe moja stalnica, vendar bi moja kulturna obzorja lahko razširila še na druga področja. Prav zares občudujem ljudi, ki se poleg študijskih obveznosti aktivno udejstvujejo na medijskem področju, pojejo v pevskem zboru, ustanovijo svojo glasbeno ali plesno skupino, morda celo plešejo pri folklori. Za slednje opažam da je – vsaj tako mislim sama – v zadnjih časih vedno bolj priljubljena tudi pri mladih. Če se bo tako nadaljevalo, nam, vsaj upam, ne bo potrebno skrbeti za ohranjanje naše kulturne dediščine. Oblačenje v narodne noše ter plesanje tradicionalnih plesov namreč ni več nekaj, česar bi se nekdo izogibal, se celo temu posmehoval. Punce lahko priznamo, da lahko fant postane bolj priljubljen, če nas zna zavrteti po plesišču na »ohceti«. Nobena nima rada moškega, ki po cele dneve samo poseda za računalnikom in pozablja na ostale stvari.

Kultura 19


KREATIVNI PROJEKTI

Od Bombermana, spletnih sistemov do hišnika

V prejšnji številki smo vam obljubili članek o projektu Bomberman. Izkazalo se je, da so študentje programa Računalništvo in informacijske tehnologije ustvarjali še na drugih projektih, ki so zelo kreativni in uporabni, hkrati pa so jim lahko kot iztočnica za diplomske naloge.

Avtorica: Monika Horvat Foto: Anže Slemenjak Tretjega februarja se je predavalnica Alfa skorajda popolnoma napolnila s študenti študijske smeri Računalništvo in informacijske tehnologije, natančneje s tretjim letnikom, in vsemi ostalimi, ki so želeli izvedeti, na kakšnih projektih so ustvarjali njihovi kolegi. Takoj na začetku smo izvedeli, da se delijo na t.i. »hišnike, igričarje in spletne omrežnarje«, ki spadajo med prvo generacijo, ki se je spopadla s tako nalogo, saj so bili projekti vpeljani z bolonjsko prenovo. O projektih boste podrobnosti izvedeli kasneje, o dogodku pa smo povprašali tudi dr. Boruta Žalika, katerega laboratorij je skrbel za igričarje, ki je ob tem povedal: »Če pogledamo, da velika večina študentov pred dobrima dvema letoma ni znala realizirati nobenega programa, so vsekakor naredili zelo veliko. Resnično veliko. Sem zelo ponosen na njih. Nekaj študentov je izjemnih, zagotovo bomo še slišali za njih in bomo nanje lahko ponosni.« Kot še dr. Žalik dodaja, so si s tem pridobili tudi izkušnje s področja nastopanja, kar dosedanjim študentom ni bilo omogočeno, prva priprava na nastop jim je bila ob diplomski nalogi. Ti študentje so tokrat morali vaditi nastop, pripraviti predstavitev, skupina Bomberman je razmislila celo o celostni podobi svojega izdelka, kar jim bo zagotovo vse koristilo.

20 Študenti

BOMBERMAN Pri projektu Bomberman je sodelovalo 15 študentov, ki so bili razdeljeni v tri podskupine, pri čemer je vsaka skupina razvila svojo različico igre. Skupine študentov so bile naslednje: - skupina 1:      Jan Bezget      Denis Drajzibner       Ivica Labaš      Dejan Praprotnik      Tadej Pešl      Primož Kovačič - skupina 2:      Gašper Sedej      Primož Perhač        - skupina 3:       Alex Ziernicky       Domen Bukovec       Peter Stranjšak       Uroš Simončič V projektu so povezali znanja osmih predmetov, kar je bil zagotovo velik zalogaj tudi za pedagoške delavce, predvsem asistente. Mnogo bolj so se morali usklajevati in med seboj sodelovati. Vsaka izmed skupin je izdelala svojo verzijo Bombermana, ob tem jih je vodil dr. Vid Domiter, ki je bil vesel vzdušja, ki je vladalo med študenti ob nastajanju projektov: »Še pred projektom smo v laboratoriju izdelali zelo grobi osnutek igre, tako da smo študentom vsaj na začetku lahko zelo nazorno pokazali določene prijeme in tehnike. Jasno pa je, da je potem vsaka mikroskupina dala izdelku svoj okus, svoje rešitve. Vzpostavilo se je nekakšno pozitivno

Abakus

tekmovalno vzdušje. Dobra ideja ene mikroskupine je hitro našla pot v nekoliko spremenjeni obliki k drugi skupini. Na ta način verjamem, da se je motivacija študentov dvignila.« Igro Bomberman so izbrali iz razloga, da bi pokrili vsebine vseh prisotnih predmetov, gre tudi za igro, ki je bila dovolj zahtevna za zadan časovni okvir in navsezadnje je igra, ki je študentom dovolj zanimiva. Dr. Domiter pojasnjuje: »Pri igri, kot je Bomberman, je največji izziv doseči dobro igralnost, ta pa zahteva gladek potek igre, dovolj dobre računalniške nasprotnike in veliko dinamičnosti.« Primož Kovačič, »bombermanček« iz prve skupine, je povedal, da so tako, kot se to zgodi pri vsakem projektu, tudi tu naleteli na določene težave. Pravi, da so težave bile v določenih skupinah predvsem razdelitev dela in sama konsistentnost dela: »Kjer se nam je ustavilo pri znanju so nam pomagali asistenti oziroma stric Google. Mnogi bi pomislili, da ko delaš igro, se usedeš zraven in začneš pisati (kodo). Pa le ni tako! Moraš velikokrat premisliti, preden kaj napišeš. Kako boš naredil umetno inteligenco, kako boš krmilil igralca preko kamere, kako se boš povezoval preko neta itd. Torej, pri skupinskem delu je treba najbolj paziti glede razmerij v skupini in pravičnega vodenja ter razdelitve dela. Pri tem še moram omeniti, da te natančno načrtovanje lahko že vnaprej reši morebitnih problemov.« Študentom se je na obrazu prepoznala posebna navdušenost, saj so lahko svojim soštudentom predstavili igro, ki so jo naredili sami. Primož tako opisuje


