Issuu on Google+

Abakus

Študentski brezplačnik letnik IX, št. 2, december 2009

Študent v politiki Glejmo skupaj! Kam za novo leto?


Rok Deželak

Klemen Gorenšek

Blaž Rošer

Ana Štruc

Sandra Divjak

Monika Horvat

Abakus

Nikola Risteski

Mitja Mlakar

PRIDRUŽI SE! Danilo Majhenič

PIŠI NA: abakus@uni-mb.si

Denis Kalamar

Simon Omahen

Davor Kirbiš

Nejc Kikelj

Sara Pokeržnik

Mojca Pernat

Manuela Horvat

Ana Györkös


PRAZNUJMO! Minuli meseci so bili obarvani z raznovrstnimi praznovanji, ki so nam študentom še posebej ustrezala, saj so prinašala kopico raznovrstnih prireditev, tako da nam zares ni bilo dolgčas. Poleg tega, da je Študentska organizacija Univerze v Mariboru obeležila 50 let obstoja, so abrahama praznovale tudi tehniške fakultete Univerze v Mariboru, ki so to obeležile s slovesnim dogodkom, študentje pa so pripravili tudi posebno različico študentskega praznovanja te prelomnice. Po tem, ko je v drugi polovici novembra bilo bolj umirjeno, je končno napočil veseli december, ki smo ga nestrpno pričakovali že od oktobra, saj so nas prodajalci že takrat zasipali z vsemi možnimi božičnimi okraski in slaščicami. Najbolj vztrajni smo se tega ubranili in tako čar zadnjega meseca v letu ni izginil, ampak, resnično se sprašujem, kdaj nas bodo v prihodnjem letu zasipali z božičnimi stvarmi. Morda že v septembru? No, kakorkoli že, prihajajo prelepi praznični dnevi, ko se bomo skušali vsaj za hip ustaviti v tem času, ki nas vedno bolj prehiteva. Ob pečenju božičnih keksov in okraševanju jelke bomo odmislili stres in se posvetili svojim najbližjim. Tako smo vam v predprazničnih dneh tudi člani ekipe, ki ustvarjamo ta časopis, želeli podariti skromno darilo – novo številko Abakusa, ki vam bo nekoliko skrajšala čakanje na praznične dni. Ob bližajočem se zaključku leta se zahvaljujem vsem študentom in profesorjem, ki tako ali drugače pomagate ustvarjati Abakus, in upam, da bo naše sodelovanje tudi v prihodnjem letu še naprej tako uspešno. Vsi skupaj vam želimo, da bi preživeli lepe praznike, skok v novo leto pa naj bo obarvan s srečo, ljubeznijo in študentsko razposajenostjo! Lep študentski pozdrav,

Abakus

Študentski brezplačnik

Založnik in izdajatelj Društvo študentov FERI Smetanova 17 SI 2000 Maribor www.ds-feri.net http://eestec-mb.org

Klemen Gorenšek, Nejc Kikelj, Monika Koležnik, Zala Pia Lipičnik, Mojca Marš, Jasmin Mešič, Simon Omahen, Sara Pokeržnik, Nikola Risteski, dr. Matej Rojc, Blaž Rošer, Uroš Rudolf, Katja Rutnik, Ana Štruc, Primož Tominc, Barbara Vehovar, Tina Zdunić

Predsednik Blaž Rošer blaz.roser@gmail.com

Grafična podoba Davor Kirbiš davor.kirbis@gmail.com

Glavna in odgovorna urednica Monika Horvat monika.horvat1@gmail.com

Ilustracije Sandra Divjak

Namestnica glavne in odgovorne urednice Ana Györkös Ostali uredniki: Manuela Horvat Danilo Majhenič Sodelavci: Žiga Ašič, Alma Avdić, Igor Brdnik, Jasmina Godec,

Lektoriranje Denis Kalamar denis.kalamar@gmail.com Naslovnica Rok Deželak Spletni arhiv http://abakus.ds-feri.net

Abakus

Fotografije Rok Deželak, Mitja Mlakar, Klemen Mlečnik, Uroš Orešič, Mojca Pernat, Matevž Pucer, Kristijan Škrlec Tisk Tiskarna UPRINT d.o.o. Limbuška cesta 49, SI-2341 Limbuš Naklada 1000 izvodov letnik IX, št. 2, december 2009 Akademska revija Abakus je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1107. Prispevki avtorjev ne odražajo vedno stališč uredništva.

Uvodnik 3


Avtorica: Monika Horvat Foto: Rok Deželak, Monika Horvat, Matevž Pucer

NOV PRODEKAN 16. novembra je s funkcijo prodekana za študentska vprašanja na FERI nastopil Arnel Glotić. Arnel je študent četrtega letnika univerzitetnega programa Močnostna elektrotehnika in je aktiven na raznih področjih, tako da ste ga zagotovo že srečali na fakulteti. Delovanje na fakulteti, Univerzi v Mariboru in tudi v študentskih domovih UM ga že od nekdaj veseli. V tem času je zelo dobro spoznal delovanje posameznih organov in študentsko tematiko, kar je bil razlog, da se je odločil za kandidaturo za prodekana za študentska vprašanja na FERI. V svojem mandatu želi nadaljevati do sedaj odlično vodenje študentskega sveta FERI, ki ga je pred njim vodil Nikola Risteski. Želi si, da bi študentje še bolj sodelovali s študentskim svetom in se ob določenih študijskih problemih obračali na člane ŠS FERI ali kar osebno na njega, da se bo na takšen način problem eliminiral, vse to pa bo prispevalo k večji kakovosti študija. Če citiramo Arnela, so njegovi cilji takšni: »Dobro ohraniti. Slabo eliminirati. Narediti še več za dobrobit študentov.« Več o novem prodekanu za študentska vprašanja na FERI Arnelu Glotiću boste lahko izvedeli v naslednji številki Abakusa. Ob nastopu nove funkcije mu naša ekipa iskreno čestita in želi uspešno vodenje ŠS FERI.

KAJ PA DŠ FERI IN eeStec? Člani DŠ FERI in EESTEC LC Maribor tudi v preteklih mesecih nismo počivali, ampak smo pridno prispevali k obštudijski dejavnosti. Tako se je 30. septembra odvijal pozdrav brucem, kjer smo delili ovitke za indeks in novo številko Abakusa ter bili na voljo za vsa vprašanja. Ko smo se vživeli v novo študijsko leto, smo 13. in 14. oktobra pripravili predstavitev EESTEC LC Maribor in časopisa Abakus, kjer smo pridobili veliko novih članov in nekateri izmed njih se prvič s svojimi prispevki predstavljajo v tej številki. 14. oktobra je bil organiziran tudi spoznavni večer FERI, kjer smo se stari in novi člani imeli možnost bolje spoznati med seboj. Glede na to, da EESTEC organizira mednarodne delavnice in izmenjave, smo letos imeli priložnost sodelovati pri projektu Študentske organizacije Univerze v Mariboru »Kako v tujino?«, kjer smo se ves dan predstavljali na stojnici na Grajskem trgu, vse skupaj pa se je zaključilo z okroglo mizo, kjer smo se spoznali tudi z ostalimi podobnimi društvi v Mariboru. Ne smemo pozabiti tudi na športne aktivnosti. Tako ekipa EESTEC LC Maribor sodeluje v študentski bowling ligi, ki se je pričela 18. novembra. Po 1. kolu smo zasedli 7. mesto izmed enajstih ekip, kar je za nas zelo dobra uvrstitev. Študentje, če bi tudi vi radi bili del naše ekipe EESTEC, nam kar pogumno pišite, kajti, kot vidite, vam z nami zares nikoli ne bo dolgčas.

4

Kroglice

Abakus


NEPOZABNI MBruc 17. novembra je spet napočil dan za največje štajersko brucovanje MBruc. Dogajanje je potekalo na UŠC Leona Štuklja, kjer se je zbralo okrog 4000 študentov, ki so se preprosto želeli zabavati. Brucovanje, ki se ga niso udeležili samo bruci in brucke, ampak tudi starejši študentje, se je pričelo ob 21. uri. Množico sta najprej zabavali skupini Non in Dweal, zatem je nastopila zasedba Društvo mrtvih pesnikov, ki je predstavila svojo novo skladbo Super heroj. Za njimi je nastopila Alya, ki je tudi tokrat presenetila z izzivalnim izgledom. S svojimi skladbami, posebej aktualno Brazil, je pripravila do plesa celo dvorano. Po nastopu nam je zaupala, da ji je tako kot vedno bilo svetovno nastopati pred tako množico in je vedno vesela, ko pride v Maribor, študentje pa tako ali tako spadajo med njeno najljubšo publiko. Kot zadnji nastopajoči je nastopil Vlado Kreslin, ki so ga študentje najbolj pričakovali, saj je s svojimi skladbami Od višine se zvrti, Z Goričkega v Piran in ostalimi uspešnicami poskrbel, da so čisto vsi študentje na Štajerskem zapeli z njim in se zazibali v njegovem ritmu. MBruc, ki je poleg navedenih nastopajočih, postregel tudi z odrom house, je tako tudi letos minil v znamenju odlične zabave, ki bo študente tudi prihodnje leto spet združila na še enem takem brucovanju.

BOMBERMAN Ob koncu lanskega letnega semestra so študentje študijskega programa Računalništvo in informacijske tehnologije pričeli s projektno-usmerjenim študijem, kjer je potekal projekt VAIS – Vizualne aplikacije in inteligentni sistemi. Projekt je tekel v sklopu večih predmetov, ki ga je vodil asistent dr. Vid Domiter. Nad vsebino projekta – izdelava igre v stilu Atomic Bomberman – so bili študentje navdušeni, zato so z velikim zanosom poprijeli za delo. Pri projektu je sodelovalo 15 študentov, ki so bili razdeljeni v tri podskupine, pri čemer je vsaka skupina razvila svojo različico igre. Med izzivi, s katerimi so se uspešno spopadli, najdemo razvoj osnovne logike igre, izdelavo računalniško vodenih nasprotnikov, podporo za mrežno igranje ter možnost pomikanja igralca s pomočjo namizne kamere. Prav tako so za projekt spisali ustrezno dokumentacijo, ki je obvezen spremljevalec realnih projektov. Pri vsem tem je bilo ključnega pomena timsko delo – medsebojna komunikacija in skupno premagovanje ovir. Tu in tam se je zalomilo, vendar so na koncu vse skupine uspešno dosegle cilj. Igro so izdelali v orodju MS Visual Studio 2008 z uporabo paketa MS XNA Game Studio 3.0, za izdelavo grafičnih vsebin pa so si pomagali z orodji, kot je nepogrešljivi Adobe Photoshop in Autodesk 3ds Max. Podrobne informacije o projektu si lahko ogledate na spletni strani 1. skupine, ki je dostopna na spletnem naslovu http://gemma. uni-mb.si/VAIS2009. Obsežnejšo predstavitev vam bomo pripravili v naslednji številki Abakusa, ekipi projekta VAIS pa želimo še naprej veliko uspehov in zabave pri nadaljnjem delu. 

Abakus

Kroglice 5


DANIJEL VUK

»Novi prorektor se predstavi« Z začetkom novega študijskega leta smo študentje UM dobili novega prorektorja za študentska vprašanja. To je postal Danijel Vuk, marsikomu poznan kot dosedanji predsednik Študentskega sveta stanovalcev študentski domov UM. Z njim sem se pogovarjala o njegovi novi funkciji in izvedela še mnogo zanimivega.

Avtorica: Alma Avdić Foto: Monika Horvat, osebni arhiv Kako bi se opisal s tremi besedami? Zakaj? Hmm, s tremi besedami težko, vendar mogoče takole: PREPROST – ker mislim, da je preprostost ena izmed največjih vrednot, ki nas vodi skozi življenje. MARLJIV – vsi veliki ljudje so bili marljivi in so veliko delali, zato mislim, da lahko le marljiv človek uresniči svoje cilje, sanje in uspe. POŠTEN – zato, ker se v celoti se strinjam s spodaj napisanim. »Kadar mislite eno, rečete drugo, naredite pa nekaj tretjega, ste izgubljeni. Poštenost v mišljenju vodi v poštenost v besedah in v poštena dejanja. Ta harmonija vodi v mir in srečo.« (Share International, dec. 1988) V zadnjih letih si bil predsednik ŠSSŠDUM (Študentski svet stanovalcev študentskih domov). Ali ti je bilo težko zapustiti funkcijo, ki si jo zelo dobro in vestno opravljal? Pri tako veliki odločitvi je bilo mogoče malo negotovosti na začetku glede lastnih ciljev. Vendar odtehtalo je dejstvo, da ŠSSŠD nisem sestavljal le jaz, ob meni je stala celotna skupnost, vključno s predstavniki študentski domov. Bili smo res najboljša ekipa brez katere ne bi bilo vseh teh dobrih idej in uspeha. Ni mi bilo težko prepustiti mesta. Vedel sem, da bom

6

Aktualno

nekaterim s to potezo omogočil novo priložnost, ki so si jo zaslužili z marljivim delom. Upam, da bo ta nova ekipa še bolj uspešna in bo moje delo še nadgradila. V tem šolskem letu je tvoja funkcija popolnoma drugačna. Si se že navadil na novo delovno okolje (funkcijo prorektorja za študentske zadeve)? Sam sem mnenja, da mora človek imeti sanje in cilje, za katere se zavzema in jim skozi življenje sledi. Moj novi cilj je, da s svojimi izkušnjami in znanjem delam za dobrobit vseh študentov Univerze v Mariboru in čimbolje opravljam svojo novo funkcijo. Ja lahko rečem, da me je celotna ekipa ŠS UM, kot tudi strokovne službe na Rektoratu, toplo sprejela, s tem so mi olajšali sam prihod v novo okolje in zdaj lahko rečem, da se prav dobro počutim. Prorektor za študentska vprašanja je najvišja in najodgovornejša funkcija študenta. Kdaj se lahko študentje obrnemo nate oz. kaj je tvoja naloga na rektoratu UM? Tako, to je zelo odgovorna funkcija, saj je prorektor za  študentska vprašanja  po svojem položaju predsedujoči študentskemu svetu Univerze v Mariboru. V prvi vrsti vidim svoje poslanstvo kot koordinatora, ki aktivno išče rešitve skozi soglasje vseh članov študentskega sveta Univerze kot tudi širše. Študentje se lahko s kakršnimikoli vprašanji in kadarkoli obrnejo name. Potrudil se bom, da bomo skupaj našli čimboljšo rešitev. Zato sem tukaj.

