Issuu on Google+

abakus.okt06

letnik VI | št. 4 | oktober - november 2006 | issn 1580-6618

izdaja Društvo študentov FERI | urednik: Alois Paulin | http://abakus.uni-mb.si


intro

študentski dumping

večna praksa za jurja na uro “Iščemo progamerja, plačilo po dogovoru” Dumpinško zaposlovanje intelektualcev ni problem le pri nas, tudi Nemci imajo slične težave, ko se sveže diplomante več let zaposluje kot praktikante, ter se s tem za nizko plačo pride do vrhunsko izobraženega kadra. Le da je pri nas ta zadeva bolj prefinjena - med študenti velja za povsem normalno, da ob študiju zaslužijo še kakšen tolar zraven, “preko študenta”. Ampak se sploh zavedamo, da s tem dajemo v nič lastno stroko? Ne govorim tu o študentkah ekonomije, ki delajo kot kelnarce, temveč govorim o naših progamerjih, “webdesignerjih”, “grafičnih oblikovalcih”, ki za nizke pare odžirajo delovna mesta profesionalcem. Seveda pade tu takoj argument, češ da je “malo htmla, phpja, javascripta” nekaj tako zelo enostavnega, da to znajo vsi (čeprav upam, da vsak, ki je malo pri sebi, ve, da je tako mišljenje popolna bedarija), a pri tem nihče ne upošteva argumenta kvalitete in varnosti. Od portala, zgrajenega za dvesto čukov v php-ju se pač ne more pričakovati, da bo upošteval vsa pravila varnosti. Vse stroke imajo svoja pravila, svoje cehe, znotraj katerih se regulira norme, kvaliteto storitev in cene storitev. Nekatera področja so celo pravno regulirana - advokati svojo tarifo točkujejo in si tako določajo svojo ceno. Zakaj ura in potrebna izobrazba programerja nista normirani? In zakaj inženirji nikoli ne štrajkajo, ko gre za višino njihove plače oz. družbeno priznanost poklicov, če pa tako delajo zdravniki, celo sodniki?

vsebina tech Office 2007 MS Future (Beta)

- -

4 6

les vues med tehniko in vero - športno avdiofilstvo - zakaj bi volili? - akademski naslovi - konvergenca medijev in informatike

8 9 10 11 12

off the record

-

13

za vas OpenAd FERIX, Linux za študente Ferija ŠK Žalec virtual surgery & makeup noč raziskovalcev

- - - - -

14 15 16 17 18

horizonti Študij v ZDA podiplomsko v Ameriko

- -

20 22

aktualno novi logotip DŠ-FERI ImagineCup 2007 ligasoft

- - -

23 24 26

media watch konferenca hcc7 extro študentska anketa

- - - -

28 29 30 31

Se res tako malo cenimo, ali smo samo raje tiho?

abakus.okt06

#




tech

office 2007

Odgovor za to tiči v tem, da je pri nekaterih aplikacijah pisarniškega paketa (Word, Excel, PowerPoint, Access) grafični uporabniški vmesnik v celoti prenovljen in spremenjen. Razlog za zamenjavo uporabniškega vmesnika so bile raziskave, ki so jih izvajali pri Microsoftu. Rezultati teh raziskav so pokazali, da obstajajo funkcije, ki jih uporabniki uporabljajo bolj pogosto kot ostale. Poleg najbolj pogosto uporabljenih funkcij so raziskali tudi funkcije, ki so težko dostopne in skrite v številnih menijih in pogovornih oknih. Še en razlog je bilo dramatično povečanje števila funkcij in ukazov od prve različice naprej (100 ukazov v Wordu 1.0 in več kot 1500 ukazov v Wordu 2003).

abakus.okt06

Z novim uporabniškim vmesnikom so uporabnike želeli bolj orientirati k rezultatom tako, da so uporabnikom na voljo le najbolj pogosto uporabljene funkcije ter tiste funkcije ki jih glede na trenutno delo lahko uporabijo (primer je oblikovanje tabele – funkcije za oblikovanje tabele so na voljo le takrat ko uporabnikv dokument vstavi tabelo).