svoja občutja ob tem: »Nervoznost, veselje in na koncu zadoščenje. Kot pri vsaki novi stvari, tudi nam na začetku ni bilo jasno, kako se zadevi streže. Čeprav zdaj mogoče nihče ne bi priznal, je bilo prisotno malce strahu, kako bo potekalo. Ko pa končaš igro in jo tu in tam igraš, pa povsem pozabiš na tisto, kar je bilo, in uživaš v svojem uspehu.« Projekti Bomberman so prikazani na straneh Inštituta za računalništvo (http://www.r-it.uni-mb.si/projekti/ podrocje.aspx?id=229), ena izmed skupin pa je za svoj projekt postavila spletno stran z malce podrobnejšim pregledom (http://gemma.uni-mb. si/VAIS2009/index.html). Morda pa se nam bo na FERI-ju še kdaj obetalo tekmovanje v FERI-Bombermanu, kar bi zagotovo bilo zanimivo. HIŠNI POMOČNIK Naslednji projekt, ki je nosil naslov »Hišni pomočnik«, so se ga študentje lotili ravno tako v treh skupinah: - skupina 1: Marko Cungl Marko Avguštin Denis Filipič Goran Graf Boris Cigale - skupina 2: Janez Podvršnik Anže Slemenjak Dejan Finkšt Rok Aškerc Rok Purnat - skupina 3: Sašo Petek Goran Jus Andrej Uršnik Grega Cehner Miha Kočevar Osnovna ideja projekta je v tem, da bi lepilne lističe, ki si jih s sporočili puščamo doma na hladilnikih, nadomestili s čim sodobnejšim. Na hladilnik bi tako raje pritrdili napravo, ki bi omogočala snemanje, hranjenje in prenašanje tekstovnih, zvočnih in video sporočil za ostale družinske člane. Preprost uporabniški vmesnik

na napravi bi poskrbel, da bi bilo predajanje sporočil preprosto tudi za manj vešče uporabnike, tehnično bolj podkovanim uporabnikom pa bi taka naprava omogočala naprednejše funkcije, kot je na primer oddaljeno preverjanje stanja doma. Dr. Boris Cigale, ki je spremljal študente ob tem projektu, je povedal, da je ideja projekta bila podana s strani mentorjev, vendar se je projektna zasnova spreminjala, »pri čemer so pomembno vlogo igrali tudi študenti. Ravno v tem semestru so razvili zanimivo možnost načrtovanja optimalnega jedilnika, ki glede na želje družinskih članov sestavi jedilnik na tak način, da kalorično, po okusu in po zdravih sestavinah ustreza vsem članom družine. Na kaj takega na začetku sploh nismo pomislili.« Ob tem dr. Cigale dodaja, da je bil z nastalimi projekti zelo zadovoljen, količina osvojenega znanja pri projektnem delu pa je odvisna od vsakega posameznika: »Kot v vsaki skupini, so bili tudi tu posamezniki, ki so v projekt vložili veliko truda in srca, in posamezniki, ki so se dela nekoliko izogibali. So pa na koncu vseeno delovali kot skupina in so ponosni na svoj izdelek, kar pa je v bistvu najpomembneje.« Študentje so z besedo in sliko opisali projekt Hišni pomočnik na spletni strani http://www.r-it.uni-mb.si/ projekti/podrocje.aspx?id=230, kjer si ga lahko bolj podrobno pogledate. SPLET IN OMREŽJA Pri projektu Splet in omrežja so študentje naredili spletno aplikacijo, katere glavni namen je filtriranje prometa med lokalnim omrežjem in internetom. Aplikacija omogoča filtriranje prometa na različnih nivojih, na primer filtriranje po spletnih naslovih, filtriranje po besedah na strani oziroma po tematiki strani, filtriranje po vrstah datotek (doc, pdf, avi, exe itd.). Pri projektu, ki je nastajal dva semestra, in sicer okrog 9 mesecev, v sklopu 10 predmetov, so sodelovali naslednji študentje: Tomaž Kočevar

Abakus

Dejan Brodnjak Nastja Portir Boris Repselj Jernej Kokot Tadej Klavž Sandi Jeršič Matej Vodopivc Simon Kočnik Gašper Rebernak Luka Juršnik Konrad Pogačar Roland Đorđevič Nastja Portir Izdelek je primeren za podjetja oziroma javne ustanove, kot so šole. Z njim lahko omejimo dostop do spletnih vsebin, na primer terminali v bankah so namenjeni interni uporabi oziroma poslovanju banke in ne brskanju po internetu. S tem, ko omejimo dostop do določenih spletnih vsebin, povečamo produktivnost zaposlenih, saj lahko ti dostopajo do manj motečih dejavnikov na internetu. Izdelek bi seveda lahko uporabljali tudi v domačem okolju. Konrad Pogačar, študent iz skupine Hišni pomočnik, je povedal, da so tudi oni spoznali težavnost ekipnega dela, »saj je potrebno usklajevanje idej, zagotavljanje združljivosti modulov ter utrinkov članov. Zahtevno se je bilo naučiti uporabljati vsa ta razna orodja, ki smo jih uporabljali za izdelavo projekta, toda s tem smo pridobili ogromno dodatnega znanja, ki nam bo koristilo pri iskanju zaposlitve.« Iz opisov projektov je možno videti, da so študentje pri tem osvojili veliko znanja, ki jim bo koristilo v življenju. Ne gre le za znanje iz področja računalništva, ampak tudi nastopanja, sodelovanja v ekipi in usklajevanja idej, kar v današnji družbi predstavlja veliko vrednoto. V prihodnje se lahko študentskim projektom da še večji poudarek, na predstavitev se morda lahko povabi tudi ostale študente fakultete, saj je prav, da vidijo, kaj so njihovi sovrstniki s trudom in voljo naredili.

Študenti 21


GOOGLE DOCS

Ali še potrebujem Office? Internet nas obkroža na vsakem koraku, hkrati pa tudi orodja, ki jih le-ta omogoča. Eno izmed njih je “Google docs”, ki je nekakšno spletno nadomestilo Microsoft Office. Ta članek je bil v celoti napisan prav v Google docs in hkrati uporabljen za dodatno preizkušanje samega spletnega paketa. 