Abakus

Bi nam na kratko predstavil, kako poteka tvoj dan. Kakšen je tvoj urnik? Ja, imam kar pester urnik. Ponavadi se mi dan začne okoli 7. ure zjutraj  v ŠD na Lentu! Najprej preberem vse medijske objave, nato se odpravim na rektorat, kjer večinoma sestankujem, se udeležujem vseh sej organov, komisij, se sestajam s strokovnimi službami, vodim kolegije dekanov, redne seje, skratka, opravljam delo, ki je nujno za skupno dobrobit študentom. Ponavadi z delom končam okoli 15. ure! Na hitro nekaj pojem, se malo sprostim ob športu in spet začnem s delom, ki traja pozno v noč. Moje delo vsebuje tudi veliko terenskega dela, tako se udeležujem raznih sej, posvetov na nacionalni ravni. Zaenkrat še faks malo trpi. Glede na to, da je tvoj urnik zelo naporen, me zanima, kje črpaš energijo in motivacijo za svoje delo? Resnično moram priznati, da velikokrat začutim pomankanje energije. Vendar so tu ob meni moji najbljižji, prijatelji, sproščeni vikendi s punco, športna aktivnost itd. Oni so tisti, ki me nekako konstantno polnijo s pozitivno energijo. Presežek energije in motivacije pa čutim predvsem takrat, ko je opravljeno dobro delo in ko so študentje zadovoljni. Ko sva ravno pri urniku. Ali ti ob vseh teh obveznostih sploh ostane kaj trenutkov za počitek in prosti čas? Imam srečo, da ne potrebujem veliko počitka. Kljub obveznostim


najdem vedno nekaj časa za prijatelje in za športno udejstvovanje, ki ga nočem zanemariti. Povej nam kaj več o svojih hobijih. Sem velik ljubitelj konj in konjeništva. To je moj največji in najljubši hobi, ki me čez vikend sprošča in mi daje novih moči. Že pet let imam svojega lastnega konja. Konj potrebuje veliko nege, gibanja, kar mu sam zaradi obveznosti in študija ne morem nuditi. Na srečo imam punco, ki goji enako mero ljubezni do te plemenite živali, tako ima moj »konjiček« najboljše bivalne pogoje. Čeprav ta šport obožujem, ga nisem nikoli treniral. Udeležil sem se nekaj dirk treninga v galopu, kjer sem bil nekdaj celo prvi. Ampak kilogrami so se prehitro vzpenjali, tako da kmalu nisem bil več konkurenčen, haha. S konjeništvom se tako danes ukvarjam le ljubiteljsko. Drugače pa sem gobar, športnik (rekreiram  se s košarko, borilnimi  veščinami, nogometom, pink ponkom in vedno bolj mi postaja všeč bowling).   Si študent 5. letnika FERI, smer Močnostna elktrotehnika. Se poleg vseh obveznosti najde kaj časa za študentsko življenje? Kako ga preživljaš? Študentsko življenje – kaj je že to? Na kaj misliš? Na učenje? (smeh). Ne vedno se rad udeležim kakšne zabave, spoznavnega večera, saj s tem ohranjam dejanski stik s študenti. Sicer se moje zabave ne končujejo ob 4. uri zjutraj ampak malo prej. Glede na to, da že veliko let skrbiš za dobrobit študentov, me zanima, kako ocenjuješ zanimanje študentov za samo dogajanje na področju izobraževanja, študentske politike? So premalo aktivni? Zakaj je temu tako? Osebno mislim in opažam, da se sploh novi študentje – bruci vedno manj vključujejo v razne skupnosti: študentski svetovi, društva, …, kar

»Konjeništvo me čez vikend sprošča in mi daje novih moči.«

je zelo slabo. Skrbi me tudi to, da je vedno manj besedne komunikacije med študenti, študenti se ne družijo, spoznavajo, kljub pestrosti obštudijskih projektov. Ne morem soditi ali je za to kriv nov bolonjski proces, kjer zgleda dan študentov približno tako: FAKS, RAČUNALNIK, POSTELJA, no, mogoče še kje kakšno pivo, vse druga jih niti ne zanima. Kaj bi lahko naredili, da bi študente vzpodbudili k aktivnemu sodelovanju pri obštudijskih zadevah? To je moja prioriteta, v katero nameravam v prihodnosti vložiti veliko energije. Se pravi študente na vseh področjih povezati v skupnost. Tu je potrebna dobra ekipa izbranih študentov (prodekanov, predstavnikov študentov), ki so generatorji družbe (če se lahko izrazim kot tehnik). Mislim, da take študent UM ima, zato smo na dobri poti. Ali si se v preteklih letih študija odločil za kakšno študentsko izmenjavo in kakšno je tvoje mnenje o le-teh? Sem pozitivno naklonjen temu. Menim, da je študentska izmenjava nepozabna izkušnja, vendar se žal, zaradi vseh obveznosti, kljub želji, nisem odločil za to možnost. Zelo pomembno za sodobnega

Abakus

študenta je, da v času študija spozna in prepotuje čim več držav in si s tem pridobi neprecenljive izkušnje. In ravno to izmenjava ponuja: možnost dodatnega izobraževanja, spoznavanje neke drugačne kulture in dežele, hkrati pa prinese poznanstva in prijateljstva s celega sveta. Zato upam, da bom tovrstne zamujene priložnosti uspel nadoknaditi v prihodnosti s potovanji v željene države. Za konec: kakšne cilje imaš za naprej in morda še kakšen nasvet študentom. Trenutno je moj največji cilj uspešno zaključiti faks, uspešno opravljati nalogo prorektorja za študentska vprašanja in se podati novim izzivom naproti. Študentom UM pa svetujem, da izkoristijo študijska leta tudi za pridobivanje najrazličnejših izkušenj na raznih področjih.  Vključujte se v razne skupnosti, študentske svetove, saj si boste s tem izoblikovali osebnost in pridobili izkušnje, ki bodo bodočega delodajalca še kako zanimale. Študijska leta pa seveda maksimalno izkoristite za druženje in prijetne dogodke, ki vam bodo ostali v spominu skozi vse življenje.

Aktualno 7


ABRAHAM

50 let tehniških fakultet Letos mineva 50 let, odkar so tehniške fakultete postavile temelje za ustanovitev tehniških fakultet, kot jih poznamo danes. Ob tej pomembni prelomnici je bila organizirana slovesna prireditev, študentje pa so ob tem pripravili tudi njihovo različico praznovanja.

Avtorica: Monika Horvat Foto: Monika Horvat 50 let delovanja neke ustanove je zelo pomemben dogodek, saj se vsi njegovi členi ob tem zavejo, kako se je vse skupaj začelo, in ob tem pogledajo, kakšen napredek so dosegli v tem obdobju. KAKO SE JE ZAČELO? Spomnimo se nazaj. Vse skupaj se je pričelo leta 1957, ko so v Zvezi inženirjev in tehnikov Maribor razpravljali o šolanju tako imenovanih pogonskih in obratnih inženirjev. Usta­novitev prve višje šole v Mariboru je aktivirala Zvezo inženirjev in tehnikov Maribor in njeni delegati so po­sredovali pri predsedniku okrajnega ljudskega odbora (OLO) Maribor Jožetu Tramšku, naj OLO predlaga Izvr­ šnemu svetu ustanovitev Višje tehniške šole. Zakon o ustanovitvi Višje tehniške šole je republiški zbor skup­ščine LRS sprejel 26. novembra 1959 in Maribor je dobil drugo višjo šolo. Prvi vpisi so presegli vsa pričakovanja in predvidevanja, saj se je glede na splošno načelo neomejenega vpisa v novo ustanovljene šole v Mariboru vpisalo tudi po tri­krat več študentov, kot je bilo predvideno. Iz skro­mne višje šole so se razvile tako pedagoško kot raziskovalno pomembne institucije, ki tvorijo temelje današnje Uni­verze v Mariboru. Tehniške fakultete sestavljajo Fakulteta za strojništvo (FS), Fakulteta za gradbeništvo (FG), Fakulteta za kemijo in kemijsko

8

Dogodek

tehnologijo (FKKT) in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).   PRAZNOVANJE Praznovanje se je pričelo 19. oktobra z odprtjem razstave ob 50. letnici, ki je nosila naslov »Tehnika v izzivih prihodnosti«, ki so jo pripravili v avli objekta G2 na FERIju. Na razstavi si je možno ogledati fotografije iz preteklosti fakultet in njihov razvoj skozi leta. Slovesnost ob tem jubileju je potekala 20. oktobra s pričetkom ob 11. uri, in sicer ravno tako v avli objekta G2. Največje veselje ob tem dogodku so vsekakor čutili dekani vseh štirih fakultet: prof. dr. Igor Tičar (FERI), prof. dr. Ludvik Trauner (FG), prof. dr. Željko Knez (FKKT) in prof. dr. Niko Samec (FS). Praznovanja se je udeležilo veliko profesorjev, pogrešali pa smo študente, ki sedaj soustvarjajo bivanje na tehniških fakultetah. Slavnostni govornik je bil dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, ki je tehniškim fakultetam izrazil čestitke ob tej obletnici in izpostavil velik pomen tehnike v gospodarstvu. Podeljene so bile tudi svečane listine, ki imajo velik pomen, saj izražajo sodelovanje fakultet z družbo in gospodarstvom. Podelili so jih naslednjim: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Maribor, Fakulteta za gradbeništvo – prof. Egon Žitnik; Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo – Krka, d. d., Novo mesto ter Fakulteta za strojništvo – KIV Vransko d. d.

Abakus

Prof. dr. Ivan Rozman, rektor Univerze v Mariboru, je ob tem dogodku povedal, da je to zares velika obletnica Univerze v Mariboru, saj gre za začetek študija na področju tehnike, zato je to bila smotrna odločitev, ko se je pričel razvoj tehniških fakultet v Mariboru. Dodal je še to, da se živi v prihodnosti, ne v preteklosti, zato se je potrebno soočiti tudi s problemom pomanjkanja zanimanja za tehniko, ki je prisoten med mladimi, in se zato ne odločajo v veliki meri za študij na tem področju. »STUDENT EDITION« Študentje so gonilo fakultet in zato je bil en dan namenjen tudi njim. 22. oktobra so Danilo Majhenič in prodekani za študentska vprašanja vseh štirih tehniških fakultet pripravili študentsko različico praznovanja, ki se je pričelo ob 11. uri na zelenici ob stranskem vhodu na Smetanovi ulici. Ob začetku so vse prisotne nagovorili prodekani posameznih fakultet, nato pa smo si lahko ogledali, kaj so študentje tehniških fakultet pripravili na stojnicah. Kemiki so pripravili zanimive poskuse in za pogumneže, ki so se preizkusili v sestavljanju molekul iz modelčkov, nagrade – rožico v epruveti. Strojniki so pripravili predstavitev Sterlingovega motorja in prikazali tekstilne kreacije. Gradbeniki so z majhnimi zidaki preverjali, ali je kaj trden most, ko so se približale skupine študentov; študentje FERI-ja pa so pripravili tekmovanje v »desktop olympics«. Študentje so lahko svoj prosti čas


namenili tudi igranju ročnega nogometa, poskrbljeno je bilo tudi za pečenje kostanjev, ki jih je bilo dovolj za vse obiskovalce. Poseben del študentskega praznovanja je bil izpit za profesorje, kjer je sodelovalo približno 15 profesorjev, ki so se lotili pisanja izpita iz tehničnih področij. Če so rabili pomoč, so jim priskočili prodekani, študentje pa smo se lahko na lastne oči prepričali, da tudi profesorji obvladajo »plonkanje« ali preko telefona ali pa preko komunikacije z drugimi profesorji, ki so reševali izpit. Kot zaključek celodnevnega dogajanja, se je dogajanje ob 17. uri preselilo v predavalnico Borut Pečenko, kjer so nam diplomanti tehniških fakultet predstavili svojo pot v kariero. Tako je npr. uspešna diplomantka iz FKKT bila mag. Sandra Urek, ki dela v razvoju v Krki, d. d., Novo mesto. Ogledali smo si še kratek film o tehniških fakultetah, nato pa je sledil koncert glasbenih skupin, ki so jih sestavljali študenti TF. Danilo Majhenič, ki je skupaj z drugimi prodekani skrbel, da je dogajanje potekalo po svojem redu, nam je po dogodku povedal: »50 let tehnike v Mariboru je starost, ki pripomore k razvoju in izobrazbi Maribora in okolice – študentov, ki so in še študiramo na tehniki v drugem

največjem slovenskem mestu. Druženje študentov in profesorjev je bila vodilna nit, ki smo si jo zastavili ob izpeljavi projekta ‘’Abraham TF student edition’’. Čeprav je delovalo, da je profesorjem važen le visok obisk, smo študenti pripravili in navdušili s pestrim programom. Posamezne stroke smo na zanimiv način publiki predstavili na stranskem vhodu. Drznili smo si obrniti vloge in smo tokrat mi pripravili izpitna vprašanja iz tehnike ter profesorje posedli v šolske klopi za izpit (rezultati so dosegljivi na spletnih straneh posameznih fakultet). Diplomanti so predstavili svoje vidike in nam študentom vlili dodatno motivacijo za študij, dan pa smo zaključili spet s podiranjem tabujev. V največji predavalnici Borut Pečenko smo namreč priredili koncert študentskih glasbenih skupin in s tem pokazali, da je predavalnica primerna tudi za kaj drugega kot le izpite in predavanja. Študenti smo veseli povezovanja, ki smo ga doživeli in menimo, da je tako druženje potrebno vsako leto, zato si prizadevamo, da podoben projekt ob drugi priložnosti ponovimo vsako leto.« Ob Abrahamu tudi mi izrekamo čestitke tehniškim fakultetam in želimo, da bi bilo prijetnih druženj med študenti in profesorji zares še več.

VELEMESTO

Manuela Horvat

Slovenci smo pač taki, da vsakemu zavidamo, pa če mu imamo kaj ali ne. Tako mlajša sestrična Sarah meni zavida življenje v velikem mestu, kot ona pravi Mariboru, jaz pa njej njene popotniške dogodivščine. Da bi nekaj doživeli skupaj, sva se družno odpravili v London. Kako je moja zavist bila smešna, sem ugotovila tisti trenutek, ko sem uzrla Sarahin bledi obraz in ugotovila, kako se še vedno boji letenja, medtem ko sem jaz komaj čakala bližnjega srečanja z oblaki. Navdušenje je raslo z vsakim prevoženim kilometrom, ki nas je približal mojemu sanjskemu mestu. In končno sva ga doživeli. Pozdravil nas je pregovorni londonski dež in že takoj prvi šok – podzemna železnica. Gneča, tempo, napetost, strah. Sarah se je zdelo, da se je znašla v najstrašnejši grozljivki, Mariborčanki pa se je zdelo neverjetno, s kakšno hitrostjo se lahko prepelješ iz enega dela velemesta v drugega. Utrip tega mesta ima čisto svojo logiko, kjer vsa svetovna populacija gre v eno smer – da ne bo pomote, kam drugam se zaradi gneče sploh ne da. Če sem še malo prej sanjala o raziskovanju po trgovinah, me je Oxford street postavil na realna tla. Kupiti ne moreš tega kar ti je všeč, ampak to, do česar prideš. Ni pa vse tako strašljivo, dogodivščina s taksiji nas je pošteno nasmejala, ampak o tem v drugi zgodbi. Medtem ko je moja svetovljanska sestrična iz majhnega mesta pravkar prišla s križarjenja in mi pripovedovala o umazanih ulicah Maroka, se še jaz vedno navdušujem nad prisrčnostjo in čistočo deželice pod Alpami. Zavist je izdihnila.

Kateri ima hitrejše prste?

Abakus

Dogodek 9


PRVI V SLOVENIJI Računalniški oblak UM 6. oktobra 2009 smo bili priča sila čudnemu pojavu. Pod nebo brez oblačka so izpred Univerze v Mariboru v majhnih skupinicah poleteli modri baloni, pred samo stavbo pa je gruča gospodov v suknjičih pravkar dokončevala obred rezanja raznobarvnega traku v družbi nekaj fotografov in študentov.

Avtor: Uroš Rudolf Foto: Monika Horvat Govora je seveda o otvoritvi računalniškega oblaka Univerze v Mariboru. Prisotnih na dogodku ne glede na samo obsežnost in pomen projekta za ta del Evrope ni bilo veliko, nepoučenost ljudstva o projektu »cloud computinga« v Mariboru, za katerega se lahko zahvalimo izrednemu profesorju Matjažu B. Juriču in preostanku njegove ekipe, Alešu Frecetu, Marcelu Križevniku, Mateju Hertišu, Gregorju Srdiču, Maji Pušnik, Andreju Kocbeku, Martinu Potočniku, Ilču Georgievskemu, Andreju Hrnčiču in Gorazdu Berghausu, pa je bila nekako pričakovana. Dr. Matjaž B. Jurič in Matej Hertiš iz zgoraj navedene ekipe, ki skrbi za sistem mariborskega računalniškega oblaka, sta nam pojasnila, za kaj gre, ko govorimo o računalniškem oblaku in kaj je s tem pridobila Univerza v Mariboru. CLOUD COMPUTING Prvi primer Cloud computinga se pojavi leta 2007, ko so stric Google, IBM in nekaj ameriških univerz skupaj zagnali prvi tovrsten projekt. 2009-ega smo priča hitremu razvoju, za leto 2010 pa so računalniški oblaki s strani podjetja Gartner Group uvrščeni na prvo mesto po pomembnosti informacijskih tehnologij. Po besedah Mateja Hertiša se

10 Tehnologija

Cloud computing na splošen način da opisati kot dejanske oblake, ki prinašajo vodo, torej enega od pogojev življenja. V primeru računalništva oblak (cloud) prinaša računalniške vire, ki omogočijo pogoje za današnje življenje informacijske družbe. Povedano z drugimi besedami: elektronski oblaki bazirajo na močnih strežnikih, do katerih se lahko (v zameno za odškodnino oziroma tudi ne) povežemo in uporabljamo programje in delo strojne opreme v lastne namene. Poznane so tri skupine oziroma različice storitev na zahtevo, po katerih so oblaki klasificirani: IaaS (infrastruktura kot storitev), SaaS (programska oprema oziroma aplikacija kot storitev), ki so za končne uporabnike tudi najbolj zanimive, primer so Google Docs, Microsoft Live in igranje iger na strežnikih (bi lahko igrali igro Crysis na upokojenem stroju izpred osmih let? Ob primerno hitri povezavi na strežnik SaaS s primerno programsko opremo, vsekakor. Dejansko potrebujemo le zaslon, miško in tipkovnico). Zadnja vrsta je PaaS (platforma kot storitev), med katere se uvršča tudi mariborska zverinica, temelječa na programski opremi IBM WebSphere, delujoča na strežniški strojni opremi, vredni preko 350.000 USD (specifikacije sledijo pozneje), s procesorsko močjo, katere tudi najzahtevnejše obdelave in analize podatkov niso problem, prav tako