Osnova za nov uporabniški vmesnik je tako imenovan trak (Ribbon), ki je na prvi pogled podoben orodni vrstici, saj vsebuje ikone in nastavitve, ki so uporabnikom znane. V resnici je trak logično razdeljen v posamezne zavihke, ki vsebujejo podobne funkcije (na primer v zavihku Insert lahko najdemo vse predmete, ki jih lahko vstavimo v določen dokument ali delovni zvezek). Tako se nam, ko odpremo Word prikaže zavihek, ki vsebuje funkcije, ki so povezane z besedilom (stil besedila, tip in velikost pisave in podobno). Ena od težav prejšnjih različic je bila tudi ta, da je prostor za delo bil močno zmanjšan zaradi številnih menijev, orodnih vrstic in podoken opravil; čeprav izgleda, da trak zavzema precejšen del zaslona je v bistvu delovni prostor povečan. Če pa še vedno

menite, da je delovni prostor premajhen lahko z enostavnim dvojnim klikom na trak, trak skrijete in v celoti povečate delovni prostor. Zaradi rezultatno usmerjenega uporabniškega vmesnika so na trak dodani tudi novi kontrolniki. Eden od takšnih kontrolnikov so galerije. S pomočjo galerij lahko uporabniki v trenutku vidijo kako bo njihov izdelek izgledal, ko bodo uporabili izbrano funkcijo. S tem uporabniki prihranijo čas, saj funkcije ni potrebno izbrat, da bi videli spremembe na dokumentu, dovolj je, da se z miško postavimo na izbrano funkcijo in oblika dokumenta se bo spremenila. Poleg sprememb uporabniškega vmesnika so spremembo doživeli tudi tipi datotek. Nov Office 2007 ima nov datotečni format, ki se imenuje Microsoft Office Open XML formats, kar pomeni, da nove datoteke vsebujejo zakompresirane mape z XML datotekami. Namesto znanih doc, xls in ppt končnic so nove končnice docx, xlsx in pptx (če končnice preimenujemo v končnico ZIP, lahko datoteko odpremo in videli bomo mape, ki vsebujejo XML dokumente s katerimi je dokument opisan). Excel nima kakšnih posebnih novih funkcij, ampak so se razvijalci skoncentrirali na izboljšanje obstoječe funkcionalnosti . Med novosti v Excelu vsekakor spada nov način vizualizacije podatkov. V novi različici lahko na primer uporabite pogojno oblikovanje, da pobarvate določene celice glede na njihove vrednosti. Podobno lahko vizualizirate velikost vrednosti v celici s pobarvano dolžino v celici. Tudi v Outlook 2007 so bile vnešene nekatere spremembe. Sam uporabniški vmesnik je načeloma enakt kot pri prejšnji različici, trak je na voljo le pri izdelavi različnih elementov (pošte, opravil). Dodana je bila možnost uporabe večih koledarjev – tako lahko sedaj več različnih koledarjev preglejujete en poleg drugega. Ena izmed večjih novosti v Outlooku 2007 dodana podpora za RSS (Really Simple Sindication) kar pomeni, da se v Outlooku lahko naročite na določene vsebine in jih v njem tudi prebirate. Med ostalimi novostmi je še To-Do bar (podokno opravil), ki vsebuje koledar, seznam prihajajočih sestankov in seznam opravil.

Dodano je še hitro iskanje s pomočjo katerega lahko preiščete ali poiščete elektronsko pošto, opravila, stike in podobno. Beta različica novega Office 2007 je na voljo vsem na spletnem naslovu, kjer si lahko ogledate novosti, preizkusite novi Office ali pa si ga snamete in namestite na svoj računalnik in ga uporabljate do februarja naslednjega leta (takrat poteče uporaba beta različice). Končan izdelek pa bo na voljo konec letošnjega leta oziroma v začetku naslednjega leta, predvidoma skupaj z novim operacijskim sistemom Windows Vista. Office 2007 bo tako kot Vista na voljo v 8 različicah - od Ultimate različice pa vse do osnovne različice oziroma različice za študente. O cenah pa kdaj drugič.

Peter Jaušovec

abakus.okt06

V začetku septembra je Microsoft izdal popravek Beta 2 Technical Refresh za uporabnike Office-a 2007 Beta 2, ki je izšel maja letos. Da obstaja med uporabniki veliko zanimanje za novo različico pisarniškega paketa priča število ljudi, ki so paket naložili in ga preizkusili – bilo jih je kar tri in pol milijona. Kaj sploh prinaša novi Office in zakaj se ljudem zdi bolj privlačen kot katerakoli prejšnja različica?




tech

MS Future (Beta)