Avtor: Blaž Rošer Foto: splet Seveda pa ima vsak zlatnik dve plati, saj sem tudi sam izkusil pomanjkljivost Google docs-a; internet sam. Spletni paket orodij Office deluje samo takrat, ko imaš internetno povezavo. “Doh, valda”, bi rekli nekateri, vendar smo v tem času že tako navajeni na prisotnost internetne povezave, da pozabljamo, da je to storitev, ki včasih tudi ne deluje, takrat pa tudi ne deluje nič, kar je povezano s spletom, v mojem primeru Google docs. Po vsakem dežju posije sonce, pravijo, in vsakič, ko te namoči dež, ugotavljaš, zakaj nisi imel dežnika; tako sem tudi sam ugotovil, da Google docs sedaj deluje tudi brez internetne povezave, če namestimo t.i. ‘’extention’’ ali razširitev Google Gears za svoj brskalnik. Seveda mi je do te rešitve pomagal “stric’’ Google, ko se je internetna povezava vrnila.

saj je potrebno najprej namestiti brskalnik Firefox, v Mac OS-u pa deluje tudi v brskalniku Safari 3.  KAJ NAM NUDI PAKET GOOGLE DOCS ? Pri Googlu so se dobro potrudili in celoten paket opremili z zelo veliko pomoči. Za večino problemov takoj najdemo odgovor, nekatere pa bomo, kot ponavadi, vprašali strica Googla, ki nas bo napotil na pravi naslov, forum, blog ali videovodič, kjer nas čaka odgovor.  Celoten paket ponuja izdelavo dokumentov, razpredelnic, predstavitev, anket in obrazcev. Poleg vseh štirih praznih tipov dokumentov vas čaka še nešteto vzorcev oz. predlog ki vam bodo olajšali delo pri izdelavi življenjepisa, oblikovanju predstavitve, matematičnih problemih z

ZAHTEVE GOOGLE DOCS Čeprav zveni smešno, ima Google docs sistemske zahteve, ki omogoča delovanje celotnega paketa. Najpomembnejša zahteva je račun pri spletnem gigantu Google, paket sam deluje v skoraj vseh operacijskih sistemih, vendar moramo imeti nameščen pravi brskalnik. Windowsi paketu ne povzročajo posebnih težav, saj deluje tako na platformi XP kot Vista, prav tako podpira vse tri najbolj uporabljane brskalnike: IE, Firefox in Chrome. Več težav nastane pri distribucijah Linux in Mac OS,

22 Tehnologija

Abakus

razpredelnicami in še in še. Začnimo pri tekstovnih datotekah. Preprosto odpremo nov dokument in začnemo tipkati naše misli, nalogo, kar koli pač moramo iz glave prenesti v bite in bajte, ki jih bomo potem nekomu posredovali ali samo shranili. Nad dokumentom nas pričaka orodna vrstica, ki spominja na Microsoft Word 2003. Najprej opazimo, da so orodja dokaj skopa, vendar ne prehitevajmo z zaključki. V jezičkih nad njo se skriva veliko orodij, ki jih mogoče pogrešamo. Vstavljamo lahko slike, risbe, tabele, povezave itd., poleg tega lahko urejamo HTML in CSS samega dokumenta, kar tistim, ki ste tega vešči, omogoča skoraj neomejene oblikovalske možnosti za sam dokument.  Pri predstavitvah oz. prezentacijah,


ki so nadomestilo PowerPoint-a ni velikih skrivnosti. Vstavljamo lahko slike, videe, tabele itd., menjujemo ozadja, oblikujemo format besedila, se igramo s prehodi kot bi se v PowerPointu.Več zabave si lahko privoščimo pri razpredelnicah oz. Spreadsheats, ki so nadomestek Excella.  Poleg standardnih razpredelnic, kjer se igramo s tabelami in podatki, nam Spreadsheats omogoča razne uporabne obrazce, ki jih najdemo predpripravljene v ‘’Templates’’, tako da preprosto začnemo uporabljati in kreirati. Na voljo so nam koledarji, razni obrazci za sledenje projektom, obrazci za finance ipd. Za vsakega

Čeprav zveni smešno, ima tudi Google docs sistemske zahteve.

se najde nekaj, kar lahko uporabi pri svojem delu. Sam sem bil zelo navdušen nad označevanjem celic, ko le-te ureja nekdo drug, s katerim delite določen dokument. Z različnimi barvnimi oznakami na celici ste opozorjeni, da se v določeni celici trenutno nahaja nekdo drug in jo ureja. To je zelo uporabno, če s z nekom delite, na primer, urnik ali tedenski koledar. Tako si ne boste “hodili v zelje” in boste počakali na spremembe ter nadaljevali delo v celici, ki je bil prej okupirana. Desni klik je vaš prijatelj pri urejanju razpredelnic, saj preseneča pri vnosu t.i. Gadgets-ov, ki jih je res veliko. Razporejeni so v več logičnih oddelkov od financ, zemljevidov, grafov do lastnih iznajdb, ki jih lahko sproti ustvarjate. Privzeta lastnost razpredelnice je razmejitev, ki loči prvo vrstico od ostalih in ostaja vedno na vrhu. S tem vam olajša delo z razpredelnico, v kateri imate veliko podatkov in želite videti ime

stolpca v vsakem trenutku. Seveda ni potrebno poudarjati, da deluje navigacija enako kot v Excellu, prav tako pa je mogoče vse celice, vrstice ali stolpce poljubno barvati, spreminjati obliko in razmak, kot bi to počeli v Microsoftovem produktu. Nabor matematičnih funkcij je sicer manjši kot v Microsoftovi izvedbi, vendar se s sprotnim ustvarjanjem novih funkcij s strani Googla in drugih uporabnikov ta širi iz dneva v dan in z malo brskanja po spletu najdete vse, kar potrebujete za vaše delo. Seveda je tu še možnost, ki je uporabna za vse uporabnike, ki pri svojem delu uporabljate razne obrazce, ankete in druge oblike vprašalnikov, po končanem delu pa vas čaka še tipkanje rezultatov v elektronsko obliko. Tukaj vam delo olajša oblika dokumenta “Form”, kjer lahko ustvarite raznorazne vprašalnike, ankete in obrazce, katerih rezultati se avtomatsko shranjujejo v razpredelnico v vaših dokumentih Google. Tako imate pregled nad vsemi vnosi, ki so jih naredili vaši kolegi, anketiranci, kdor koli je pač izpolnjeval vaše ankete/ obrazce. S tem vam je prihranjeno ogromno tipkanja in prebiranja rokopisov, za katere včasih potrebujemo znanje hieroglifov in veliko domišljije, da razberemo, kaj je želel nekdo povedati z napisanim. Google docs je to in še mnogo več. Pred kratkim so razvijalci pri Googlu dodali tudi možnost nalaganja vseh dokumentov, ki so povezani s pisarniškim delom tako ali drugače. S pomočjo Google docs je mogoče pregledovati datoteke formatov pdf, txt, doc, rtf, odt, sxw, ppt, pps in xls. S tem so pokrili večino datotečnih oblik, ki jih uporabljamo pri vsakodnevnem delu v pisarni, šoli ali doma. Seveda ima vsaka storitev, ki je tako rekoč zastonj, tudi svoje omejitve. Vse datoteke, razen oblike “Form” oz. vprašalnikov, je mogoče natisniti v