Abakus

ji v zelje ne hodi veliko število uporabnikov ali simulacije. KAJ SESTAVLJA SISTEM? Infrastrukturo, na kateri se vzpostavi platforma, sestavljata dva strežnika IBM, IBM System P Series (4x 4.2 GHz POWER 6, 64 GB RAM) in IBM System X Series (4x Intel Xenon DP 3.0 GHz). Na njih deluje hypervisor, ki omogoča ustvarjanje virtualnih oblakov. Zahteve in specifikacije za vzpostavitev virtualnega oblaka (infrastrukturnega in programskega dela platforme) so prejete od namenske naprave, ki skrbi za delovanje računalniškega oblaka, imenovane IBM CloudBurst Appliance (le-ta omogoča hitro oblikovanje virtualnih zasebnih oblakov in prilagajanje zmogljivosti že obstoječih, kar bi lahko imenovali elastičnost). Programski del platforme predstavljajo produkti IBM Webspehre, kot so Application Server, Process Server, Monitor, Web Server in DMGR Server. POMEN In kaj torej tale objekt poželenja pomeni za tiste, ki se imajo z njim priložnost igrati? Velike korporacije, kot so Google, Microsoft, Amazon, Yahoo, IBM ter ostali, ponujajo nabor storitev iz vsaj ene od skupin. Mariborski skupek je, kot že prej omenjeno, storitev PaaS, namenjena predvsem podjetjem, raziskovalcem in nam študentom; natančneje, daje možnost razvoja inovativnih informacijskih rešitev in možnost


vzpona novih dobičkonosnih podjetij, podobnih zgodbam Facebooka, Youtube-a in podobnih, torej tistih, ki so dodobra spremenili način uporabe računalnikov. RAVNO V MARIBORU Center za računalništvo v oblaku predstavlja naravni razvoj kompetenčnega centra SOA (storitveno orientirana arhitektura, namenjena razvoju nove generacije informacijskih sistemov, ki temeljijo na celostni podpori poslovnih procesov in s tem podjetjem omogočajo izboljšanje učinkovitosti poslovanja, povečanje konkurenčne prednosti in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija, torej odlično izhodiče za Cloud), ki je bil v Mariboru vzpostavljen pred dvema letoma. V tem času je kompetenčni center pomembno prispeval k razvoju storitvenih arhitektur v Sloveniji in sodeloval pri številnih projektih. Eden med njimi, projekt z družbo Mobitel, d. d., je bil nagrajen kot najboljši projekt SOA na področju telekomunikacij v letu 2009 v svetovnem merilu. Če se vrnemo na začetek, nekateri primerjajo oblak tudi s pojavom prvih elektrarn. Dr. Jurič meni: »Analogija s pojavom elektrarn ali vodovodom je do neke mere primerna predvsem zaradi ključne spremembe, ki se je pojavila pri evoluciji teh področij. Izboljšala se je hitrosti dostopa do želenih virov (elektrike, vode, računalniških virov) in omogočila njihovo elastično dobavljivost, ki predstavlja dobavo virov le v toliki meri, kot jih potrebujemo in kadar jih potrebujemo. Nekoč so gospodinjstva kopala lastne vodnjake in industrija gradila lastne elektrarne, tako kot danes ponekod še vedno gradimo lastne računalniške centre. Čas, potreben za vzpostavitev lastnih sistemov, in stroški, potrebni za vzdrževanje leteh, predstavljajo ključen dejavnik za velik pomen računalništva v

oblaku v prihodnje.« PROBLEM ODROČNEJŠIH KRAJEV SLOVENIJE Navkljub dokaj dobri pokritosti z omrežjem in hitrimi povezavami prepredenih mest, se na Slovenskem še vedno najdejo kraji, katerih ta blagoslov (še) ni dosegel. No, osebje FERI-Clouda iz lastnih izkušenj pove, da s čemer takim še niso imeli težav, in izrazi upanje na nespopad s take vrste problemom tudi v prihodnje. »KLJUČNO PRI TEM JE ZNANJE!« Ob otvoritvi računalniškega oblaka na Univerzi v Mariboru je prof. dr. Ivan Rozman, rektor Univerze v Mariboru, z velikim veseljem pozdravil ta napredek, ki ga bodo po njegovem mnenju tako podjetja kot tudi raziskovalci in študenti dobro izkoristili. Ob tem je še dodal: »Vzpostavitev prvega računalniškega oblaka postavlja Univerzo v Mariboru ob bok najnaprednejšim univerzam. V prihodnosti pa bo pod okriljem Znanstvenega parka Univerze v Mariboru zraslo še več podobnih pobud.« Tudi Roman Koritnik, generalni direktor IBM Slovenija, je ob tem dogodku spregovoril nekaj besed in

izpostavil pomen znanja: »Na obzorju so modrejši oblaki. Eden takih tudi ta, ki ga danes odpiramo skupaj z Univerzo v Mariboru. Ključno pri tem pa je znanje! Njegov pretok in sodelovanje. Prehod znanja med univerzami in gospodarstvom, najnovejše tehnologije in inovacije so ključne za uspeh gospodarstva in naše družbe. Sodelovanje, ki ga IBM Slovenija s slovenskimi fakultetami skrbno gradi že leta, želimo sedaj povzdigniti še nivo višje, v računalniški oblak. Na ta način se lahko Slovenija enakovredno primerja z najrazvitejšimi državami na svetu, ki so v preteklih mesecih že odprle svoje centre.«   Cloud computing je torej ena izmed vzhajajočih oziroma že dokaj dobro razvitih smernic na področju računalništva. Omogoča številne pristope, za nas je najpomembnejši PaaS, torej platforma kot storitev, primarna dejavnost je obdelava in analiza podatkov, velike skupine uporabnikov in simulacije, usmerjena predvsem v podporo podjetjem, raziskovalno dejavnost in primerna za odskočno desko študentov, katerih pot vodi v zgoraj omenjene projekte in lastna podjetja.

Oblak prinaša računalniške vire, ki omogočijo pogoje za današnje življenje informacijske družbe.

Abakus

Tehnologija 11


PORTAL BQ Multimodalna komunikacijska platforma Študenti študijske smeri Elektronika in programa Telekomunikacije sodelujejo pri izvedbi projekta izgradnje inteligentnega okolja v laboratoriju Becquerel. Vstopno točko v okolje predstavlja multimodalni komunikacijski kiosk (Bq portal), ki predstavlja prvo takšno rešitev v slovenskem prostoru.

Avtorja: dr. Matej Rojc, Igor Brdnik Foto: Rok Deželak Sama ideja o sistemu, ki ga gradimo pred laboratorijem in v laboratoriju Becquerel objekta G2, je zorela v Laboratoriju za digitalno procesiranje signalov Inštituta za elektroniko in telekomunikacije že nekaj časa. Od same ideje pa do njene uresničitve je preteklo precej časa tudi zaradi zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Multimodalna komunikacijska platforma portal BQ je del obsežnejšega sistema DATA, ki ga v laboratoriju razvijamo kot komunikacijsko hrbtenico izgradnje podpornega življenskega okolja (assistive living environment), kot prve faze izvedbe koncepta inteligentnega okolja. INOVATIVNE REŠITVE V tem smislu je bila pri zasnovi portala BQ, kot vstopne točke v takšno okolje, želja nadgraditi že znane koncepte kioskov, ki jih srečujemo na javnih mestih v Sloveniji in po svetu, predvsem v smislu koncepta podpornega življenjskega okolja, ki mora ponuditi enake možnosti uporabe razpoložljivih funkcionalnosti vsem uporabnikom, tudi tistim s posebnimi potrebami, bodisi le-te izvirajo iz njihove telesne prizadetosti bodisi so pogojene z njihovo starostjo. Da bi lahko

12 Tehnologija

to dosegli, smo se usmerili po eni strani v inovativnost tako na samem strojnem nivoju sistema kot na vključevanje inovativnih multimodalnih interakcijskih rešitev same uporabe sistema. Na strojnem nivoju izvedbe portala BQ smo se načrtno posvetili dizajnu, za katerega smo želeli, da bi se čim bolje vklopil v sam objekt G2 in zadostil zahtevam arhitekta objekta G2 ter s svojim videzom tudi pritegnil študente na FERI. V mislih smo imeli tudi invalidne osebe, saj smo posebej za ta namen izdelali sistem z možnostjo vertikalnega pomika portala, ki omogoča ustrezno prilagoditev multimodalnega komunikacijskega zaslona na potrebno višino, druge vgrajene rešitve pa bodo vključevale tudi prilagojeno predstavitev informacij za slepe in slabovidne uporabnike (prilagojen grafični prikaz vsebin in uporaba avtomatske sinteze govora) ter gluhe in naglušne uporabnike (uporaba tehnologije avtomatskega razpoznavanja govora). Seveda pa bo funkcionalnost nastavljanja višine portala uporabljena tudi pri samodejni nastavitvi optimalne višine portala za druge uporabnike. Druga plat inovativnosti, ki jo uvajamo na sistemu, je napredna multimodalna zasnova, za katero lahko navdih morda najdemo tudi v sagi Zvezdne steze. Dejansko lahko tam v samem bistvu dojamemo na eni strani kompleksnost multimodalne interakcije med

Abakus

napravami in ljudmi ter na drugi strani brezmejne možnosti, ki nam jih tak način komunikacije ponuja. S projektom smo želeli doseči več ciljev: ponuditi študentom nove in atraktivne raziskovalne ter razvojne koncepte, jih aktivno povezati in vpeti v razvoj sistema, predstaviti koncepte naprednih multimodalnih interakcijskih rešitev širši javnosti ter odpreti študentom vpogled v vedno zanimivejši, širši in zmeraj bolj atraktivni področji razvoja elektronike in telekomunikacij oziroma komunikacijskih tehnologij. VKLJUČENOST ŠTUDENTOV V osnovi smo želeli v izvedbo projekta portal BQ vključiti študente študijskih programov Elektrotehnika, smeri Elektronika in Telekomunikacije, z željo, da bi ti dobili globlji vpogled na vedno širši področji elektronike in telekomunikacij oziroma komunikacijskih tehnologij ter da bi prepoznali nove možnosti na svoji poklicni poti, ki ponujajo v kontekstu informacijskih in komunikacijskih tehnologij (ICT – Information and Communication Technologies) v prihodnje veliko dodano vrednost. Programski del sistema sta pričela razvijati študenta visokošolskega strokovnega študijskega programa Elektrotehnika, smer Telekomunikacije, Goran Jambrovič in Matej Dervarič, ki sta v okviru izvajanja strokovne


prakse v sodelovanju s podjetjem Iskratel, d. o. o., v Laboratoriju za digitalno procesiranje signalov, razvila programsko opremo za prvi prototip sistema. Ob sami fizični postavitvi sistema pa je nadalje razvil novo različico programske opreme študent univerzitetnega študijskega programa Telekomunikacije Izidor Mlakar, ki je trenuno na FERI mladi raziskovalec iz gospodarstva, njegov program raziskovalnega dela pa je usmerjen prav v razvoj inovativnih multimodalnih interkacijskih rešitev. Končni dizajn portala BQ je izdelal doc. dr. Andrej Žgank, vodja projekta in koordinator aktivnosti je izr. prof. dr. Matej Rojc. Pri izvedbi strojne opreme in reševanju problemov, povezanih z razvojem kompleksnih elektronskih sklopov in integracijo posameznih komponent, je s svojim znanjem sodeloval mladi raziskovalec Marko Kos v Laboratoriju za digitalno procesiranje signalov. Pri samem končnem dizajnu grafičnega vmesnika smo tesno sodelovali tudi s študenti študijskega programa Medijske komunikacije in z zaposlenimi na Inštitutu za medijske komunikacije ter s podjetjem Panevropa. Seveda pa v celotno delo in razvoj portala BQ vlagajo veliko napora tudi vsi drugi člani Laboratorija za digitalno procesiranje signalov, zlasti ko gre za vključitev zahtevnih tehnologij, ki jih v laboratoriju razvijamo že zadnjih 20 let. Portal BQ je kompleksna modularna platforma, pripravljena za dodajanje vedno novih funkcionalnosti in storitev. Spekter le-teh se bo v prihodnje še bistveno razširil. V okviru sistema DATA je portal BQ povezan z mnogimi modularnimi strežniki, npr.: strežnikom WEB, strežnikom za multimodalni izhod (avatar), strežniki za avtomatsko razpozvanje govora in avtomatsko sintezo govora, strežnikom

bluetooth, strežnikom GSM/GPRS itd. Preko glavnega strežnika je povezan tudi s strežnikom e-elektronika in bazo MySql. Osnovna ideja je vzpostaviti ustrezno inteligentno okolje pred laboratorijem in v laboratoriju Becquerel, ki bo uporabnikom/ študentom ponujalo različne komunikacijske možnosti, pa naj gre za taktilno, govorno, vizualno, mobilno ali kakšno drugo komunikacijo. V prvi fazi gre za izgradnjo podpornega življenjskega okolja, kot prve faze razvoja inteligentnega okolja, prilagojenega načinu dela v študentskem laboratoriju, ki bo študentom ponujalo različne kontekstno in lokacijsko odvisne storitve ter komunikacijske možnosti. Izvedba takšnega projekta vključuje veliko raziskovalnega in razvojnega dela tako na razvoju sodobnih elektronskih sklopov, na področjih razpoznavanja vzorcev (govor/ slika/video) in komunikacijskih rešitev, kot tudi na razvoju ustrezne programske opreme, kjer pa imajo vsi zelo zanimive vsebine in velike potenciale. AVATAR MAJA Portal BQ trenutno omogoča taktilno komunikacijo preko zaslona, občutljivega na dotik, na strani izhoda pa uporablja avatarja z imenom Maja, ki bo hkrati tudi virtualna skrbnica bodočega podpornega življenjskega okolja v laboratoriju Becquerel. Portal BQ ponuja sveže informacije na osnovi virov RSS, dinamično prikazuje razne dogodke, dosežke in možnosti multimodalnih tehnologij v povezavi z govornimi tehnologijami. V povezavi s strežnikom za avtomatsko razpoznavanje govora in sintezo govora bodo lahko študentje upravljali s portalom BQ tudi s pomočjo govora. Po drugi strani pa jim bo lahko avatar Maja brala ali posredovala razne novice in obvestila v govorjeni obliki. V portal BQ je vgrajena tudi funkcionalnost odpiranja vrat laboratorija

Abakus

Becquerel s čitalcem RFID. Predvidena pa je tudi identifikacija uporabnikov, ki bodo želeli vstopiti v laboratorij, s pomočjo tehnologij razpoznavanja govornega signala in obraza uporabnika. Seveda je idej in možnosti še veliko, na njih pa trenutno intenzivno dela 12 študentov univerzitetnih in visokošolskih študijskih programov Elektrotehnika, smeri Elektronika in Telekomunikacije, ter univerzitetnega študijskega programa Telekomunikacije tako v okviru več raziskovalnih projektov kot tudi v okviru praks in diplomskih nalog. BOGATE IZKUŠNJE Med samim razvojem, načrtovanjem, implementacijo in namestitvijo portala BQ večjih težav ni bilo. Seveda je bilo pri sami izvedbi potrebno veliko staviti na inovativnost in iznajdljivost vseh sodelujočih, popraviti tudi nekatere podrobnosti, ki smo jih pri načrtovanju tako kompleksnega sistema spregledali. Vse to je tudi tisto, kar morda najbolj razlikuje delo študentov v okviru laboratorijskih vaj od takšnega projektnega dela, ki jim ponuja obilico pravih inženirskih izkušenj. Ponuditi takšne izkušnje študentom je bil tudi eden pomembnejših ciljev zastavljenega projekta. Glede uporabe portala BQ, kot tudi celotnega distribuiranega sistema DATA, je vsekakor veliko možnosti. O njih bomo lažje razmišljali, ko bomo celoten sistem v bližnji prihodnosti opremili s prvim naborom zanimivih in atraktivnih storitev. Prav gotovo obstaja možnost, da se sistem zaradi distribuirane narave postavi ne samo na naši fakulteti, ampak tudi na drugih fakultetah, univerzah, srednjih šolah in nasploh v javnem življenju.