Ko me tekoče delo prisili, da kdaj pa kdaj spet prešaltam na dobri stari XP (fotošop pa te »ta hude« stvari imam še vedno tam gori, ker mi hitreje delajo – Vista namreč požre ogromno rama za golo preživetje), pa opažam, da me kar zgrabi »domotožje« po Visti. Kako in zakaj bom pa zdaj sistematsko demonstriral – Vista je namreč bistveno bolj fancy od XP.

abakus.okt06

Prvo kot prvo je že UI sam kapitel zase. Koliko ti Vista »pokaže«, je žal odvisno od zmogljivosti grafične – moja konfiguracija je tu prešvoh, tako da nisem prišel do užitka »Aero Glass« (translucentna okna, 3D efekti), ki je pa po moji skromni oceni in funkciji kot študent medijskih, eden izmed key features Viste, s tem korakom je namreč Windows končno spet dohitel OSX. Grafična podoba, ki ti jo nudi Vista, v kolikor a) nimaš taprave grafične, b) nimaš kupljene taprave verzije Viste, c) nisi aktiviral Viste (jap, nekaj se sušlja v tej smeri, osebno sem pa prepričan, da ne bo težav s sindikatsko nabavo Viste), sicer ni grda, ni pa ravno to, kar bi designer smatral za »in«. A Aero ni edin cukrček Viste, tu je še WPF (aka »Avalon«), svež sistem, ki v veliki meri spominja na Flash – vse je namreč zapisano v vektorski obliki, možne so tudi animacije, 3D, transparenca.



Meni najbolj koristna funkcija celotnega sistema je novi iskalnik. Paralele do macovega Finderja so jasno vidne – je pa tudi res, da ti dandanes že vsak od MSN pa do Google vsiljuje neke njihove sisteme za indexiranje datotek in tako hitrejše iskanje. No, teh 3rd-party programov nisem sprobal, sem pa navdušen nad Search v Visti – sicer je nezanesljiv (sem že dostikrat opazil, da mi ni našel datotek, pa četudi sem jih eksplicitno indexiral; upam da se bo to popravilo), a obljublja dosti. Že sam pristop je simpatičen: Windows-tipka na tipkovnici me takoj vrže v polje, kjer lahko začnem tipkati iskani pojem, najde mi pa vse mogoče – inštaliran

program, moje datoteke, vse od emailov, RSS, kontaktov in terminov (v povezavi s Outlook seveda), linke, kere sem obiskal in favorites (velja za IE 7), Wordove dokumente celo prebrska za iskano besedo. V veliko pomoč mi je ta sistem pri moji zbirki inštaliranih programov – ni več potrebno, da se drži red in se vse

zgleda, ok, malo popestri okolje, samo kaj več pa ni za tem...), integracija RSS (Vista centralno opravlja z RSS feedi – ko si v IE 7 nastaviš feed, Vista ve, da si ga dodal ter ga prikaže tudi v Gadgetih, Outlook in ostalimi na repozitorij povezanimi programi), tu je še IE 7, ki je sicer bistveno boljši od IE 6, pa tudi

sortira po folderjih, zdaj je treba vedeti samo še, kako pribljižno se program imenuje in ti ga najde.

Firefox bo znal nadomestiti za večino uporabnikov, samo jaz še vedno prisegam na Opero, tako da jo uporabljam tudi na Visti.

Just danes sem ugotovil nekaj, kar prej niti nisem pomislil, da bi lahko kdaj rabil (tipično Vista: nič novega ne pričakuješ, pa te vseeno zna presenititi...) – imenuje se »recent places« in je na voljo v vsakem file-menu. Tako kot recent files (funkcija, ki je nikoli nisem rabil), ti prikaže zadnje folderje, ki so bili uporabljeni, fantastična funkcija za vsakega, ki ne shranjuje svojih stvari v default folderjih (documents, pictures, music,...). Nadalje mi je simpatičen redefiniran sistem upravljanja z zvokom: prej se je dalo vsak hardwareski vir ločeno kontrolirati (zvočniki, mikrofon, modem,...), sedaj se da tudi vsak softwareski. Kontrolo imam tako nad glasnostjo vsakega programa, ki predvaja zvok, kar mi je osebno prijeten feature. Konkretno: poslušam radio preko neta (RealPlayer), srfam po netu, odprto imam stran, ko se je nek ekstrabrihtnež spomnil, da je fancy imeti MIDI v vzadju (zvok na netu je absolutno out!!!), potem se pa zmislim, da bi rad en na sveže downloadan komad čekiral, če je pravi. Kar bi bilo na XP prava mora, je na Visti easy: browser sem dal na mute, ker mi gre MIDI na živce, radio ne želim pavzirati ali disconnectati, zato ga tudi dam na mute in poslušam tisti komad, potem pa spet poslušam radio naprej. Vsem virom lahko tudi nastavim glasnost, skratka imam polno kontrolo nad zvoki (nekaj bugov je še, da ne pozabim omenit). Opisano je pa tudi že največ, kar smatram vredno pri Visti, tu so potem še meni manj pomembne izboljšave (skaliranje ikon z miškinim koleščkom, preview tekstovnih (word, pdf) dokumentov), pa tudi neuporabne funkcije, kot so Gadgets & Sidebar (tega jaz pri najboljši volji ne morem uporabiti – luštno