Abakus

obliko PDF. Prav tako je mogoče vse tekstovne datoteke, razpredelnice in predstavitve shraniti v obliki za orodja Microsoft Office, ki jih je potem mogoče dodatno urejati tudi v samem paketu Office. Google nam omogoča, da na enem računu hranimo do 5000 dokumentov in 5000 slik, omejuje pa nas z velikostjo posamezne datoteke, in sicer 500 KB pri tekstovnih oblikah (velikost se nanaša samo na tekst), vendar dovoljujejo vstavljanje slik, ki ne presegajo 2 MB na sliko, vendar ne omenjajo števila slik na dokument. Število razpredelnic je omejeno na 1000, vendar ne štejejo tiste, ki jih drugi delijo z vami, prav tako smo omejeni z njihovo velikostjo, saj morajo imeti manj kot 256 stolpcev ali manj kot 200 000 celic oz. manj kot 100 listov, kar pač najprej presežemo.  ZAKLJUČEK Paket Google docs skriva še veliko več, kot sem uspel opisati v tem članku, zato predlagam, da se sami poglobite v orodja, ki so vam na voljo. Verjamem, da boste odkrili še mnoge pripomočke, ki se tam skrivajo, pa tudi razlike, zaradi katerih boste mogoče ostali še naprej zvesti Microsoftovi ali OpenOffice izvedbi pisarniškega paketa, morda pa celo odkrili t.i. velikonočno jajce, ki so ga nastavili Googlovi razvijalci.

Tehnologija 23


JWE 2010

Istočno Sarajevo, Bosna in Hercegovina Od 11. do 18. januarja 2010 je potekala tradicionalna mednarodna izmenjava, JahorinaWinterExchange 2010, v organizaciji združenja EESTEC, lokalni komite Istočno Sarajevo. Izmenjave so se udeležili študenti iz Turčije, Makedonije, Srbije, Črne gore, Madžarske in Slovenije, željni smučanja in druženja.

Avtor: Vedran Todorović Foto: Vedran Todorović Na pot sem se odpravil zvečer s avtobusom iz Maribora proti glavnem mestu Bosne in Hercegovine. Po malce napornih devetih urah vožnje, ob šesti uri zjutraj, sem prispel na glavno avtobusno postajo v Sarajevu, kjer me je počakal prijazni organizator in me odpeljal v motel Topalović v Istočnem Sarajevu, kjer smo vsi udeleženci izmenjave bili nastanjeni. Namestitev je bila odlična, bili smo sami v lepo urejenem motelu, od katerega nam je bilo vse več ali manj v bližini. Ker sem na izmenjavo zamujal en dan, se uradnega sprejema in prve zabave nisem udeležil. Drugi in tretji dan izmenjave sta bila namenjena smučanju. Do olimpijske gore Jahorina smo imeli urejen avtobusni prevoz, kateri nas je po zajtrku odpeljal na goro. Od motela smo imeli več kot pol ure vožnje do smučišč. Med nami je bilo kar nekaj smučarjev, kateri so takoj odšli smučat, za ostale pa je bila organizirana šola smučanja. Nekaj nas je bilo tudi takih, kateri nismo šli smučat in smo z domačini hodili na sprehode po gori in odkrivali njene lepote. Na gori smo tudi imeli kosilo, po katerem je bilo še dovolj časa za uživanja na snegu. Po vrnitvi v motel smo imeli dovolj časa, da se spočijemo in uredimo za večerjo in nočno življenje, katero je potekalo

24 eeStec

v različnih klubih in diskotekah Istočnega Sarajeva. Žurka tretjega dne izmenjave je bila posebna, saj je bil to 13. januar, ko čaka pravoslavno novo leto. Tudi mi smo ga praznovali, saj smo imeli organizirano celonočno rajanje ob balkanski glasbi v enem klubu. Četrtega dne po skoraj ne prespani noči smo se zbudili in odšli na sprehod in ogled znamenitosti Sarajeva. Prvo smo si ogledali znani kulturno-športni center Skenderija, potem smo sprehod nadaljevali prek enega od mostov na reki Miljacki proti centru mesta in Baščaršiji. Obiskali smo tri verske objekte, pravoslavno in rimokatoliško cerkev ter džamijo, katere so povsem v centru in predstavljajo življenje treh narodnosti različnih veroizpovedi v Bosni in Hercegovini. Na Baščaršiji smo imeli organizirano kosilo (»deset u pola sa lukom«) znani sarajevski »čevabdžinici«. Po kosilu smo se odpravili proti bowling-centru, kje smo uživali v bowlingu in biljardu. Toda, to je bil šele uvod v vesel večer, kateri nas je čakal. Organizatorji so za nas pripravili tradicionalni srbski večer s hrano, pripravljeno po domačih receptih, žganjem (rakijo) in vinom. Domačini so se oblekli v domače noše in pripravili kulturno-umetniški program ob domači glasbi harmonike. Ta noč se je končala v zgodnjih jutranjih urah. Peti dan smo izkoristili za obisk elektrotehnične fakultete v Istočnem Sarajevu, kjer smo si ogledali njihove laboratorije. Po tem smo se z avtobusom odpravili do najstarejše hidroelektrarne Bogatići v Bosni in Hercegovini, katera deluje

Abakus

že več kot 50 let brez večjih vlaganj, saj je vsa oprema še iz časa, ko je bila zgrajena. Ta dan smo še izkoristili za ogled jame Orlovača, katera je najlepša v Bosni in Hercegovini in je znana po najdenem okostju jamskega medveda. Po eno urnem ogledu jame smo se vrnili v motel, sledila je večerja in zabava. Šesti in sedmi dan sta si bila skoraj podobna. Zjutraj bujenje, zajtrk, odhod avtobusa na Jahorino, smučanje cel dan, vmes kosilo, po vrnitvi s smučanja počitek, večerja in zabave pozno v noč. Zadnjo večer preden smo se šli zabavat smo se zbrali in zahvalili organizatorjem za odlično organizacijo in jim vročili darila, tipična za lokalni komite vsakega od udeležencev. Zadnjo noč je zabava trajala do jutranjih ur, ker se nismo hoteli posloviti. Po kratkem spancu se je bližal čas odhoda.

Celoten teden je bil fenomenalen. Spoznal sem kar nekaj novih ljudi, s katerimi bom obdržal stike še dolgo, saj smo skupaj preživeli nepozaben teden. EESTEC-ove delavnice ali izmenjave so zagotovo nekaj, česar študenti ne smejo zamuditi.