Tehnologija 13


GLEJMO SKUPAJ! Filmski večeri na FERI Zanimiva tema na fakulteti za vse navdušence filmskih del so filmski večeri. Na Inštitutu za medijske komunikacije so se na pobudo dr. Melite Zajc odločili za predvajanje le-teh vsak prvi ponedeljek v mesecu. Začeli so v oktobru, do sedaj pa so potekali že trije takšni večeri.

Avtorici: Barbara Vehovar in Zala Pia Lipičnik Foto: Darja Povirk in Rok Deželak Svoje mnenje o filmskih večerih je z nami delila predstavnica Inštituta za medijske komunikacije, dr. Tatjana Welzer Družovec. Na potek izbora predstavitve filmov je odgovorila: »Sam izbor ima dve smernici – študenti medijskih komunikacij in kakovost. Produkti morajo biti kakovostni po svoji produkciji in vsebini. Vendar pa lahko tudi včasih zamižimo zaradi ene ali druge, odvisno od aktualnosti tem.« Meni, da omejitve, komu so namenjeni večeri, ni. Cilj je predstaviti čim širši javnosti, kaj se dogaja in stkati vez z obiskovalci, saj se vsak večer konča z razgovorom z avtorjem in z nadgrajevanjem predstavitve filma. Na to, kako so zadovoljni z obiskom, odgovarja: »Težko je reči, pa vendar, z obiskom ne smemo biti nikoli zadovoljni. Mislim, da se mora zadeva prijeti. Mora se slišati za nas in vedeti za dogodek.« Režiser prvega filma na filmskih večerih, Jaka Polutnik, nas ni pustil ravnodušne. Zamisel za film se je začela, ko se je udeležil konference na temo o manjšinah. Prikrite stvari kulture Samijev, katerih glavni medij je bil radio, je ponazoril v filmskem delu z naslovom »Skriti obrazi. Kakšno vlogo imajo mediji pri ohranjanju kulturne identitete?« Če ste predstavitev filma zamudili, še ni prepozno. Vse o filmu je na voljo na

14 Intervju

spletni strani skritiobrazi.uni-mb.si. Koliko časa je potekala priprava ideje in scenarija filma ter sama realizacija? »Cele priprave so potekale vse do odhoda na Finsko, tam sem se šele spoznal s problemi. Imel sem dostop do gradiva, tako da je pet mesecev samo zbiranje informacij, nato pa je nastal scenarij. Veliko stvari ni bilo zapisanih o tej kulturi in se je bilo treba prilagajati sproti. Imel sem priložnost govoriti z nekaterimi ljudmi, za katere nikoli prej nisem slišal in so zelo pomembni predstavniki tega okolja ter se borijo za pravice, ki jih imajo Samiji. Povedali so ogromno zgodb, ki jim skoraj ne moreš verjeti in jih ni mogoče nikjer prebrati. V večjih mestih, je bila priložnost dostopati do nekaterih medijev, ampak na internetu do njih nisem mogel, ker so imeli vse spletne strani le v svojem jeziku in je bila to zame ovira. Osnovni scenarij je nastal na začetku avgusta, ostalo pa se je sproti dodajalo nekje do novembra, ko se je snemalo, iskalo motive. Ni bilo klasičnega – priprava, scenarij, produkcija, montaža. Dejansko vse, kar je bilo po zbiranju informacij, se je prepletalo med seboj. Končni produkt je nastal nekje konec decembra. Tehnične značilnosti in dodatki pa so se delali še do sredine maja, ko je bil film dejansko končan.« Kako je bilo s sogovorniki na Finskem – kako ste jih našli, ste že pred odhodom tja iskali? »Ne. Šele ko sem prišel gor, sem

Abakus

vedel, česa sem se lotil. Prvotno je bil film narejen okoli pol ure, potem pa je to kar rastlo. Vsi se poznajo, nekdo ti predlaga nekoga drugega in dejansko šele na podlagi scenarija sem se odločil, da potrebujem novinarja, sociologa, nekoga, ki se ukvarja z mediji generalno na Finskem in šele nato začneš s temi ljudmi navezovati stike.« Kakšna izkušnja je režija in urejanje filma? »Zdi se mi, da je neki živ organizem. Recimo, kot otrok, ki ti raste pred očmi. Mimogrede se zgodi, da se karkoli zalomi in je to treba rešiti. Torej, začneš z nečim manjšim, se nato razvija, gre malo v eno malo v drugo smer in na koncu, ko rečeš, da je zdaj končano, je to neka odrasla oseba, ki gre od tebe stran.« Ali načrtujete še kakšen projekt v prihodnje? »Ja. V bistvu letos poleti je bil namen narediti obsežnejši projekt, ampak enostavno je bilo en kup drugih projektov. Želim še počasi nekaj narediti, pripraviti za prihodnje poletje, na kar bom spet lahko ponosen in da se v miru to vse skupaj izvaja. Glede na to, da imam veliko dela s študenti, sam imam še tudi neke šolske obveznosti, mi za delo ne ostane ravno veliko časa. Potem se vse skupaj prepleta in nekaj na silo delati nima smisla. V načrtu je, izvedel pa se bo po vsej verjetnosti prihodnjo sezono.« Za film ste prejeli nagrado Erasmus EuroMedia Seal of Approval. Za kakšno nagrado gre


in kakšni so bili občutki, ko ste jo prejeli? »Gre za nagrado, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. V tem sklopu so bili nagrajeni tudi plakati, slike, ni bilo vse samo za film. Vsak film je narejen zato, da si ga ogleda čim več ljudi. Sama nagrada pa je le pika na i celotnemu delu, kjer sem projekt zaključil in je eno veliko priznanje ter motivacija za naprej.« Kaj bi želeli študentom medijskih komunikacij ali pa nekomu, ki se ljubiteljsko ukvarja z delanjem filmov, svetovati? »Pomembno je, da vsak za sebe ve, kaj ga osreči. Potem vse skupaj dela lažje. Dejavnosti, ki v nekem trenutku izgledajo le potrata časa, v končni fazi prinesejo mnogo referenc, znanja, ki se bistveno laže uporabi in je to neka dobra vrednost za vsakega posameznika. Najprej je treba toliko dozoreti, da vsak sam pri sebi ve, kaj bi si želel doseči in potem sledi temu cilju. Ne preko vseh trupel, ampak da zna tudi potrpežljivo kdaj počakati, če se nekaj zapre, da se potem to lahko odvije naprej.« In že je tukaj drugi filmski večer na FERI-ju, ki je potekal v ponedeljek, 2. 11. 2009 ob 20. uri. Priča smo bili predvajanju dokumentarnega portreta Marte Lamovšek »aka« Rockstar, režiserke Maje Senekovič. Film je nosil naslov »Zadeta od lajfa«. Mogoče se zdi 30 minut filma malo, vendar če se odločite posneti življenje tako eksplozivne ženske, kot je Marta Lamovšek, imate garantirano »naporno« snemanje. Režiserka filma, ki je bila študentka medijskih komunikacij, je z veseljem odgovorila na naša vprašanja. Marta Lamovšek je, kot lahko vidimo v dokumentarcu, posebne vrste ženska. Počne ogromno stvari, lahko rečemo, da je njeno življenje v stalnem »movingu«. Kaj pa je tebe pritegnilo, da si se odločila posneti dokumentarni film ravno o njej? Sta se osebno

poznali že od prej ali si jo poznala le preko fotografij? »Večina ljudi okoli mene je v konstantnem ”movingu”, Marta v svojevrstnem. Poznala sem jo že prej, spoznala pa v procesu nastajanja filma. Odgovor na vprašanje, zakaj Marta, najdete na njenem blogu www.zadetaodlajfa. si, sicer pa me je zanimalo kdo je ta oboževana oseba, ki venomer seje tako privlačno energijo kjerkoli se pojavi.« Kako je bilo glede same ideje o filmu? Kako dolgo je nastajala in kako je bilo s scenarijem? »Ljudje me privlačijo in zanimajo. Zanima me, kakšni so, kaj počno, s kom se družijo, kako razmišljajo, ... Zato portret. Iskala sem nekoga, ki še živi, ki je tukaj in zdaj, nekoga, ki lahko mene in tebe navdihne. Glede scenarija pa je tako: pred snemanjem sem imela več inačic. Zadnja, torej posneta, je nastala v montaži. Film brez scenarija je zame kot igra ”slepe miši”, tako da je potrebno imeti scenarij pripravljen v naprej. Kljub temu, da se ta v večini primerov prilagaja dejanskim okoliščinam.« V dokumentarcu vidimo tudi nekaj prizorov posnetih v Londonu. Je bilo to planirano že v scenariju? Koliko časa je potekalo snemanje v Londonu? »London ni bil planiran. Ko mi je Marta povedala za intervju na Central St. Martins, sem brez oklevanja podaljšala snemanje in rezervirala vozovnico, z njenim privoljenjem seveda. Pri tem bi rada dodala, da mi vsak ne bi dovolil, da ga snemam v tako prelomnem trenutku. V Londonu sva bili 30 ur. Jaz pa sem si predhodno že zastavila, kaj in kako bom stvari posnela.« Zakaj si se odločila za to zvrst filma, se pravi za dokumentarni film? Imaš v prihodnosti namen nadaljevati v tej smeri ali se boš lotila česa novega?

Abakus

»Še naprej nameravam delati dokumentarne filme. Realnost je veliko bolj nora, veliko bolj »odpičena« od katerekoli domišljije. Pa vsaka domišljija na neki način izvira iz doživljanja v realnosti. Zato dokumentarizem. Zanima me še marsikaj, na primer video umetnost, oglasi, televizija in seveda fiktivna zvrst filma.«

Povedala si, da s filmom hočeš spodbuditi mlade, da sledijo svojim sanjam. Kako si jim ti že vse sledila in kako jim še boš? In predvsem tudi tvoj namig, kako vztrajati v tistih težjih trenutkih, ko so na poti kakšne ovire. »Jaz vem, kaj rada počnem, kaj me zanima in osrečuje. In to skušam početi oz. to počnem, kolikor pač lahko. Upam, da tudi drugi. Za odgovor na vztrajanje v težkih trenutkih vam bom odgovorila čez dvajset let. Mislim, da šele prihajajo. Vsekakor pa jih ne bi mogla prebroditi brez podpore ljudi okoli mene, prijateljev, sestre in staršev. Mislim, da se v še tako težkih trenutkih nimam pravice pritoževati ali jamrati. Imam glavo, s katero lahko razmišljam, in telo, s katerim se lahko gibam. Vse ostalo je odvisno od moje volje.« To so torej vtisi s prvih dveh filmskih večerov. Ob tej priložnosti vabimo tudi vas, da se nam pridružite, da se skupaj na naši fakulteti družimo ob filmskem doživetju.

Intervju 15


ŠTUDENT V POLITIKI

Včeraj, danes in jutri

Politika je beseda, ki jo večina mladih konotira negativno. Pravijo, da ni dovolj artikulirana, da je dolgočasna. Do nje gojijo ciničen in nezaupljiv odnos. Pa vendar se je potrebno soočiti z dejstvom, da je politika alfa in omega, saj zadeva vsakega posameznika na vsakem koraku njegovega življenja.

Avtorica: Jasmina Godec Foto: Jasmina Godec VČERAJ Boris Sovič se je na Univerzo v Mariboru vpisal prav v letu njene ustanovitve. Pravi, da je danes drug čas. Za ilustracijo mogoče nekoliko hudomušno daje primerjavo udarnih tem. Konec sedemdesetih let so javno protestirali zaradi štipendijske politike in v podporo manjšini, izmed protestov zadnjih let pa bo v anale verjetno zapisan tudi protest zaradi odpiralnega časa neke gostilne. Četudi je bil v njegovi generaciji interes študentov za sodelovanje v procesu odločanja kar precejšen, so tudi takrat govorili o »pasivnosti študentov«, ker so želeli doseči še večjo angažiranost.

domov. Na VTO Elektrotehnika, predhodnici današnje FERI, je bil eden od pomočnikov predstojnika študent, na nivoju takratne Visoke tehniške šole študent prodekan in na nivoju Univerze v Mariboru prorektor študent. Na Univerzi v Ljubljani je bilo drugače. Tripartitnost v odločanju je veljala tudi tam, ker je bila pač zakonska kategorija, niso pa imeli študentov prodekanov in prorektorja, ker si študentje teh možnosti niso uspeli izboriti. Delo študentskega “funkcionarja”. Mag. Boris Sovič je bil angažiran ves čas. Najprej kot predsednik univerzitetne konference ZSMS, nato pa kot prorektor študent. Pretežno so se ukvarjali z zahtevami po sodobnem izobraževalnem

Študentske politične organiziranosti skozi izkušnjo mag. Borisa Soviča Konec sedemdesetih let so bili študentje politično organizirani v takratnih družbenopolitičnih organizacijah in v takratnem tripartitnem sistemu. Na vseh ravneh v visokem šolstvu so delegacije študentov, delavcev (zaposleni na univerzi) in uporabnikov (predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti in politike) praktično o vseh vprašanjih odločale enakovredno, posamezna delegacija je imela tudi možnost veta. Študentje so bili tudi člani delegacij v interesnih skupnostih, ki so bile pristojne za študijske programe, štipendiranje in gradnjo

Volilna udeležba je zelo nizka.

16 Študentska politika

Abakus

in raziskovalnem procesu, izboljšavami štipendijskega sistema, gradnjo študentskih domov, zagotavljanjem primernih pogojev za obštudijske dejavnosti, kvaliteto habilitacijskih procesov, zagotavljanjem kvalitetne študijske literature ter meduniverzitetnim in mednarodnim sodelovanjem. Alternativne možnosti sodelovanja in izražanja v civilnih iniciativah Probleme so izpostavljali tam, kjer se je o tem odločalo. To je bilo dokaj enostavno, saj so sodelovali praktično v vseh organih odločanja na univerzi, vključno s kolegiji dekanov in rektorja, odbori za študijska vprašanja, habilitacijsko komisijo in sveti fakultet in univerze. Tam se je tudi


barvnega spektra in tudi drugim želi enako.

Mag. Boris Sovič je bil v študentskih letih angažiran ves čas.

pričakovalo, da smo sposobni o vseh za študente ključnih vprašanjih izoblikovati stališča. V sistemu študentskega soupravljanja je bilo veliko priložnosti za angažiranje, v obštudijskih dejavnostih pa prav tako.

Sveta ne vidi le v optiki dveh barv: naše, ki bi naj imela skoraj v vsem prav in njihove, ki bi se naj skoraj v vsem motila. Svet vidi v odtenkih Newtonovega barvnega spektra in tudi drugim želi enako.

Poleg tega so bili študentje seveda vključeni v številne organizacije, združenja in društva. Menim, da so tudi danes. Navsezadnje to od študentov tudi pričakuje: da so aktivni soustvarjalci družbenih, kulturnih in športnih ter drugih interesnih dejavnosti ne le v akademskih krogih, ampak tudi širše. Mag. Boris Sovič domneva, da so zdajšnji študentje dovolj politično osveščeni. Pravi, da z znanjem, ki je na razpolago na univerzi, s širokim diapazonom informacij, ki so danes na voljo, v

okolju odprte družbe to res ne bi smel biti problem. Prednosti angažiranja Angažiranje v času študija ima vsaj dve prednosti. Prva je, da s tem lahko prispevaš k reševanju problemov v okolju, kjer živiš in delaš, druga, še pomembnejša pa, da si pridobivaš dragocene izkušnje. To lahko kasneje v poklicnem in družbenem življenju le koristi. Študij je pač tudi čas, ko ustvarjaš zalogo konkurenčnih prednosti, da boš imel kasneje v pogosto trdi stvarnosti poklicnega življenja boljše možnosti. Sam se je že zelo zgodaj politično angažiral, tega tudi nikoli ni skrival in še manj obžaloval. Ne glede na spremembe v političnem sistemu in na menjavanje političnih strank na oblasti zaradi tega ni imel težav, pa tudi stranke ni menjaval kot stare srajce. Kljub temu ali pa prav zaradi tega je dobival zanimive ponudbe iz skoraj vseh delov političnega spektra, mogoče tudi zato, ker se mu je zdela pomembna zmernost v stališčih in sposobnost razumevanja drugače mislečih. Ljudi se je naučil spoštovati ne glede na to, kateri politični opciji pripadajo. In sveta ne vidi le v optiki dveh barv: naše, ki bi naj imela skoraj v vsem prav in njihove, ki bi se naj skoraj v vsem motila. Svet vidi v odtenkih Newtonovega

Abakus

DANES Iz poročila, ki smo ga dobili v pogled, smo lahko razbrali, da je volilna udeležba zelo nizka.Kristijan Jejčič, predsednik volilne komisije in prodekan Medicinske fakultete v Mariboru, vidi težavo v tem, da študentje ne vidijo posledic svojih odločitev. Meni, da je zmotno mišljenje, da njihov glas nič ne pomeni. Zaide v 60-ta leta, ko so vsi študentje bili združeni in so bili pripravljeni na revolucijo za svoje pravice, ta občutek je danes žal splahnel. Študentje ne stopamo dovolj odločno, ko podamo neko negativno mnenje, pa ga ne podkrepimo dovolj. Slednje karikira kot šank politika; doma na primitiven način glasni, ko pa je treba mnenje na legitimen način oblikovati, pa se zadeva potuhne v ozadje. Vendar je na fakulteti, s katere prihaja Kristijan, največja volilna udeležba. Brez dlake na jeziku ga povprašamo, kje tiči . Kristijan odgovarja, da so študentje na Medicinski fakulteti izjemno povezani med seboj, primerja jih z osnovno šolo. Študentje poznajo volilno komisijo. Medijsko se predstavljajo pred samim rektoratom Univerze v Mariboru. Oseba, ki vodi volilne zadeve, mora biti veliko v javnosti. Študentje medicinske fakultete, ne samo da se politično vključujejo v sistem, tudi zelo močno se udejstvujejo v obštudijske dejavnosti. Na voljo je bilo veliko kandidatov, ki so kandidirali v študentski svet Univerze v Mariboru, drugod so se komaj našli. Na Medicinski fakulteti deluje mešan pevski zbor, ki vključuje 50 študentov in je takoj za APZM. Obšudijske dejavnosti jim pomenijo sprostitev, brez katere medicino težko študiraš. Vpis na Medicinsko fakulteto pomeni dejansko delati, študirati in ne zgolj zaradi statusa. Je pa res, da imajo prednost pri enostavnejšem financiranju obštudijskih dejavnostih.