netu. Kot admina nas pa sistem tu pa tam opomni, da bi bilo fajn pogledati report, kaj vse je sestrica delala. Žal pa se ta strategija opira popolnoma na MS-imperij, tisto s chattanjem funkcionira samo z messengerjem, pr0n se pa lepo lahko gleda s pomočjo vsakega drugega browserja, ki ni IE. Poleg vseh novih funkcionalnosti, ki nam olajšajo ukrivljanje hrbetnice in kvarjenje uči, nas Vista zna tudi uspešno prepričati, da so potrebni novi vložki v sam sistem. Prijetno je imeti tam nekje dva giga rama, pošteno grafično (»vista ready gpu«) in dovolj veliko resolucijo (sidebarček in vsi fancy grafični elementi terjajo svoj davek...). Samo kaj češ – go with the flow...

Alois Paulin

Funkcija, ki jo bo znal ceniti vsak, ki dobi častno nalogo, da postavi družinski PC, kjer bi imeli dostop vsi člani družine, tudi mala sestrica, so Parental Controls, sistem, ki ti kot edinemu veščemu računalnikov doma da vojersko kontrolo nad vedenjem ostalih uporabnikov. Admin tu lahko nastavi userjem čas, znotraj katerega imajo možnost prijave v sistem (določi se glede na dan v tednu in točno po urah) – tako bomo mali sestrici preprečili, da ponoči chatta z neznanci, hkrati pa videli, s kom se je pogovarjala takrat, ko smo ji dovolili. Centralno lahko tudi preprečimo inštaliranje programov, spreminanje nastavitev, gledanje določenih (pr0n pa to...) strani, vidimo pa spet vse aktivnosti na

abakus.okt06

»99% beta« se je glasil moj personal message na »Live« messengerju, ko je tudi ta bil še beta. Vse ostalo »taglavno« imam še danes v beta oz. »CTP«. Svoje delovanje sem namreč praktično preselil na Visto, koledar in maile mi opravlja Outlook 2007, pišem pa tudi v Wordu dvanajstki. Za raziskovanje (igračkanje) in zgubljanje živcev nad novo MS-ovo ofenzivo grafičnih programov pa mi služi serija MS Expression, ki je pa še bolj early kot pa oba velika paketa Vista in Office.




les vues

med tehniko in vero

športno avdiofilstvo

V letu tkzv. Kominforma t.j. 1948 sem se bil vpisal na elektrotehniko in pozneje še na teh. fiziko. 1949 sem delal tudi na fizikalnem inštitutu, ki je bil v zgradbi Univerze, nekdaj deželnemu dvorcu vojvodine Kranjske na Kongresnem trgu. Danes se navaja, da je bil takrat ustanovljen inštitut Jožef Stefan, kar pa seveda ni res. IJS je bil zgrajen šele 1953. leta in to s pomočjo kaznjencev. Že takrat so mi bili nekateri zakoni tudi fizike nejasni, nerazumljivi. Prof. Peterlin nam je svetoval, naj te predpise oz. zakone enostavno verjamemo.