FAŠENK FEST

Največje študentsko pustovanje v Mariboru Študentski svet Univerze v Mariboru je pripravil študentsko pustovanje, kot ga še ni bilo. Poskrbeli so ne le za spektakularno zabavo v dvorani UŠC Leona Štuklja, ampak tudi za študentski pustni karneval pred njo. Vse maske so se ogrele ob brezplačnem kuhanem vinu in čaju ter mastile s slastnimi krofi.

Avtorica: Janja Žerak Foto: Monika Horvat Čas pustovanj je res nekaj posebnega, če se le prepustimo noremu vzdušju, norčijam in si drznemo enkrat v letu postati nekdo ali nekaj drugega. Ta čas smo posebej nestrpno pričakovali, ko smo še gulili šolske klopi, če ne zaradi pusta samega, pa ker je bil to pouka prost dan. V študentskih letih se maskiramo vse bolj poredko, ni več otročje razigranosti, pravimo, da smo preveč zaposleni in utrujeni. Vsaj tako je bilo do sedaj, a mislim, da je prireditev Fašenk Fest pustni duh v študentih ponovno obudila. Organizirana je bila pustna povorka iz centra mesta do študentskega kampusa na Gosposvetski cesti. Povorke so se udeležile skupinske maske, ki so nato sodelovale v tekmovanju za najbolj izvirno in najbolj spretno masko. Dogajanje na študentskem karnevalu pred dvorano UŠC so popestrili tudi ptujski kurenti ter tako ustvari pravo pustno vzdušje. Za vse obiskovalce so organizatorji pripravili kuhano vino in čaj, da so se ogreli v mrzlem zimskem vremenu, ki so ga skušali odgnati. Skoraj 3000 mask je napolnilo dvorano UŠC Leona Štuklja do zadnjega kotička. Avatarji, reševalci, plesalke kan-kan, kokoške, pingvinčki in ostale zares izvirno in natančno ustvarjene maske so bile prava paša za oči. Nekateri so

dokazali, da imajo bogato domišljijo in ustvarjalno žilico. Nepozabno zabavo, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur, so ustvarili odlični slovenski glasbeniki. Zabava se je stopnjevala od odlične skupine December, domačinov Happy Ol’ McWeasel, ki so množico obnoreli s škotskimi ritmi, Zmelkoow s svojim odličnim nastopom in Čuki, ki ustvarijo edinstveno zabavo ter publiko vedno spravijo na noge. Nekaj zanimivih mask smo povprašali, kako so bile s prireditvijo zadovoljne. Anamarija Jeler »Nad prireditvijo Fašenk Fest sem bila zelo presenečena. Veseli me, da so tudi študentom omogočili doživeti občutek pustnega karnevala. Zabava je bila zelo, zelo zanimiva, še posebej zaradi tolikšne izvirnosti študentov pri maskiranju. Sama sem se našemila v avatarko Nytari. Obleko sem si naredila sama, obraz pa mi je naslikala sostanovalka, ki študira likovno umetnost (prav zaradi nje sem izgledala popolno. Pustovanje je bilo dobro organizirano. Krofi, ki so jih delili, so marsikomu polepšali večer in ga malo streznili. Glasbene skupine so bile dobro izbrane, saj se mi zdi, da je za takšne vrste zabav pomembna tudi dobra glasba. Motilo me je le, da sem zaradi premalo toalet v dvorani zunaj čakala na mrzlem .«

Abakus

Klavdija Šlebnik »Končno smo doživeli pravo pustovanje tudi v Mariboru. Enkratno se mi je zdelo, ker je bila prava povorka s kurenti, brezplačni krofi ter topel čaj, da se pogrejemo v mrazu. Presenetila me je tudi nizka cena vstopnice glede na dober izbor skupin, ki so nastopile (še posebej, ker so mi zelo všeč Čuki). Ogromno je bilo izvirnih mask. Sama sem bila zamaskirana v šolarko skupaj s svojo prijateljico. Organizatorjem pa res vse pohvale in upam, da bodo ponovili tako dobro pustovanje tudi naslednje leto.« Špela Mohorič »Pust smo letos vsi nestrpno pričakovali, saj smo vedeli da nas na UŠC-ju čaka velika fešta, ki se je odvijala prvič. Organizacija je bila dobra, odlično so poskrbeli za nas z brezplačnimi krofi, ki so bili res dobri. Skupine so bile odlične, prav tako pa tudi vse maske, ki so se zbrale tam. Fašenk Fest je bil nepozaben« Fašenk Fest je prireditev, ki smo jo študentje v Mariboru res pogrešali. Trditev potrjuje dejstvo, da je bila razprodana in dvorana nabito polna. Študentski svet Univerze v Mariboru je pripravil študentom prijazno zabavo z ugodno ceno vstopnice in pijače ter brezplačnimi krofi, ki so jih delili celo noč. Tovrstnih projektov si študentje zaslužimo še več.

ŠSUM

25


ŠPORT NA »BOLONJCU«

Šport na »bolonjcu« kot izbirni predmet? Šport predstavlja velik del človeških interesov in dejavnosti. Večina ljudi svoj prosti čas porabi za rekreacijo in razne športne dejavnosti, ki dobro vplivajo na njihovo zdravje, kondicijo, počutje in nenazadnje tudi obliko telesa. Pomembnosti telesne aktivnosti se vsi zavedamo, vendar si za to dejavnost večkrat ne vzamemo časa.

Avtorica: Tina Zdunić Foto: Monika Horvat Športna aktivnost zelo dobro vpliva na vaše počutje in posledično tudi na koncentracijo, tako da se kasneje lahko lažje pripravite na izpite. Vendar se je z uvedbo bolonjskega študijskega programa na univerzah marsikaj spremenilo in čeprav imamo študentje pri raznoraznih športnih društvih tudi ugodnosti, večina raje porabi svoj prosti čas za študentsko delo, zabavo ali počitek, nekateri pa svojo pozornost posvetijo celo učni snovi, ob tem pa pozabljajo na športno aktivnost. Zaradi tega so se v zadnjem času porodila vprašanja in predlogi glede športnih dejavnosti, na to temo pa so bile sestavljene tudi ankete na spletnih straneh mariborskih fakultet. Arnel Glotić, prodekan za študentska vprašanja na FERI, mi je zaupal rezultat takšne ankete, ki je bila objavljena na spletni strani FERI. V anketi sta bili zastavljeni dve vprašanji, in sicer, kako pogosto smo študentje športno aktivni in kako bi šport moral biti urejen na posameznih fakultetah v Mariboru. Izkazalo se je, da se večina študentov ukvarja s športom več kot 2-krat na teden, kar dve tretjini študentov, ki so izpolnili anketo, pa si želi, da bi bil šport kot izbirni predmet v predmetniku in bi si ga tako lahko izbrali tisti študentje, ki bi si želeli ta predmet namesto kakšnega drugega predmeta in bi