Študentska politika 17


JUTRI Študentje bodimo revolucionarni, pokažimo zanimanje za lastne pravice. Zamislimo se, kdo kroji našo usodo. Bodimo veseli, da imamo priložnost odločati o zadevah. Prevelika pasivnost in premajhna zavzetost za demokratičnost prav gotovo ne vodita do cilja. Naj bo naš cilj biti aktiven. Politika je sredstvo za dosego cilja, pokažimo ji smer, kam naj nas pelje, izkoristimo svoj vpliv za dobrobit družbenega delovanja.

Katja Tripkovič, FERI Da volitve danes potekajo, nisem vedela, vendar se jih bom udeležila. Menim, da je odločitev za participacijo na volitvah stvar posameznika. Študentje so dovolj politično osveščeni.

Alma Avdić, FERI Študentje so zelo slabo politično osveščeni. Zdi se mi, da že, ko slišijo besedo politika, se ustrašijo, takoj pomislijo na neke prevare. Menim, da bi morali spremeniti odnos do politike; samo z vključevanjem bomo dosegli prevetritev stanja. Študentje se ne zavedajo dovolj svojih pravic, potrudila se bom za pravice študentov, da jih bodo znali čim

bolje uveljaviti, potrudila se bom za čim boljše odnose med profesorji in študenti.

Miha Završnik, FERI Volitev se ne bom udeležil. Študentje nismo dovolj politično osveščeni. Za boljše stanje bi morali nekaj spremeniti.

Borut Kosič, FERI Volitev se ne bom udeležil. Glede politične osveščenosti študentov pa mislim, da kdor si želi političnih informacij, si jih sam poišče.

Mihaeil Kombolj, FERI Volitev se ne bom udeležil. Ker sem tukaj zadnje leto, se mi zdi, da odločitev ne bo toliko vplivala. Študentje so dovolj politično osveščeni, nekateri celo preveč.

18 Študentska politika

Abakus

Dominika Mendaš, prodekanica Pravne fakultete (PF) Volitev se bom udeležila. Študentje so premalo politično osveščeni. Problem vidim v preveliki pasivnosti študentov. Študente premalo zanimajo ob študijske dejavnosti, ne angažirajo se dovolj v dodatne dejavnosti. Zadovoljijo se s predavanji, da opravijo izpit, se udeležijo kakšne študentske zabave, tu pa se žal zgodba konča.

Nina Alibašič, PF Volitev se bom udeležila. Nekateri študentje so dovolj politično osveščeni, vendar še vedno premalo. Problem slabe volilne udeleženosti pa vidim v premajhni promociji samih kandidatov.

Aljaž Lešnik, PF Volitev se bom udeležil. Študentje so premalo politično osveščeni, sam recimo sploh nisem vedel, da obstaja kandidacijski postopek, kar bi moralo biti objavljeno kje na oglasni deski. Mene je obvestila sošolka, ki se s tem ukvarja. Potrebno bi bilo poskrbeti za večjo informiranost.


MOTIVIRAJMO SE! EESTEC-ov motivacijski vikend Eno od osnovnih vprašanj, ki se pojavljajo v glavi študenta, kaj je sploh razlog za tolikšno aktivnost EESTEC-ovih članov na projektih, izmenjavah in ostalih aktivnostih (denimo mazohistično pisanje članka dve uri pred oddajo ob treh zjutraj). Odgovor je enostaven – MOTIVACIJA!

Avtor: Žiga Ašič Foto: eeStec arhiv Nobena motivacija ne pride sama od sebe, zato smo se EESTEC-ovci to leto pričeli izdatno motivirati v Porentovem domu v Kranjski Gori, od 23. do 25. oktobra. Dogodek smo »krstili« kot International Motivational Weekend (IMW). Seveda dogodek ne bi bil »mednaroden«, če bi v tem bili samo mariborski študentje, zato smo ta vikend organizirali skupaj z LC Ljubljano in LC Munchnom. Da pa naredimo zadevo še bolj zanimivo in raznoliko, smo se povezali še s študentsko sekcijo slovenskega društva za odnose z javnostmi (ŠS PRSS). Navkljub dejstvu, da smo »štromarji« in računalničarji bolj ali manj dedi, nam je uspelo naštimati »gender balance« v našo korist. Eden od namenov tovrstnih srečanj je motivacija članov društva, toda več kot to, novim članom nudimo bolj podroben vpogled v samo delovanje društva, kako funkcioniramo, kakšne možnosti ima posameznik in zakaj se vse to sploh splača. Poleg tega se na vikendih izvajajo treningi t.i. »mehkih veščin«, ki obsegajo znanja in sposobnosti, ki jih koristimo ne samo pri delu v društvu, temveč tudi v vsakdanjem življenju in kasneje v poklicni karieri. Odveč je poudarjati, da se teh stvari na fakulteti ne da pridobiti, naučiš se jih lahko kvečjemu skozi prakso (kar je, roko na srce, ponavadi precej dolgotrajen proces) ali pa z udeležbo na treningih in dogodkih, ki jih izvajamo v okviru EESTEC-a.

AKCIJA! Vsa zgodba se prične nekje v petek popoldne, ko se je krdelo razpoloženih EESTECovcev odpravilo na epsko potovanje do Kranjske Gore. Odveč je poudarjati razloge, zakaj smo prišli do Porentovega doma šele po sedmih urah vožnje, kakorkoli, šteje cilj in ne sredstva. Začelo se je precej obetavno, namestitev v domu in kratko uvodno predavanje, kjer smo se seznanili z namenom IMW-ja in nekaj osnovnih »pravil«, ki se jih mora spoštovati na motivacijskem vikendu. Eno od njih je tudi obvezna uporaba angleškega jezika (hja, konec koncev je mednarodni vikend) za nemoteno komunikacijo s tujimi ��tudenti in »dresscode« na žurkah. Oooo ja! Motivacijski vikend ne bi bil pol toliko motivacijski, če ne bi bile prisotne obvezne tematske zabave. Če tega še niste izkusili, vam svetujem, da to čimprej izkoristite, če ne drugače, v EESTEC-u. Prvo noč smo se odklopili na »Career Nightu«, pač tvoj seksi poklic, »dresscode« v stilu dohtarce, inženirja, perverzne knjižničarke in še kaj (»fotke« izgledajo bolje kot se to tukaj bere). Posledice so bile naslednji dan (po nehumani – a učinkoviti – budnici) očitne. Veliko smeha, čudne fotografije, začasna amnezija in prihod Velikega mačka.Druga zabava, v soboto, je bila malce manj zapletena, a nič manj zabavna – »Graffiti Party«. Tukaj je vsak udeleženec oblekel belo majico (kdor je ni, si je kriv sam) in s flomastri in barvami nato izrazil svojo izkrivljeno domišljijo na majici soudeleženca. Še vedno je najbolje, ko naslednje jutro gledaš majico in

Abakus

se sprašuješ, kdo za vraga je pisal vse te neumnosti po tebi in predvsem zakaj? Kakorkoli, odveč je poudarjati, da na koncu ne ostane drugega kot hudičevo dober spomin in zaobljuba, da je treba to ob prvi priliki ponoviti. PA ŠE MALO ZARES ... Kot smo omenili, se na vikendih posvečamo tudi resnemu delu, kot je spoznavanje društva, delanje planov za tekoče leto in treningi. Kar se tiče treningov, se v EESTEC-u lahko pohvalimo z odličnimi lastnimi trenerji (kateri se šolajo na mednarodnem nivoju), kar se odraža s tem, da se znanje producira in ostaja znotraj EESTEC-a, kar je izvrstna dodana vrendost našemu društvu. Pripravili smo treninge in delavnice z osmih različnih področij: razpisi, delovanje v skupini, motivacija in aktivacija, vodenje sestankov, retorika, promocija dogodkov, letni plan v EESTEC-u in praktična simulacija projektov. Vsi udeleženci so treninge označili kot vrhunsko izvedene in izredno koristne, kar je v zadovoljstvo predvsem trenerjem in organizatorjem. Ker smo se nahajali ravno v Kranjski Gori, bi bilo škoda, če si ne bi odšli ogledat še kakšnih lepot naše dežele. Začeli smo v Planici, kjer se je nekaj zanesenjakov ne glede na agregatno stanje povzpelo na vrh skakalnice (in se srečno vrnilo nazaj). Zatem smo se odpravili proti Jasni, ki se nahaja na obrobju Kranjske Gore, kjer so participanti s pomočjo »kviza« imeli možnost še preveriti, kako dobro poznajo EESTEC.

eeStec

19


ŠTUDENTSKO DELO

Reforma da ali ne?

V zadnjem času se vedno več govori o spremembah na področju študentskega dela. V članku smo skušali prikazati dva pogleda na to, in sicer stališče stranke Mlada Slovenija ter stališče študentskih servisov.

Avtor: Jasmin Mešič Foto: Davor Kirbiš Zgodilo se je točno tako, kot smo predvidevali. Tako je MSi pripravila predlog reforme študentskega dela, in sicer da bi namesto študentskih napotnic uvedli tipizirano študentsko pogodbo kot obliko delovne pogodbe, zaradi katere bi študent prejemal plačilo, plačati pa bi mu moral tudi pripadajoče prispevke. Študentska pogodba bi bila na razpolago v knjigarnah ali na zavodu za zaposlovanje. Dela bi od takrat naprej nudil zavod za zaposlovanje. Tako ne bi prejemal študentski servis prošenj za delo, ampak zavod za zaposlovanje. Če bi se to zgodilo, bi bil uveden sistem, v katerega bi se vključevala različna podjetja in tisti študentje, ki bi si želeli nadgraditi že pridobljeno znanje na študiju, saj po mnenju MSi, bi naj večina študentov opravljala nepomembna dela (strežba, delo v skladišču, raznos letakov, itd.). Kot posledica teh stvari pa bi postopoma prihajalo do ukinitve študentskih servisov. Prav tako je bila predlagana prerazporeditev koncesijske dajatve, saj tako bi več sredstev pridobili štipendijski skladi in sklad za obnovo domov ter pokojninska blagajna. S tem pa ne bi prihajalo do ukinitve samo študentskih servisov, temveč tudi do ukinitve študentske organizacije Slovenije. Mnogo ljudi meni, še predvsem pa v MSi, da so te reforme več kot nujne, ker trenutni sistem naj bi škodil gospodarstvu, državi, predvsem pa študentom. Svoj predlog bodo

20 Študenti

posredovali pristojnim ministrom, predsedniku vlade, predsednikom političnih strank in drugim pomladkom. Vsaka zgodba pa ima dve plati, zato smo povprašali za mnenje na enem izmed najuspešnejših študentskih servisov v Sloveniji, e-Študentski servis, saj nas je zanimalo, kakšne se pa njim zdijo reforme, ki jih želijo uvesti. Ali se jim zdijo dobre, slabe, ali pa celo efektivne. “Kriza in recesija, s kakršno se soočamo to leto, ni pravi povod za reforme. Sami ne nasprotujemo določenim spremembam na tem področju, vendar naj bodo spremembe zmerne in postopne ter namenjene še čemu drugemu kot samo polnjenju proračunske luknje. Priznavanje delovnih izkušenj je smiselno, prispevki za delovno dobo prav tako, v kolikor bi se zbirali na t.i. navideznem računu vsakega posameznika, ne pa v skupni pokojninski vreči. Delo študentov in dijakov, kot ga poznamo sedaj, ne samo da omogoča izboljšanje socialnega položaja študentov in dijakov, temveč omogoča tudi prenos teoretičnega znanja, pridobljenega med izobraževanjem v podjetja in organizacije, omogoča razvoj delovnih navad, spoznavanje poslovne kulture in je pogosto prvi korak mladih na pot k samostojnosti in neodvisnosti. Ukinitev študentskega dela, kakršnega poznamo danes, bi najbolj prizadela predvsem študente. Po nekaterih raziskavah namreč več kot polovica študentov dela preko študentskega servisa zato, da sploh lahko študira.

Abakus

V veliki večini je študentsko delo nuja in edini način, da lahko študentje preživijo v času študija, ker so prejemki iz ostalih naslovov (štipendije, socialne pomoči, ...) enostavno prenizki,” je povedala Petra Kovač, vodja marketinga na e-Študentskem servisu. S to izjavo se najverjetneje strinja večina študentov, glede na to, da je večina pripravljena za svoje pravice do dela stavkati. Moramo pa tudi povedati, da obstaja več reform, kot pa nam jih ponujajo samo mediji. Oziroma, lahko se zgodi, da nam zamolčijo določene posledice. “Študentsko delo naj bi bilo po »Zakonu o malem delu« administrativno omejeno na 720 ur letno. Povpraševanje s strani študentov pa ne bo upadlo, zato bodo zaradi večkrat preseženega povpraševanja urne postavke drastično upadle. Zahtevna dela in dela pri katerih je potrebno uvajanje, se na ta način ne bodo več ponujala, ampak bodo na voljo samo še enostavna, preprosta dela in nezahtevna dela, ki se lahko začnejo opravljati takoj, brez uvajanja in začetnega izobraževanja (selitve, pakiranja, strežba, čiščenje, fizična dela, ...). To pomeni, da se bodo za nekaj preostalih, enostavnih, nezahtevnih del dobesedno stepli socialno najbolj ogroženi študentje in dijaki, poleg njih pa še brezposelni in celo upokojenci. Zaradi eksistenčne nuje bodo prisiljeni delati za denimo 2 evra na uro, kar pri 720 urah pomeni maksimalni povprečni


mesečni zaslužek 120 evrov. Uvedbi prispevkov in delovni dobi ne nasprotujemo, menimo pa, da bi morali biti prispevki ustrezno nizki in uvedeni postopno, ker jih bodo v nasprotnem delodajalci prevalili na študente z nižanjem njihove urne postavke. Mladi bodo dodatno obdavčenje z razumevanjem sprejeli edino, če bodo imeli sprotni izračun in trdno zagotovilo, da se bo to res odrazilo v njihovi povečani socialni varnosti, na primer v večjih prejemkih po upokojitvi”, dodaja Kovačeva.