26 Šport

na tak način lažje zbrali točke za napredovanje v višji letnik. Razprava o tej temi žal še ni zaključena, bilo je že kar nekaj sestankov, kjer so se udeleženci dotaknili te problematike, vendar še ne vemo, ali bo ta predlog oz. želja študentov, da bi bil šport eden izmed izbirnih predmetov, sprejet ali ne, menim pa, da bi takšna možnost razveselila večino študentov. Ne pozabite tudi, da v Mariboru obstaja Univerzitetna športna zveza Maribor, ki deluje pod geslom Zdrava zabava. To je zveza več društev, v katero je v letošnjem študijskem letu vključenih približno 1500 študentov, ki se udejstvujejo naslednjih aktivnosti: rekreacije badmintona, košarke, odbojke, malega nogometa, namiznega tenisa, skupinske vadbe, tajskega boksa, tae-kwon-do-ja/kickbox-a, v poletnih mesecih pa tenisa in odbojke na mivki. Obstaja tudi študentska košarkarska liga NLB, v katero je vključenih 13 ekip in liga malega nogometa Dostop.si, v katero je vključenih kar 24 ekip. Študijsko leto si lahko popestrite tudi z vpisom na tečaje smučanja in deskanja na snegu, plavanja ali športnega plezanja, v pomladnih mesecih pa tečajev tenisa, rolanja, potapljanja, potapljanja na vdih, tečaj za voditelja čolna ali vaditelja skupinske vadbe/fitnesa. Za avanturiste pa je potrebno omeniti še, da se lahko udeležijo zimskega nočnega sankanja, avantur z motornimi sanmi ter adrenalinskih avantur v Bovcu. Pri športni zvezi Zdrava zabava si lahko izposodite

Abakus

tudi športno opremo (smučarsko, deskarsko ali rolerje z zaščitno opremo), nudijo pa vam tudi ugodnosti, saj vam ponujajo cenejše smučarske karte, karte za bazene in fitnes. Preko Zdrave zabave se študenti udeležujejo tudi državnih in mednarodnih univerzitetnih prvenstev, poleg vsega tega pa je Zdrava zabava tudi organizator prireditev, kot so ZZ tek po ulicah Maribora (prej Nesov tek), ZZrolano mesto (največja parada rolanja v Sloveniji), Teka po stopnicah na Kalvarijo ter ZZ Festivala športa (ves mesec oktober brezplačne športne dejavnosti in dogodki), ki se jih skupno udeleži nekaj tisoč študentov. Naj vas opomnim, da se lahko udeležite raznoraznih tečajev, tekmovanj in rekreacij, ki potekajo v Univerzitetnem športnem centru (UŠC) Leona Štuklja v Mariboru. Čeprav obstaja veliko prostorov, kjer se je možno ukvarjati s športom, pa je še vedno najboljše, da se za to dejavnost odpravite na svež zrak. Sicer vem, da nam je uživanje in sproščanje v naravi velikokrat onemogočeno zaradi slabega vremena, takrat pa se napolnijo športne dvorane, fitnesi in ostali objekti, ki nam omogočajo rekreacijo. Veselo športanje vam želim!


Pivo Čudežni napoj za poletne dni Pivo. Včasih pijača bogov, danes ga pijemo že praktično vsi. Pa sploh poznamo to osvežilno pijačo, ki nam lepša torkove večere? Ali pa nas morda zgodovina in dejstva tega »eliksirja« sploh ne zanimajo? Zanimanje ali ne, bahanje pred prijatelji še nikoli ne bo tako zabavno, kot po tem, ko preberete tale prispevek.

Avtorica: Mojca Marš Foto: Mojca Marš Torkov večer v znanem lokalu. Zbrana vsa potrebna družba, posledično tudi pijača. S pogledom ošvrknem sosednje mize. Na njih prevladuje pijača, nam znana kot PIVO. Ste vedeli, da večinski del piva sestavlja voda? Posledično to pomeni, da je kvaliteta piva odvisna od vode. Voda iz Dublina, ki je polna mineralov, je tako zelo primerna za izdelovanje Guinnessa. Srednjeveška situacija z vodo pa je bila malce drugačna. V tistih časih je bilo zelo težko najti čisto vodo, ki bi bila primerna za pitje. Veliko ljudi se je zato odločilo, da bodo raje pili pivo, saj je bila voda v njem tako varnejša. Življenje v srednjem veku očitno sploh ni bilo tako zelo težko, saj so pivo uporabljali tudi kot zdravilo. Če pa pivo slučajno ni pozdravilo kakšne bolezni, pa je za to obstajala Valhala (vikinška nebesa). Vikingi so namreč verjeli, da jih tam čaka koza, katere vime zagotavljajo neskončno zalogo piva. Nebesa? Definitivno. Včasih se je pivo varilo v samostanih, to delo pa so opravljali menihi. Najstarejša pivovarna je seveda v Nemčiji, gre pa za (zdaj že bivši) samostan Weihenstephan, ki pivo izdeluje že od leta 1040. Seveda pa v starih časih piva niso varili le menihi, vendar so to častno delo velikokrat opravljale najuglednejše in najlepše ženske. Danes to delo redkokdaj še opravljajo ženske, prav tako se pivo skorajda ne vari več v samostanih, ampak

pivovarnah. Teh je v Sloveniji kar veliko, vendar pivci piva večinoma poznajo samo dve – pivovarno Laško in pivovarno Union. Ravno tako bi lahko rekli, da se glede na ti dve pivovarni Slovenci delimo na dva »pivska« pola. »Pivo je še vedno nesramno drago,« pravijo pivci, vendar jih to ne odvrne od pitja. Po Sloveniji cene piva zelo nihajo. Vse je odvisno od lokala in od dejanske vrste oz. znamke piva, ki ga naročiš. Laško in Union imata približno isto ceno, včasih pa je Laško celo za nekaj centov dražje. Če pa izračunamo povprečno ceno steklenice piva, se ta zaokroži na 2 evra. Cene pa malo poskočijo v Ljubljani, kjer steklenica piva velikokrat naraste do 2,50, če ne kar do 2,70 evra. Še vedno pa Ljubljana ne prekosi Primorske, kjer za pivo lahko odšteješ tudi do 6 evrov. Ne glede na visoke cene lahko zagotovo trdimo, da bo pivo vedno pijača, ki nam bo hladila vroče poletne popoldneve, nazdravljala z nami ob družabnih večerih ter krajšala preplesane noči. Kaj menijo o pivu študentje, pa si preberite v anketi. Jernej Krulec Pivo imam zelo rad, moje najljubše pivo pa je brez dvoma Guinness. Previsokih cen pa smo se strastni pivci piva žal že navadili. Moja zanimiva izkušnja s pivom se je začela z nedolžno kavico s kolegom, končala pa naslednji dan, ko sem prišel domov, pa še to ne vem kako in kaj. Brez dvoma pa je moja največja »pirovska želja« pa je speljan pivovod v mojo sobo. To so šele nebesa …

Abakus

Aljaž Tepina Sam piva ne pijem pogosto, saj mi ni všeč njegov trpek okus. Poleg tega me moti tudi to, da se moram po pivu vedno oglasiti na stranišču ter večer tako preživeti strmeč v pisoar. Cene piva so seveda odvisne od lokacije lokala, vendar se mi ne zdijo pretirane. Zanimivo izkušnjo imam pa iz Oktoberfesta, kjer sem na eks v grlo zlil cel liter piva. Predstavljajte si koliko časa sem šele potem preživel na stranišču. Mateja Avberšek Najraje pijem Laško, saj menim, da ima najboljši okus. Vseeno pa bi lahko bile cene piva nižje. Konec koncev smo študenti večino časa brez denarja. Neke posebno zanimive izkušnje s pivom nimam, sem pa enkrat prišla do zanimive ugotovitve – pivo, ki ga izbruhaš, ima enak okus kot pri pitju. Če bi pa slučajno živela zlata ribica, ki bi mi lahko izpolnila kakršnokoli željo v povezavi s pivom, bi jo definitivno prosila za lastno pivovarno. Potem bi šele bilo zabavno … Jurij Tamše Moje najljubše pivo je brez dvoma Corona, obožujem ga pa zato, ker ga v moji najljubši TV nadaljevanki pijeta Joey in Chandler. Po navadi ne štejem količine popitega piva, saj po peti oz. šesti steklenici pride na vrsto žganje, potem pa tako vemo, kako gre naprej. Kar se pa tiče zlate ribice in njene želje v povezavi s pivom, pa lahko samo rečem: »The beer is not relevant, it’s the lady who brings you beer that counts!«

Prosti čas

27


Avtor: Jasmin Mešič

Dragi dnevnik.

A sem postala knjižnjičarka?

Včeraj sem ponovno doživela zelo zanimiv dan. Spet sem grešila, vendar ne bom rekla, da sem samo jaz za to kriva. S pomočjo interneta sem iskala novo službo. Pregledala sem vse oglase in nobeden ni bil dovolj zanimiv. Vse dokler nisem naletela na oglas, da potrebujejo pomoč v knjižnjici. Takoj sem poklicala na objavljeno telefonsko. Ni pa se oglasila ženska, kot sem pričakovala, oglasil se je moški, z globokim, vendar privlačnim glasom. Zmenila sva se za razgovor, kar v naslednjih dveh urah. Vendar to ni bila stvar, ki me je presenetila, presenetilo me je, ko je rekel, da mora knjižničarka nositi kratko krilo in zato ga moram imeti na razgovor oblečenega. S to mislijo se nisem dolgo ubadala, zato sem oblekla svetlo-roza komplet spodnjega perila, kratko črno mini krilo in belo srajčko. Komaj ob zapenjanju srajčke sem opazila, da je pri oprsju odpadel gumb. Nikakor si nisem mogla zakriti izzivalenga dekolteja, druge srajčke pa nisem imela, zato sem morala na razgovor odditi kar s to. Ko sem prispela do knjižnjice, me je informator pospremil do pisarne, kjer bi naj potekal razgovor. V njej me je pričakal visok moški. Ob pogledu nanj sem mislila, da gledam boga. Izgledal je mogočno (»breathtaking«). Pomislila sem: »le kakšnega mora imeti v hlačah.« Sploh se nisem zavedala, da imam odprta usta. Ko sem se, sem mu ponudila roko, se s prekrižanimi nogami vsedla na stol in čakala na njegove besede, ki me niso nikoli dosegle, saj je bil tako lep. Sem pa opazila, da me je pregledal od glave do pet in to ne samo enkrat. V glavi sem imela poredne prizore, ki so se odvijali vedno hitreje. Nato pa sem samo zaslišala, kako je rekel, da so polne in da se morajo sprazniti. Začudeno sem ga pogledala in nisem vedela, na kaj se ta stavek nanaša. To je videl, vendar me je samo vprašal, ali sem dobra v teh rečeh. Zdaj sem bila še bolj zmedena. On pa je nadaljeval in rekel, da je tam luknja, ki se mora zapolniti, in če želim, mi lahko pri tem pomaga. Zdaj me je čisto obnorel. Počasi sem si pričela grickati spodnjo ustnico in vedno bolj sem bila mokra. Nisem vedela, kaj naj storim, ko pa je izrekel naslednji stavek, se mi je zmešalo. Rekel je, da je velik in da povsod paše. Od potrebe sem vstala, rekla dovolj, počasi stopila do njega, ga zgrabla za kravato in ga potegnila do svojih ustnic. Strastno sva se pričela poljubljati, ob tem mi je odpenjal srajčko. Ni bilo dolgo, ko se je spustil nižje, odstranil moderček in pričel poljubljati moje bradavičke. Hkrati mi je slekel krilo in spodnje hlačke. Tako sem bila povsem razgaljena, željna. Potisnila sem ga na stol in mu počasi pričela odpenjati hlače. Res je bil velik in trd. Z njim sem se pričela igrati kot s punčko. Igrala sem se z rokami ter z ustmi. Čez nekaj časa me je potegnil k sebi in me nasadil na svojega divjaka. Strastno sva se poljubljala, vzdihovala. Bila sva kot v viharju, ki naju premetava levo in desno. Vse je potekalo hitreje in hitreje, vse dokler nisva skupaj dosegla željenega cilja. Po končani »bitki« sem se oblekla, si uredila frizuro, ga pogledala v oči in vprašala, ali je to tudi del razgovora. Pogledal me je in rekel, da je hotel videti, ali znam voditi različne stvari v svoj prid in da sem dejansko zelo dobra v tem. Začudeno sem ga pogledala in vprašala, ali ni namigoval z njegovimi trditvami, kot so, da je velik in da povsod paše, na kaj takšnega. Nasmejal se je in povedal, da ga nisem pozorno poslušala. Polne so škatle knjig in se morajo sprazniti. Luknja, ki se mora napolniti, je bila polica za menoj, ki bi jo naj bila zapolnila s knjigo, če pa je ne bi dosegla, bi mi pomagal. Imajo velik atlas sveta, ki pa povsod paše. Zardela sem, se obrnila in rekla nasvidenje. Preden pa sem uspela odditi, mi je rekel, da se mu zdim zanimiva in da me obvesti, ali sem dobila službo ali ne, vendar je prepričan, da sem jo.