Bil bi uveden sistem, v katerega bi se vključevala različna podjetja in tisti študentje, ki bi si želeli nadgraditi že pridobljeno znanje na študiju Torej je veliko stvari, ki so bile povedane oz. zamolčane. Obstaja pa seveda tudi možnost, da bo prišlo do uresničitve teh reform, saj kot je bilo že prej rečeno, je po mnenju MSi država potrebna reform. Vendar so na e-Študentskem servisu drugačnega mnenja: “Menimo, da protikrizni ukrepi ad-hoc niso potrebni pri urejanju tradicionalno dobre ureditve slovenskega študentskega dela in si je potrebno vzeti nekaj več časa, predvsem pa pri spremembah upoštevati, ali vsaj vprašati za mnenje, tudi študentske servise. Spremembe bi morale biti strokovne in ne usmerjene zgolj k polnjenju proračuna.” Kakšne posledice bi lahko imele te reforme za študente, je bilo povedano. Nobeden pa ne pomisli, da bi to lahko pomenilo tudi slabo za sam Zavod za zaposlovanje. “Delo Zavoda za zaposlovanje zelo cenimo in mu lahko izrečemo samo pohvale. Na vprašanje pa bomo odgovorili z vprašanjem: »Ali mislite, da bi Zavod za

zaposlovanje delo, ki ga sedaj opravljajo servisi, opravljal zastonj, brez stroškov, kot perpetum mobile, ali bi morebiti potreboval dodatna davkoplačevalska sredstva za to dejavnost iz proračuna?« In drugo vprašanje: »Ali mislite, da lahko javna ustanova enako storitev opravlja ceneje in racionalneje kot zasebno podjetje?« Zavod je že s sedanjih obsegom nalog preobremenjen, 150.000 dijakov in študentov pa bi, poleg 100.000 brezposelnih, logistično in operativno ohromilo do sedaj odlično delo zavoda. Povprečne plače zaposlenih na zavodu so višje kot pri zaposlenih v študentskih servisih, zavod prav tako ne razpolaga s specifičnimi znanji, ki so potrebna za izvajanje te dejavnosti (izterjave ogromnega števila majhnih zneskov). Vprašanje je tudi, od kod bi zavod zagotovil potrebna večmilijonska sredstva za zalaganje izplačil zaslužkov, kakor je praksa sedaj. Ocenjujemo, da bi se storitev za študente in podjetja objektivno zelo poslabšala, če bi se izvajala edino v okviru Zavoda RS za zaposlovanje” meni Kovačeva. Ostaja pa odprto vprašanje, ali se morda da kako ukrepati proti uvedbi reform oz. če je le to nujno. Študentje so vedno znova pripravljeni stavkati, študentski servis pa bi ubral drugačen način. “Vsekakor lahko tudi študentski servisi v procesu iskanja ustreznih rešitev s konstruktivnim dialogom in izkušnjami doprinesemo k izboljšavam na področju študentskega dela tako operativno kot sistemsko (npr. evidence neplačnikov, podvajanja pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ...)”, je ob koncu še dodala Kovačeva. Za vsako zgodbo obstajata dve plati; katera je prava, pa se bomo morali sami odločiti. Določene stvari ostanejo zamolčane, drugih je preveč. Ali bodo te reforme uvedene, bomo videli. Dajmo času čas.

Abakus

GREMO DELAT?

Katja Rutnik

Denar. Dobro je, če ga imaš, ne tako zelo dobro, če ga nimaš. Je pač tako, da vse stane. Če hočeš biti »frajer«, občasno prepričati vsaj kakšno punco (če nisi posebno privlačen, te zna denar rešiti), biti spodobno oblečen in tu pa tam skočiti še malo v tujino, je pač treba delati. Naj te razočaram, če ti vse to plača mama, potem nisi ravno težki »frajer«, ampak navaden mamin sine. Takih pa ne maramo. Torej, gremo delat! Prvo te še opozorim, pomembna stvar, preden začneš delati, je ta, da presodiš, če si sploh sposoben poleg študija še delati. Če oceniš, da zaradi povprečno štirih ur predavanj na dan in še kakšne ure plus vaj ne moreš delati, ker bi pomanjkanje časa drastično vplivalo na tvojo študijsko uspešnost, pač ne boš delal. Šola je na prvem mestu. Ko pa ugotoviš, da si pripravljen na dodatno obveznost in se odločiš, da želiš sam zaslužiti nekaj denarja, je najboljša odločitev ta, da preveriš ponudbo del na študentskem servisu. Tu se ti odpirajo natakarska nebesa, delaš lahko praktično v vsakem lokalu, ki si ga lahko zamisliš. Če pa ti strežba ne diši, lahko črtaš večino del in potem ugotoviš, da je ponudba preostalih bolj ali manj ušiva. Kaj prijetnega in dobro plačanega je hudičevo težko odkriti. Ampak, ker še slepa kura zrno najde, boš tudi ti, potem, ko boš zamenjal nekaj brez veznih služb, našel takšno, v kateri se ti bo dobro godilo. Predpostavimo zdaj, da si med ponudbo našel neko brez veznost tudi zase in prepričal delodajalca s svojo privlačno pojavo in dobro zaigrano delovno vnemo ter dobil službo. Čestitam! Ne glede na to, kakšna je služba, se ti bo življenje spremenilo malo na bolje. Služil boš denar, spoznaval nove ljudi, navezoval stike in pridobil nove veze in poznanstva, kar je zelo dobro za tvojo prihodnost, ker ti bo pri iskanju redne zaposlitve vse to prišlo še kako prekleto prav. Če pa bi lahko delal, ampak se ti ne ljubi in se tvoj moto glasi, da roke spadajo k telesu in ne k delu, vedi, da od lenobe ni profita, in čeprav sanjati ni nikoli greh, kaj prida dobičkonosno tudi ni. Na žalost.

Študenti 21


PITI ALI NE PITI?

Vpliv in posledice alkohola Alkohol je resen problem današnje družbe. Je povzročitelj številnih nesreč in tragedij. Zaradi njega umirajo predvsem mladi, ker se jih veliko izmed njih ne zna zabavati brez njega in drugih škodljivih substanc, kar lahko vodi tudi v resno odvisnost. Na žalost se tega ne zavedamo dovolj.

Avtorica: Monika Koležnik Foto: Matevž Pucer Oseba x: »Joj, kak si zlimana danes! Kaj ti te je?« Oseba y: »Eh, malo smo ga čagali na Štuku včeraj pa sn se ga tak vlila. Jegra smo rukali celo noč, pol pa še malo traminca na eks.« Takšen je bil pogovor dveh študentk, dan po martinovanju. To je še bolj potrdilo moje mnenje o tem, da je danes alkohol tisti, ki prevladuje pri študentih. Veliko k temu pripomorejo študentske žurke, rade imenovane kot čage. Saj je prav, da se zabavamo in spoznavamo nove ljudi, ampak zakaj bi za to potrebovali prekomerne količine alkohola? Saj bi bilo vse lepo in prav, če bi ga spili manj in v zmernih količinah, pa vendar temu ni tako. Premalo se zavedamo njegovih negativnih strani. Ravno zato sem se odločila, da napišem članek o posledicah pitja alkohola in o njegovem vplivu na telo. Kaj je alkohol? Torej, kot vsi vemo, je sam alkohol vrsta droge. Še sami se ne zavedamo dovolj dobro, kako hitro lahko postanemo od njega odvisni. Oseba, ki začne piti še pred svojim 15. letom starosti, ima kar 4-krat večjo možnost, da postane zasvojena, kot oseba, ki prične s pitjem po 21. letu. Zasvojeni smo, kadar v zadnjih dvanajstih mesecih ugotovimo vsaj 3 od naslednjih znakov: močna želja po pitju alkohola, težave pri obvladovanju pitja, vztrajanje v pitju kljub škodljivim posledicam, večje

22 Zdravje

posvečanje alkoholu kot drugim aktivnostim/obveznostim, kadar posameznik prenese vse večje količine alkohola ali telesne motnje ob prenehanju pitja (abstinenčna kriza). Kaj se dogaja, ko pride do zaužitja? Alkohol preide v kri 5–10 minut po zaužitju. Nekaj ga pride skozi sluznico želodca, največ pa skozi tanko črevo. S krvjo pride do vseh organov, največji učinek pa ima na možgane, ravno zaradi česar je tako škodljiv. Najvišjo koncentracijo ima 30–90 minut po zaužitju. Njegov učinek je odvisen od spola, telesne teže, sposobnosti presnove samega telesa in pa od količine hrane, ki smo jo pred tem zaužili. Kadar zaužijemo manjšo količino alkohola, imamo občutek sproščenosti, brezskrbnosti. Skratka, počutimo se dobro v svoji koži. Če pa spijemo večjo količino, lahko pride do takojšnje spremembe vedenja. Torej, delamo stvari, katerih trezni verjetno ne bi nikoli naredili. Znaki alkoholiziranosti so tudi pomanjkanje ravnotežja, neusklajenost gibov, upočasnitev reakcij, zatikanje pri izgovarjanju besed in zamegljen vid. Oseba pod vplivom alkohola postane veliko bolj samozavestna in drzna. To je včasih tudi vzrok za vožnjo z avtomobilom v vinjenem stanju, saj je oseba prepričana, da je zmožna sesti za volan. Med drugim pa alkohol vpliva tudi na razpoloženje. Nekateri lahko padejo v depresijo ali postanejo agresivni. Če popijemo preveč,

Abakus

lahko pride tudi do nezavesti, kome ali v najslabšem primeru smrti. 90 % vse presnove alkohola poteka v jetrih, preostanek se izloči po 8–10 urah s potenjem, uriniranjem in dihanjem. V povprečju jetra za odstranitev ene enote alkohola (10 g) iz krvi potrebujejo 1 uro. Med pitjem alkohola hodimo veliko na stranišče zato, ker alkohol zmanjša izločanje hormona ADH, ki je zaslužen za normalno oziroma uravnoteženo izločanje vode. Posledično postanemo žejni in dehidrirani. Velikokrat imamo po pitju alkoholnih pijač glavobol. Ta je prisoten zato, ker telo ne dobi dovolj vode zaradi dehidriranosti in se možgani začnejo krčiti. Krčijo se občutljiva vlakna, ki povezujejo zunanjost možganske ovojnice in notranjost lobanje, kar seveda povzroča bolečine v glavi. Da bi se glavobolu izognili, moremo pred spanjem popiti kar se da veliko vode. Treba je popiti 7 enot vode na 1 enoto alkohola. Kakšne so posledice pitja alkohola? Dolgoročno pitje alkohola lahko resno vpliva na naše zdravje. Pride lahko do okvare jeter, želodca, trebušne slinavke, živčevja, možganske kapi, srčnih bolezni, povišanja krvnega pritiska. Poveča se tveganje za raka, in sicer raka dojk, želodčnega raka, raka ustne votline, žrela, grla, jeter. Pri moških lahko pride do impotence. Alkohol lahko poškoduje tudi možganske celice, kar povzroči dolgotrajne posledice, kot so motnje pomnjenja, spomina, težave z zbranostjo in


ANKETA kasneje tudi zmanjšanje inteligence. Ene izmed najresnejših posledic alkohola so seveda prometne nesreče, ki jih povzročijo vinjeni vozniki. V zadnjih nekaj letih je vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil vinjen voznik. Ta podatek nam da precej misliti. Pri koncentraciji 0,5 g/ kg alkohola v krvi je verjetnost za povzročitev nesreče 2-krat večja kot v treznem stanju, pri koncentraciji 1,3 g/kg 15-krat večja in pri koncentraciji 1,5 g/kg 25-krat večja. V alkoholiziranem stanju je naše vidno polje veliko ožje kot sicer, prav tako je naš reakcijski čas daljši, zmanjšana je tudi sposobnost prepoznavanja barv (rdeča slepota). Velika je zmotna prepričanost v naše zmožnosti same vožnje. Ena najhujših nesreč v naši državi je bila nesreča na celjski avtocesti, ko so ugasnila življenja treh mladih oseb, zaradi vinjenega voznika, ki je peljal v nasprotno smer. Ta primer pa na žalost ni osamljen. Na primer, v treh dneh v času martinovanja so policisti pridržali 110 vinjenih voznikov. Zaradi takšnih in drugačnih nesreč povzročenih s strani voznikov pod vplivom alkohola trpi veliko ljudi. Predvsem povzročitelji utrpijo hude psihične zlome, kar jih zaznamuje za vse življenje in to samo zato, ker so spili kakšen kozarček preveč. Naučiti se moramo, da alkohol in volan nikakor ne spadata skupaj! Kakšna količina alkohola je za nas zmerna? Moški naj ne bi popili več kot 14 meric na teden, torej ne več kot 2 merici na dan. To je na primer ena steklenica piva ali 2 dl vina na dan. Za ženske pa je priporočljivo ne več kot 7 meric na teden, torej 2-krat manj kot moški – 1 merica na dan, torej 0,25 dl piva ali 1 dl vina na dan. Če že gremo na kakšno zabavo, je zgornja meja 5 meric alkohola za moške (0,5 l vina) in za ženske ne več kot 3 merice (0,3 l vina). Alkohol se v krvi razgrajuje zelo počasi. Za razgradnjo 2,5 dl

piva, 1 dl vina ali 0.3 dl žgane pijače porabi telo približno 1 uro. Buteljka vina vsebuje 7 enot alkohola, pet steklenic brezalkoholnega piva 1 enoto alkohola, pločevinka 0.33 l piva vsebuje 1,5 enote alkohola, pollitrska steklenica lahkega piva ima 1 enoto alkohola, medtem ko ima običajno pivo 2 enoti alkohola. Vašo lastno stopnjo tveganja ob pitju alkohola lahko preverite preko vprašalnika, sestavljenega z desetih vprašanj, ki so ga pripravili strokovnjaki Svetovne znanstvene organizacije. Dostopen je na spletnem naslovu: http:// www.nalijem.si/o-alkoholu/auditvprasalnik.

Alkohol preide v kri 5–10 minut po zaužitju. S krvjo pride do vseh organov, največji učinek pa ima na možgane, ravno zaradi česar je tako škodljiv.

Moja prva izkušnja z alkoholom je bila pri mojih 14-ih, 15-ih letih. Najbolj nore stvari, ki sem jo naredila v opitem stanju se sicer ne Jasna Čavalić spomnim, verjetno sem govorila kakšne neumne stvari ali pa povedala kakšno ‘’obljubim-da-bom-tiho’’ skrivnost. Nisem še vozila avta pod vplivom alkohola in tudi ne bom. Na zabavi spijem po navadi pol litra bambusa ali pa tri šarkvodke, odvisno od priložnosti. Proti mačku se vedno borim z mrzlim tušem, definitivno pomaga. Prvič sem bil pijan v 1. letniku srednje šole. Trenutno se ne morem spomniti nobene nore stvari, ki sem jo naredil pod vplivom alkohola. Definitivno to ni bila Davor Pahljina vožnja z avtomobilom, ker v takšnem stanju avtomobila nisem nikoli vozil. Na zabavi popijem ravno toliko količino alkohola, da še vedno vem, kdo sem, kaj delam in kam moram domov. Moj način za preganjanje mačka je takšen, da spijem veliko vode in spim.

Prvič sem se napil za Kako pozdraviti mačka? moj 18. rojstni dan, do Vsak človek ima svoj način česar so me pripravili preprečevanja posledic prekomernega moji prijatelji. Najbolj pitja naslednji dan. Ena zmed metod je, nora stvar, ki sem jo da gremo zjutraj pod vroč tuš, saj s tem naredil, je bila, da sem pospešimo znojenje in tako izločanje plezal na Prešernov škodljivih snovi iz telesa, olajša pa nam Martin Rakovnik spomenik v Ljubljani in tudi glavobol in bolečine. Drugi način skoraj padel. So pa tudi razne intimne stvari, za katere je, da pojemo veliko sadja, predvsem sem prepričan, da vas ne bi zanimale. Avto sem že jabolka in banane. Lahko se pa lotimo vozil pijan, na srečo brez posledic, saj sem vozil zelo naslednjega načina: pomočimo 4–5 počasi in po stranskih cestah. Na zabavah popijem v dateljev v vodo in to spijemo 2-krat povprečju 10 piv na noč. Mačka še sicer nisem imel, na dan. Pomaga tudi sprehod, ki vendar sem slišal, da pomaga mleko in dovolj spanca. nam pospeši krvni obtok in izboljša celotno počutje. Če vas daje glavobol, Prvič sem se napil v si olajšajte bolečine z vrečko ledu prvem letniku srednje ali mokro brisačo, katero si položite šole za novo leto. na čelo in počivajte približno 15–20 Najbolj nora stvar, ki minut. sem jo naredil, je bila ta, da sem hodil po Upam, da se sedaj, ko ste prebrali ograji čez most. Sem Gregor Gumzej članek, veliko bolj zavedate posledic že vozil avto v opitem alkohola. Pa vendar, naj vas to ne stanju, posledice so pa bile bolj agresivna vožnja. Na prestraši preveč, saj vam kakšen zabavi popijem veliko, če je le družba prava. Da bi kozarček tu in tam še ne bo uničil pregnal mačka, spijem pred spanjem liter vode. zdravja.