28 Dnevnik

Abakus


Pisma bralcev Pozdravljeni,

kolumno iz zadnje številke Abakusa. Namreč, gre se za kot zvest bralec Abakusa se nisem mogel vzdržati komentarja na temo kolumne pač nisem imel nobenih težav, pač avtorica kolumno »Gremo delat« avtorice Katje Rutnik. S samo osrednjo Uvod je bil tisti del, ki me je zmotil, in ne samo sporočilo je predstavila svoje poglede na problematiko študentskega dela. mi. Da bom lahko lažje predstavil zadeve, bom kar uvoda, ampak subtilna sporočila, ki so bila zapisana med vrstica analiziral stavke prejšnje kolumne. nisi posebno privlačen, te zna denar rešiti), biti spodobno »Če hočeš biti »frajer«, občasno prepričati vsaj kakšno punco (če na to da nisem posebno privlačen, koliko denarja me lahko oblečen ...« Bom kar provokativen in sprašujem avtorico: glede h? Način, po katerem je napisan uvod, mi daje misliti, pri njej reši? Kakšna je njena tarifa? Kakšne so tarife pri drugih punca denarjem. To se mi zdi žaljivo za ženske, ker jih reducira da je nekaj povsem običajnega, da moški »prepričuje« žensko z j z moškimi. Zakaj ne bi ženske mene “prepričevale” na “keš p…e”. Posledično jih postavlja tudi v neenakopraven položa ene stvari, ki si jih ljudje morajo prislužiti, saj se ne da z denarjem, seveda, če niso posebno privlačne? Verjamem, da so blagom. vsega kupiti. Verjamem, da je ravno v tem razlika med ljudmi in »frajer«, ampak navaden mamin sine. Ne vem zakaj “ne Naj te razočaram, če ti vse to plača mama, potem nisi ravno težki Namreč, če se kdo v celoti posveča študiju in ima to marate” tistih, ki dobijo denarja od doma? Zakaj so to mamini sinčki? problem? Sicer se zavzemam za neodvisnost od staršev, srečo, da lahko starši priskrbijo dovolj za njega, zakaj bi naj bil to debate. tudi finančno, ampak takšna generalizacija pa je lahko predmet ej študentom medijskih komunikacij, od katerih se tudi Upam, da bo moje pismo dalo temo vsem za razmislek, še poseb strokovno pričakuje visok nivo kritičnosti. Lep pozdrav, Nikola Risteski

Abakus

ŠSUM

29


SUDOKU

Avtor: Blaž Rošer Sudoku: websudoku.com

7 9

Usnje

5

6

Ali ste vedeli, da ko ženska obleče usnje, srce moških začne hitreje utripati, grlo se jim suši, kolena šibijo in moški začnejo misliti iracionalno! Ste se kdaj vprašali, zakaj? To je samo zato, ker ona diši kot nov avto!

4

8

2 8

2

1

5

3

1

3

3

1 8

Požar V cirkusu izbruhne požar. Ljudje začnejo v paniki begati na vse strani. Blondinka vstane in jih miri: »Brez panike, ljudje, saj imajo požiralca ognja!«

2

9

7 9

4 5

2

8

7 Petra Majdič

Sneguljčica, Palčica in Chuck Norris so se pogovarjali. Sneguljčica je rekla: »Z gotovostjo lahko rečem, da sem najlepša na svetu.« Palčica je dejala: »Z gotovostjo lahko rečem, da sem »Ni več najmanjša na svetu.« dvoma«, je rekel Chuck Norris pa je rekel: »Gotovo sem najbolj pogumen, doktor pacientu, bojevit inmočan človek na tem svetu.« »zastrupljeni ste bili!« Zato so vsi trije šli na urad za Guinnessove rekorde, da bi se »S čim vendar?«, je vprašal prijavili. pacient. Prva je vstopila Sneguljčica, ki se je vrnila vzhičena in »To bo pokazala zakričala od veselja: obdukcija!« »Zdaj je uradno. JAZ sem najlepša na svetu!« Druga je iz pisarne prišla Palčica in dejala: »Uradno sem najmanjša na svetu.« Oče je oštel svojega otroka, ker Nazadnje iz pisarne v solzah pride Chuck Norris je bil tako neposlušen. Zato se je otrok in vpraša : uprl očetu. Spakiral je nekaj oblek, svojega »Who the plišastega medvedka in »šparovček« ter ponosno fuck is Petra Majdič?!?« naznanil, »Zbežal bom od doma!« Oče se je mirno odločil, da bo k situaciji pristopil iz Gospa pride k logičnega vidika. »Kaj pa, če boš lačen?«, je vprašal sina. zobozdravniku, se sleče, »Potem bom prišel domov jest!«, je pogumno odgovoril namesti na stol in da noge otrok. »In če ti zmanjka denarja?« narazen. Zobozdravnik čudno »Bom prišel domov in ga vzel še več!«, je hitro odgovoril pogleda in pravi: »Gospa, zgrešili otrok. ste ordinacijo, jaz sem zobozdravnik, Kje se Nato je oče poskusil z zadnjim vprašanjem: »Kaj pa, če se ti ne ginekolog!« »Ste vi včeraj začne Ljubljana? umažejo obleke?« mojemu možu dali noter nove Tam, kjer vidiš »Potem bom prišel domov, da mi jih mamica opere.«, umetne zobe?« »Sem.«, potrdi pse, ki nosijo se je glasil odgovor. zobozdravnik. »No, potem jih nagobčnike na Oče je zmajal z glavo in vzkliknil: »Ta otrok ne pa zdaj še lepo izpulite!« riti! beži od doma, odpravlja se na fakulteto!«

Zastrupitev

Od doma …

Zobar

30 Razvedrilo

Abakus


Dogajalo se je ...


Abakus

Vedno več nas je, a prostora je še vedno dovolj. Pridruži se nam še ti! Piši na: abakus@ds-feri.net Se vidimo!


Abakus - marec 2010