Abakus

Zdravje

23


»LE VKUP, LE VKUP, UBOGA BOLONJA« Študiraš po “bolonjsko”!? Letos jeseni so bolonjski študiji prvič prodrli v celotno slovensko visoko šolstvo. To je gotovo velika sprememba, ki se je pri nas zgodila ravno v času tolikokrat omenjane gospodarske krize. Zato pa se še bolj ostro postavlja vprašanje o perspektivi bolonjskih diplomantov. Vsi se strinjajo, da se je pri naši bolonji zgodilo preveč napak.

Avtor: Denis Kalamar Foto: Monika Horvat Bolonjska deklaracija Predstavniki ministrstev za visoko šolstvo iz 29 držav, med drugim tudi Slovenije, so junija 1999 v Bologni podpisali t.i. Bolonjsko deklaracijo, v kateri so določili smernice razvoja evropskega visokega šolstva do leta 2010. Države podpisnice so si s tem zadale cilj, da bodo ob polnem upoštevanju in spoštovanju različnosti nacionalnih sistemov izobraževanja in univerzitetne avtonomije do leta 2010 z medsebojnim sodelovanjem izgradili odprt in konkurenčen evropski visokošolski prostor, ki bo evropskim študentom in diplomantom omogočal prosto gibanje in zaposljivost, obenem pa bo privlačen tudi za neevropske študente. Glavni cilji bolonjskega procesa naj bi bili: sprejetje dvo- oziroma tristopenjskega sistema študija, pospeševanje mobilnosti študentov, akademskega in administrativnega osebja, vzpostavitev kreditnega sistema (ECTS) za vrednotenja študijskih obveznosti, priznavanje stopenj, sprejem sistema lahko prepoznavnih in primerljivih stopenj, aktivna udeležba visokošolskih zavodov, učiteljev in študentov v bolonjskem procesu in sodelovanje študentov pri upravljanju visokega šolstva, pospeševanje evropske dimenzije v visokem šolstvu, pospeševanje privlačnosti

24 Študij

evropskega visokošolskega prostora, vseživljenjsko učenje, Evropski visokošolski prostor in Evropski raziskovalni prostor – dva stebra na znanju temelječe družbe. Čeprav je bila zadnja novela zakona o visokem šolstvu, s katero se formalno urejajo razmerja med diplomami, ki so jih diplomanti slovenskih univerz pridobili pred bolonjsko reformo visokošolskega sistema, sprejeta že leta 2006, je šele po objavi ustavne presoje februarja leta 2008 bilo dokončno jasno, koliko naj bi bile tako imenovane stare diplome vredne po novi uredbi in kakšno naj bo razmerje med stopnjami bolonjskega in starega študija. Vprašanje, kako urediti razmerja med starimi in novimi diplomami, da ne bo degradirana izobrazba tistih, ki so se izobraževali po starem, in opozorilo, da stopamo v bolonjsko reformo ravno zato, da bodo diplomanti prej in hitreje zaposljivi, sta zaznamovali

razpravo že ob nastajanju zakona. Po številnih prerekanjih je obveljal sistem po katerem so stari diplomanti enakovredni tistim, ki imajo končano drugo bolonjsko stopnjo, kar se označuje kot »enačenje«. Številni so močno upali, da bo ta del zakona ustavno sodišče razveljavilo. Ni ga, zato veljajo ravni izobrazbe, kot kaže pripadajoča tabela. Bolonjska deklaracija opredeljuje, da terciarno izobraževanje, se pravi izobraževanje po srednji šoli, poteka na treh stopnjah in za vsako stopnjo določa njene značilnosti in število t.i. kreditnih točk za vsako stopnjo. Za prvo bolonjsko stopnjo se predvideva tri ali štiri letne programe, ki obsegajo 180 do 240 kreditnih točk. Posamezni letnik obsega 60 kreditnih točk. Za drugo bolonjsko stopnjo, ki je pogovorno in malce nerodno imenovana »bolonjski magisterij« predvideva eno in dveletne programe, odvisno seveda od trajanja

Ravni izobrazbe po dosedanjih programih

Raven

višješolski programi (do 1994) višješolski strokovni programi specializacija po višješolskih programih

6/1 6/2

visokošolski strokovni programi specializacija po visokošolskih strokovnih programih univerzitetni programi specializacija po univerzitetnih programih magisteriji znanosti (PRED imenom) doktorati znanosti (PRED imenom)

Abakus

7

Ravni izobrazbe po novih “Bolonjskih” programih

visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja) univerzitetni programi (1. bolonjska stopnja) magisteriji stroke (ZA imenom) (2. bolonjska st.)

8/1 8/2

doktorati znanosti (PRED imenom) (3. bolonjska st.)


programa prve stopnje. Koliko so vredne »stare diplome« in koliko nove? Zakon določa, da raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih, sprejetih pred 1. januarjem 1994, in raven izobrazbe, pridobljena po študijskih programih visoke strokovne izobrazbe, ustrezata prvi bolonjski stopnji. To pomeni, da so nekdanji višješolski in sedanji višješolski strokovni programi razvrščeni v podraven 6/1, višješolski programi skupaj s specializacijo, visokošolskimi strokovnimi programi in programi prve bolonjske stopnje pa v podraven 6/2. Raven dosedanje univerzitetne izobrazbe pa tudi raven visoke strokovne izobrazbe skupaj s končano specializacijo ustrezata drugi bolonjski stopnji. Te tri skupine spadajo v raven 7. Tretji bolonjski stopnji pa ustrezajo magisterij znanosti, univerzitetna izobrazba skupaj s specializacijo in doktorat znanosti. Prvi dve skupini sta razvrščeni v podraven 8/1, doktorati znanosti pa v podraven 8/2. Konflikt med takratno vlado (2008) in visokim šolstvom je prispeval k zmedi in nejasnosti tako med visokošolskimi učitelji kot med študenti, diplomanti. Nekateri celo govorijo o umetnem povišanju ravni starih diplomantov, medtem ko je bilo premalo storjenega za zagotavljanje celovitosti izobrazbe in zaposljivosti novih generacij. In kje bodo iskali zaposlitev »diplomanti« prve bolonjske stopnje? Tega pravzaprav ne ve še nihče, najmanj študenti sami. Bolonjski magisterij NI znanstveni magisterij Marsikdo je bil pri odločanju o svojem nadaljnjem šolanju v globoki dilemi, zlasti tisti, ki so se do nedavnega odločali za vpis na znanstveni magisterij (v večini primerov to več ni izvedljivo) ali na bolonjski doktorat. Po končanem znanstvenem magisteriju se pri vpisu na bolonjski doktorat prizna vsaj šestdeset kreditnih točk, lahko pa se

študentje vpišejo tudi neposredno. A po končanem magistrskem programu starega in novega sistema zeva globoka luknja. Študentje, ki so končali šolanje po programu znanstvenega magisterija (stari magisterij) imajo naziv magister pred imenom, medtem ko študentje novega t.i. bolonjskega magistrskega programa le-tega imajo zgolj za imenom. Upamo lahko, da bodo za nekaj let še ločevali, kdo je znanstveni in kdo bolonjski magister, če ne bodo pred sabo imeli identifikacije tega ali onega magistra. Zabloda bolonja Res je, da je bil bolonjski sistem študija s svojimi načeli predvsem odločitev na najvišji evropski in pozneje tudi slovenski politični ravni z večjim ali manjšim nasprotovanjem akademskih krogov. Z njim se poskuša doseči bolj poenoten in zato povezan evropski visokošolski prostor, ki bo konkurenčen drugim, predvsem pa tistemu v ZDA. Od akademskih institucij zahteva večjo učinkovitost s skrajšanjem študija, večjo kakovost in bolj prilagojeno ponudbo programov potrebam družbe. Čeprav ugovori, da s skrajševanjem študija ne moremo doseči višje kakovosti, mogoče v posameznih primerih lahko držijo. Slovenija se je pri uvedbi bolonjskega sistema študija v precejšnji zablodi. Bolonjski študij se danes tretira kot manj vreden od starega dodiplomskega študija. Tako imamo še zmeraj odprta številna vprašanja tako na vladni kakor tudi strokovni ravni. Eno izmed takih je gotovo tudi vprašanje absolventskega staža. Polemike o tem, ali bodo študentje po bolonjskem sistemu deležni pravice do absolventskega staža, še danes niso jasno in dokončno zaključene. Po teh podatkih naj bi (zaenkrat) to pravico študentje imeli, in sicer enkrat v času študija, torej bodisi po prvi ali drugi bolonjski stopnji. Glede na to, da naj bi taka odločitev bila v nasprotju z zakonodajo, je to vprašanje nedvomno odprto do nedavnega.

Abakus

AH, BOLONJA!

Denis Kalamar

Študente, profesorje, delodajalce in še marsikoga zanima, kaj pravzaprav lahko pričakujemo od "bolonjskih programov" in prenovljenega načina študija. Še več, kako ga lahko kritično ocenimo, če nimamo/-jo niti predstave, kaj vsakega od soudeleženih v tem procesu čaka ob nadaljevanju ali po zaključku študija. Sam sem končal študij po starem programu in sedaj zaporedno študiram po novem bolonjskem programu. Obiskujem tretji letnik, kar pomeni, da povsem upravičeno lahko potegnem črto in naredim bilanco, kaj je pozitivnega oz. negativnega pri starem oz. novem načinu študija. Priznati moram, da je globljega študija (bolje študioznega pristopa k delu) z bolonjsko reformo praktično konec. Stari študij je zahteval samodisciplino in težil k novim, globljim razsežnostim znanja, kar se je zahtevalo tudi pri preverjanju znanja, saj je okrog sedemdeset odstotkov snovi bilo podane pri predavanjih, ostalo si moral izbrskati sam s pomočjo dodatne literature. Pri novem sistemu gre bolj ali manj za reprodukcijo podatkov in tako namen univerze – transmisija – izginja. Da bo bolonja deležna tudi pohvale, priznam, da se več opravlja praktičnih vaj, seminarjev in projektov, kar precej doprinese k razbitju monotonega in enoličnega študiranja. Tako se je zaokrožen način zgolj predavanj z (po večini) vključenimi seminarji razbil na več ločenih, a med seboj povezanih delov. Dejstvo je tudi, da pogostejše preverjanje prisotnosti pripomore k večjemu številu obiskanosti in bo najverjetneje tudi pripomoglo k višjemu številu diplomantov. Ampak če upoštevam dejstvo, da je po statističnih navedbah iz Evrope nivo znanja z bolonjo padel, kaj nam potem pomenijo številni bolonjski diplomanti in neznanstveni bolonjski magistri? Dejansko so se nove generacije znašle v začaranem krogu, kjer vsak vleče niti na svojo stran, in so tako na milost in nemilost prepuščene sistemu, na katerega ne morejo imeti vpliva.

Študij

25


DELO ŠPORTNEGA NOVINARJA

Ozadje priprav za članek ali dva

V tokratni številki smo se odločili, da vam predstavimo, kako se športni novinarji pripravljamo na posamičen dogodek, saj je v ozadju mnogo več, kot le dirka, tekma. Pod drobnogled smo vzeli novinarje, ki sodelujejo pri formuli ena.

Avtor: Simon Omahen Foto: Press Kdo navadno postane športni novinar? Najboljši športni novinarji ne gredo v novinarske šole, saj jih ne zanima takšna izobrazba. Športni novinar, ki ga zanimajo denimo dirke, se s tem ukvarja že vse od otroštva. Sprva je vsak gledalec, navijač in podobno, a ko leta minevajo, bi nekateri radi več. Nekdo, ki ga zanimajo dirke formule ena, jih spremlja preko televizije, zadevo si pogleda tudi v živo, a ko imaš željo o tem vedeti še več, je pravi korak novinarstvo. V novinarskih vodah izveš veliko novic, naročiš se na novice posameznih ekip, dirkačev, sponzorjev in tako dalje. Vse te novice športni novinar dobi na svoj elektronski naslov, a to ni vse, saj delo še vedno poteka po terenu. Na kratko: delo poteka tako, da zbiraš novice preko elektronske pošte in skozi intervjuje ter jih nato objavljaš ali na spletu ali v reviji. Če vzamemo primer formule ena, lahko enostavno razložimo, da zadeva kljub vsemu ni tako preprosta. Športni novinar mora najprej spoznati dirkače, tudi tiste iz nižjih serij, šele nato se zadeva prične. Poznati je potrebno tudi ekipe in njihove sponzorje. V zadnjih letih sicer ni več tako aktualno, a včasih je bilo potrebno poznati tudi

26 Mediji

opremljevalce pnevmatik, do izraza pa so prišli tudi agregati, ki so zaenkrat še standardizirani. Torej, športni novinar mora poznati veliko različnih stvari, vedeti mora, kaj stoji zadaj, saj denimo angažiranje Nakadžime pri Williamsu težko razložiš, če ne veš, da le-ta uporablja Toyotine motorje in pogodba veleva enega Japonskega dirkača v ekipi. Športni novinar je na tekočem pri vsem, kar se dogaja v ozadju, odlično pozna vsako ekipo, dirkača, ve za sponzorje, poznati mora dirkališča. Kljub temu pa se delo še vedno prične doma za računalnikom. Najprej je potrebno pridobiti akreditacijo za odhod na dirko, ko se to pridobi preko mednarodne avtomobilistične zveze, se novinar pripravi na sam dogodek. O dogodku je potrebno vedeti čim več, najprej se športni novinar pozanima o zgodovini dirkališča in dirk, ki so se tam odvijale v preteklih letih, da lahko bralcem postreže s čim več informacijami o preteklih zmagovalcih in o dirkališču že pred samim dogajanjem. Ekipe na sam kraj dogodka pridejo že v sredo ali raje kak dan prej, v četrtek pa je na kraju samem tudi športni novinar. Novinar še dan ali dva pred tem prejme zadnje informacije ekip, ki sporočijo različne zadeve okoli nadgradnje dirkalnikov, pričakovanj, izjave šefov moštev, dirkačev in tako dalje. V četrtek, ko se še nič ne

Abakus

dogaja (Monako je izjema, kjer je to petek), novinarji posnamejo in fotografirajo zakulisje, dirkače, ekipe in ostalo dogajanje ter seveda naredijo čim več intervjujev in sprašujejo, da bi prišli do mnogih zanimivih informacij. V četrtek zvečer novinarji spišejo intervjuje, si pripravijo še kakšne zanimive zgodbice za prihodnji dan in nato sledi petek. Ob petkih se, razen že v omenjenem Monaku, odvijajo prosti treningi, ki jih vsi spremljajo zelo podrobno. Za revije ni tako pomembno, kako se je prosti trening odvijal, ampak bolj rezultat, kakšna nesreča, odpoved motorja in podobno, a za spletne strani je tudi samo dogajanje aktualno, ki se ga piše vzporedno ob dirkanju. Po končanju prostih treningov se novinarji zopet vrnejo k zbiranju informacij, intervjuvanju in fotografiranju. Vse skupaj je zelo podobno tudi v soboto in nedeljo, a z razliko, da je za revije in bralce dirka zelo pomembna, nekoliko manj pa kvalifikacije. Bralci želijo tudi izvedeti čim več o napovedih za naprej, razlogih za morebitno slabo formo njihovega dirkača in seveda čim več iz zakulisja. Z vsemi temi informacijami bralce oblagajo športni novinarji, ki vse skozi skačejo po »paddocku« in zbirajo informacije, saj za njih dogajanje na stezi ni glavno delo.


KONEC LETA 2009

Se odločate kam za novo leto?

Bliža se konec leta 2009, zato vse pogosteje slišimo vprašanje: "Kje boš za novo leto?". Da bi se lažje odločili, sem vprašala agencije, katere destinacije so v zadnjih letih najbolj obiskane. Opisala vam bom torej posebnosti najbolj zanimivih mest Evrope, kjer lahko preživite nepozabno silvestrovo.

Avtorica: Tina Zdunić

Foto: Rok Deželak

BEOGRAD je zadnjih nekaj let najbolj obiskano mesto v času novega leta. Razlogi za to so vrhunske zabave (večinoma na splavih), odlična hrana (najboljše pleskavice in čevapčiči) in vožnja do tja s »party« vlakom. V mestu, polnem zanimivosti, boste poleg mnogih agencija Supra Tavel Collegium Travel point Palma zgodovinskih spomenikov obiskali tudi število dni 3 ali 4 3 ali 4 3 ali 4 3 Hišo cvetja, kjer leži tovariš Tito. prevoz vlak vlak ali avtobus vlak ali avtobus avtobus cena od 59 € od 43 € od 109 € od 149 € BRATISLAVA, imenovana tudi Partyslava, pritegne veliko ljudi zaradi poceni piva, lepih deklet, ugodnih nakupov in odličnih zabav. Staro mestno jedro je polno čudovitih znamenitosti, vabijo pa vas tudi pivnice in krčme. Ogledate si agencija Supra Tavel Collegium Travel point Potovanja.si lahko bratislavski grad, Michalov stolp z muzejem orožja in znamenito Mozartovo število dni 3 ali 4 3, 4 ali 5 3, 4 ali 5 3 palačo. prevoz avtobus ali vlak avtobus avtobus avtobus cena od 69 € od 43 € od 115 € od 159 € BRNO, drugo največje mesto Češke, je polno zgodovinskih znamenitosti in majhnih poceni trgovinic. Obiskovalci so po navadi presenečeni nad cenami hrane in pijače, saj so te, kljub priljubljenosti mesta, ostale nizke. Ogledali agencija Supra Tavel Collegium Travel point Raca.si si boste Mahenovo gledališče in se udeležili degustacije različnih vrst piv. število dni 3 ali 4 3 ali 4 3 ali 4 4 prevoz avtobus avtobus avtobus avtobus cena od 99 € od 124 € od 119 € od 187 € PRAGA, znana tudi kot zlata gotska lepotica, bo zaradi mnogih stolpičev in zvonikov v vas pričarala pravljično vzdušje. Poleg tega se lahko sprehodite po Karlovem mostu, zabavate v norih klubih in poskusite poceni češko agencija Supra Tavel Collegium Palma Raca.si pivo. Ogledali si boste vrsto praških zanimivosti: Staromestni trg, astrološka ura, Židovska četrt, število dni 4 4 ali 5 4 5 Plečnikovo dvorišče, ... prevoz avtobus avtobus avtobus avtobus cena od 99 € od 134 € od 229 € od 197 € Opozoriti vas moram, da so cene lahko višje zaradi doplačil (vstopnine za oglede ali nočne klube in v primeru izbire prestižnih hotelov za prenočišče). Vendar pa odhod v tujino ni edina možnost. Novo leto lahko pričakati tudi kje na prostem v družbi sorodnikov ali prijateljev ob pogledu na ognjemet. Lahko tudi priredite zabavo sami doma ali se odpravite k prijatelju na »house party«. Tisti, ki bi vseeno radi potovali, a ne v tujino, lahko novo leto pričakate v naši prestolnici ali drugih krajih po Sloveniji, silvestrske ponudbe pa vam ponujajo tudi številne slovenske terme. Če pa vam nič od naštetega ne ustreza, lahko dolgo zimsko noč prebedite doma z družino, ob dobri hrani in pijači. Upam, da vam bodo opisi in namigi pomagali ob odločitvah za silvestrovanje. Želim vam lep, uspešen in zabave poln konec leta 2009.

Abakus

Potovanja 27


IAESTE CEC

Mednarodna konferenca v Bohinju Kaj ti bo pa torba, če te ni bilo na IAESTE Central European Convention (CEC) v Bohinju!? In kje te sploh ni bilo? V članku vam predstavljamo, kako je bilo na tej konferenci, kaj vse ste zamudili in namenjamo nekaj besed tudi sami organizaciji.

Avtor: Primož Tominc Foto: Uroš Orešič Bil je oktober, tam proti koncu, ko so se drevesa že pripravljala, da bodo odvrgla listje, ko so ježki nosili še zadnja jabolčka na svojih hrbtih in so se tako vsi skupaj pripravljali na zimo. Bil je to tudi čas, ko smo slovenski IAESTE študentje organizirali veliko konferenco v čarobnem Bohinju in nanjo povabili 160 mednarodnih študentov. Bili so iz vseh koncev Evrope in prišli so z namenom, da predstavijo delovanje IAESTE v njihovih državah, da izvejo kaj novega o organizaciji IAESTE, se družijo ter da izmenjajo mnenja, napotke in ideje, kako delovati v prihodnje. Bil je petek, bil je dež, ko so tuji študentje pričeli odkrivati prelep gorski kotiček na sončni strani Alp in ko se je zadeva tudi uradno začela. Vsaka država je pripravila kratko predstavitev svoje domovine. Da bi bila stvar bolj zanimiva, smo predstavitve med seboj pomešali, tako da so predstavniki ene države morali predstavljati značilnosti druge, kar je vodilo do premnogih komičnih situacij. Večer se je nadaljeval in nas ob zvokih DJ Andreja povezoval ter zabaval pozno v noč. Sobota je bila za nas, udeležence, resen delovni dan. Na voljo je bilo sedem delavnic, na katerih smo se naučili več o praktičnih vidikih delovanja društva IAESTE. Delavnice so vodili starejši, bolj izkušeni člani, ki so na ta način predali svoje

28 IAESTE

izkušnje mlajšim generacijam. Poleg tega pa so se izmenjale številne izkušnje tudi med člani društev iz različnih držav. Da bi udeležencem predstavili bogato slovensko kulturo, smo v prostem času zanje pripravili kmečke igre, ob katerih smo se zabavali vsi, poleg tega pa nas je s svojim nastopom navdušila tudi folklorna skupina Bohinj. Nepogrešljiv del vsakega CEC-a je tudi mednarodna večerja, kjer se vsaka država udeleženka predstavi s tradicionalno hrano in pijačo. To je bil za mnoge najlepši del vikenda, saj si lahko z enim korakom prepotoval vse od Norveške pa do Grčije in okusil njihovo tradicionalno kuhinjo. Hkrati je to bila izjemna priložnost za druženje, dobra hrana in pijača namreč poveže še tako različne ljudi. Večerja se je nadaljevala v večerno rajanje in to se je spremenilo v žur do jutranjih ur. Že prehitro je bila tukaj nedelja – naš zadnji dan. Prenekateri smo s težkim srcem vstali po prekratkem spancu in se zavihteli proti sklepnemu dejanju. Namenjeni smo bili na zaključni del našega druženja, kjer je svoje zaključke predstavilo vseh sedem delovnih skupin, zaključni govor pa je pripravil predsednik zveze IAESTE Slovenija, David Antolinc, ki je bil tudi gonilna sila celotnega dogodka. Glede na to, da je prejšnje dni deževalo, nam je gorski zaveznik lepega vremena podaril krasno nedeljo. Bila je jesensko obarvana, Bohinjsko jezero kot zrcalo, v njem so odsevali okoliški vrhovi. Dan je bil enostavno prelep, da bi odšli domov,

Abakus

to smo občutili tako Slovenci kot tudi gostje iz tujine. Zato smo si obljubili, da se čez pol leta ponovno vidimo na naslednjem CEC-u na Češkem. Vse podrobne informacije o CEC-u pa najdete tudi na spletu: http://cec. iaeste.si.

IN KAJ SPLOH JE IAESTE? To je mednarodna organizacija, ki že več kot 60 let skrbi za izmenjavo mednarodnih praks za študente tehničnih in naravoslovnih ved. Člani društva si prizadevamo za čim boljši pretok mladih strokovnjakov po celem svetu in skrbimo, da vsako leto slovenski študentje lahko opravljajo strokovno prakso v tujini, hkrati pa pri nas sprejmemo številne študente iz celega sveta, ki so se odločili, da svojo prakso opravljajo prav v Sloveniji. Več o nas lahko izveš na maribor@iaeste.si ali nas obiščeš v pisarni na Smetanovi 17 v Mariboru (A-308, Tehniške fakultete), kjer smo vsak torek od 16.30 do 17.30 ure.

»C


PRAVILNA POT

Izobraževalni vikend ŠSUM

BREZSRAMNOST

Predstavniki Študentskega sveta Univerze v Mariboru so se odločili tudi letos pripraviti izobraževalni vikend, namenjen članom le-tega in članom Študentskega sveta posameznih članic, kjer je bil poudarek na delavnicah, druženju in sodelovanju, ki je podlaga za dobro delovanje študentskega sveta.

Avtorica: Monika Horvat

Foto: Klemen Mlečnik

Za lokacijo letošnjega izobraževalnega vikenda, ki je potekal med 27. in 29. novembrom, smo izbrali Kope. Naše druženje se je pričelo v petek popoldan, ko smo najprej imeli uvodno srečanje, ki je bilo namenjeno spoznavanju in ga je vodila Ana Končan iz Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Vsak se je predstavil in izpostavil svojo pozitivno lastnost, preizkusili smo se tudi v posebnem načinu risanja, kjer smo v dvojicah morali po navodilih drugega risati sliko, ki je prej nismo videli. S tem smo spoznali, ali nam je lažje, da nekaj vodimo, ali smo vodeni. Seveda smo se igrali še več iger, ki so služila spoznavanju, temu namenjena pa je bila tudi prva tematska zabava »career party«, kjer smo se oblekli v svoje »sanjske« poklice.

se volitve!«, kjer smo uprizorili volilno kampanjo in soočenje kandidatov pred volilno komisijo. V popoldanskem delu smo ravno tako imeli še dve delavnici: o habilitacijah Univerze v Mariboru, ki jo je ravno tako vodil Kristijan, in delavnico, kjer smo se spoznali s analizo SWOT ter teambuilding-om, ki jo je vodil Danilo Majhenič. Zastavili smo si uresničljive cilje, katere bomo skušali doseči v letu dni, med njimi, da bi povečali volilno udeležbo za 50 odstotkov in naredili spletno stran ŠSUM bolj prepoznavno. Po izobraževalnem dnevu je sledila zaslužena zabava »češka party« v smislu opozorila na recesijo. Seveda nismo pozabili na rekreacijo. Tako smo se v nedeljo dopoldan odpravili na lov na zlato KOZ-o. Tri ekipe (Bela snežinka, Smrčki in Pevci) so prehodile določeno pot in ob tem odgovorile na dvajset vprašanj, ki so se nanašala na znanje o Univerzi v Mariboru in študentskem svetu. Najbolje se je odrezala ekipa Bela snežinka, ki je dosegla 17,5 točk od 20 možnih. V nedeljo se nam je skupaj z ženo pridružil tudi prof. dr. Ivan Rozman, rektor Univerze v Mariboru, ki je prisluhnil, kaj vse smo doživeli skozi vikend, odgovoril pa nam je tudi na vseh 20 vprašanj iz lova na KOZ-o. Povedal nam je, da je življenje sestavljeno iz dela in zabave ter da smo mi to v tem vikendu znali združiti na pravi način. Dodal je še, da se vedno moramo vprašati dvoje: »Ali je naša pot do cilja pravilna?« in »Ali je dosežen cilj pravilen?«. Vsekakor smo vsi udeleženci izobraževalnega vikenda ŠSUM izbrali pravilno pot in pravilni cilj, ko smo se odločili za skupni vikend. Upamo, da boste tudi vi naslednje leto izbrali to pot in ta cilj ter se nam pridružili.

»Career party«

V soboto so bile na vrsti delavnice. Prva delavnica je bila delavnica komunikacijskih veščin, ki jo je vodila Elvira Žibrat. Spoznali smo nekaj pravil komunikacije in se posebej poglobili v sodobni poslovni protokol. Kot pika na i te delavnice je sledilo še poslovno kosilo, kjer smo praktično preverili pridobljeno znanje o vedenju. Drugo delavnico je vodil Kristijan Jejčič iz Medicinske fakultete, in sicer na temo delovanja študentskih svetov. Poseben del delavnice je bil »Gremo

Abakus

Mojca Marš

Moj prvi teden v Mariboru. Hodim proti fakulteti in v grmovju zagledam moškega, ki z desno roko izvaja vsem znane gibe. Presenečena se obrnem stran. Še preden sošolki namenim šokiran pogled, mi reče: »Tukaj v Mariboru je to že skoraj stalnica. Predvsem na tem območju. Samo navaditi se je treba.« Masturbiranje v javnosti? Navaditi? Ti besedi mi nekako nista šli skupaj, pa vseeno. Dogodek je čez čas zbledel iz mojega spomina, a ne za dolgo. Pred časom sem odhajala s fantom iz kina in sva se na poti domov ustavila v Slomškovem parku ter usedla na klop. Ulice so bile že skoraj popolnoma prazne, le na moji levi strani sem v daljavi zagledala moškega. Bil je sumljiv, zato sem pogledala bolj natančno in videla, da me brezizrazno gleda in masturbira. Obrnila sem se stran, vendar čez čas ponovno pogledala, saj sem se morala glede resničnosti dogodka prepričati, preden bi to omenila svojemu fantu. Brez sramu me je še vedno gledal in še vedno očitno masturbiral, saj svojega »premoženja« ni skrival, marveč ga je »ponosno« razkazoval. Zavedam se, da danes živimo v svetu, za katerega je značilno podiranje tabujev in nesramežljivost, ko pride do spolnosti. Vendar – tole? Je to kljub temu normalno? Se bom zdaj kar naenkrat morala sprijazniti, da na ulici naletim na moškega, ki bo masturbiral ob pogledu na nič hudega slutečo študentko? Ob misli na to mi postane slabo. Nič nimam proti raznim fetišem, ki jih imajo ljudje. Vsakemu svoje, smo včasih rekli. Pa vendar ne razumem, kako lahko določeni ljudje to v javnosti popolnoma brezvestno prakticirajo. Da ne govorim, koliko ljudi to počne. Nekateri to počnejo na letalu, nekateri obožujejo masturbiranje v šoli ob pogledu na lepo sošolko, spet drugi obožujejo samozadovoljevanje v gneči na vlaku, da ne govorim o tem, kako nekateri to počnejo pred spečimi sostanovalci, saj jih vzburja misel, da masturbirajo le nekaj metrov stran od nekoga, ki se lahko vsak čas prebudi. Bo to zdaj postala ustaljena praksa? Upajmo, da ne. In naslednjič, preden se ponoči sprehajate ali pred spanjem v sobi, pomislite – nekdo lahko masturbira ob pogledu na vas le nekaj metrov stran.

ŠSUM

29


SUDOKU

Avtorja: Blaž Rošer in Simon Omahen Sudoku: websudoku.com

2

7

8

5

6 Delitev dela

1

Šefica glavne pisarne leži v bolnišnici. Obišče jo kolegica Hilda. Bolnica jo zaskrbljeno vpraša: »Je v službi vse v redu?« »Seveda! Tvoje delo smo si razdelile. Petra kuha kavo, Barbara plete pulover, ki si ga ti začela, Mojca rešuje križanke, jaz pa spim s šefom.«

6

2

8

9

6

4

»Kako grozno modrico imaš! Si padla?« »Ne, mož me je udaril!« »Pa sem mislila, da je na službenem potovanju.« »Jaz tudi.«

Penis

7 8

3

7 8 3

4

1 2

6

1

Božiček Goren’c pred božičnim večerom pride do soseda: »Joža ti si lovec, lahko na božični večer ustreliš 3 strele v zrak?«, sosed reče da ni problema. Na božični večer je zbrana cela družina in čakajo Božička. Zaslišijo se streli. Goren’c se dvigne in pravi: »Otroci, letos ne bo daril, ustreli so Božička!«

Profesorica na tabli zagleda zelo majhen napis »PENIS,« ki ga seveda z gobo temeljito zdrgne in nato prične s predavanji. Naslednji dan se dogodek ponovi, a z razliko, da so črke »PENIS« še večje. Profesorica seveda krivca ni našla, zaradi tega ga še enkrat temeljito zdrgne iz table. Zadeva se ponavlja cel teden, ko napis poraste čez celotno tablo. Profesorica je želela sklicati še ostale profesorje in nadarjene, a ob napisu »PENIS« je zagledala še sporočilce: »Bolj kot ga drgneš, večji je. To bi sedaj lahko že vedela!«

30 Razvedrilo

8

5

9 Modrica

1

Abakus

Kako žena poskrbi, da mož ostane doma? Čisto enostavno: sprazni mu denarnico in jajca.

Ura

Pride James Bond v prestižni lokal in pri baru sreča čudovito, dolgonogo, dolgolaso in na pravih mestih zaobljeno lepotico. Vrže ji dolg pogled, nato pa pogleda na uro. In tako še nekajkrat. Pa ga ogovori lepotica: »Kaj pa je tako zanimivega na uri?« James Bond odvrne: »Ah, tole je najnovejši model ure. Z njo komuniciram preko žarkov alfa. Lepotica: »A ja? Kaj ti pa reče tvoja ura?« Bond: »Ravnokar mi je povedala, da ne nosiš spodnjih hlačk«. Lepotica rahlo zardi, potem pa reče: »To pa ni res. Saj imam spodnje hlačke.« Bond pogleda uro, jo potrka in prinese k ušesu, nato pa reče: »Jebenti, že spet prehiteva za eno uro.


Dogajalo se je ...



Abakus - december 2009