O avdiofilstvu v zadnjem času precej nerad govorim, namreč opazil sem, da poslušalci (še posebej študentje, ki slonijo na enem ušesu) izjave precej pavšalno interpretirajo in jih mnogokrat precej posplošijo. Tokrat sem dobil precej pikro izjavo češ, da sem proti avdiofilstvu in to mi je bil dovolj opravičljiv razlog, da sem napisal ta sestavek.

abakus.okt06

Takorekoč ves napredek se ima človeštvo zahvaliti tehniki: Izum ognja in kolesa, pretvorbe energije od mlinskega kolesa, parne turbine, do današnje jederske energije. Verjetno s kanuji so vzhodnji Evrazijci prepluli Beringovo ožino in poselili Ameriko, katero je v 15. stoletju »odkril« oz. zavojeval Kolumb in tako omogočil doslej največje znano etnično čiščenje, t.j. očiščenje Amerike od Indijancev. Začetkom 20. stoletja se je človek odlepil od tal, koncem 20. st. pa od zemlje in poletel v vsemirje. Vsa ta ogromna dejanja tehnike pa človeštvu niso prinesla le sreče; poglejmo npr. na Dresden, Hirošimo, Nagasaki, kjer je že po odločeni vojni po preko 200.000 ljudi v mukah zapustilo ta svet. In ali ogromni uspehi informacijske in biotehnike ne peljejo človeka v popolno suženjstvo in v odvisnost od mafijcev in kriminalcev.



Po velikih izumiteljih – tehnikih se imenujejo merske enote: Ampere, Coulomb, Volt, Farad, Ohm, Siemens, Henry, Weber, Tesla, Hertz, Newton, Joule, Watt, Mach. V srednjem veku so uničili izzum in izzumitelja. Tako je bilo človeštvo zaščiteno pred totalnim uničenjem, kar danes ni več. Tehnika je pregledna in logična. Nasprotni pol tehniki je vera. Kljub znatnim naporom v njej ne preglednosti, ne logike najti nisem mogel. Če se prav spomnim, se je v moji mladosti pri verouku navajalo 6 zakonov, da je Bog. Nikdar teh zakonov razumeti nisem mogel. Na stara leta sem prijatelja iz mladosti, ki je tudi študiral elektrotehniko in je danes omirovljen kot visok crkveni dostojanstvenik vprašal za njegovo

Med obema skrajnostima se nahaja fizika. Tehnična in eksperimentalna fizika mejita na tehniko, filozofska na vero. Lahko sem dojel Newtonove zakone mehanike in zakone elektrodinamike. Predvsem na le-teh bazira današnja tehnika. Vedno sem pa imel težave z zakoni filozofske fizike. Le-ti so sicer podprti z dovršenim matematičnim aparatom in z dragimi in briljantnimi eksperimenti. Bodi omenjeno mnenje npr. dveh vodilnih znanstvenikov minulega stoletja: Einstein: “Quantum mechanics is very impressive. But an inner voice tells me that it is not yet the real thing. The theory produces a good deal but hardly brings us closer to the secret of the Old One. I am at all events convinced that He does not play dice.” Einstein: “Every physicists thinks that he knows what a photon is. I spent my life to find out what a photon is and I still don’t know it.” Richard Feynman: “I think I can safely say that nobody understands quantum mechanics.” Morda pa misleča bitja na drugih planetih vsemirja z drugačnimi zakoni opisujejo težko razumljive zakone filozofske fizike. In ali je danes veljaven dualizem svetlobe, ki enkrat nastopa kot elektromagnetno valovanje, drugič pa kot delec foton potreben? Upam si trditi, da delec – foton lahko izrazimo tudi s pulzom elektromagnetnega valovanja, kar je razmišljanju na planetu zemlja živečemu bitju homo sapiens pač veliko bližje. Pred razlago vsemirja, ki se enkrat širi, enkrat krči, je končen ali neskončen, in zakrivljen, lahko zbežim le v vero, katerekoli vrste že.

zasl. prof. dr. Alojz Paulin

Moram reči, da gre za pojem, na katerega lahko gledamo iz mnogih zornih kotov. Zame ta pojem preprosto pomeni poslušanje dobre glasbe in kvalitetni tehniki. S takšnega vidika pa se seveda srečamo z visoko stopnjo abstrakcije, namreč tisoč ljudi ima tudi tisoč različnih okusov. Svoje izkušnje z avdiofili sem si večinoma nabral v svojih poznih srednješolskih in zgodnjih študentskih letih, ko sem izdeloval avdio opremo po naročilu. Pri tem lahko pritrdim, da nikoli nisem imel negativnega mnenja, saj lahko s stališča prodajalca nevednost kupca vedno dobro izkoristiš. Po mojem mnenju velika večina ljudi, ki se izdaja za pripadnike avdiofilov, še vedno trpi zaradi stilskega BVŠ sindroma. Ker takšne izjave niso več primerne mojim letom in izobrazbi, sem nesramnico zapisal kar s kratico. Če bi se poskušal lepše izjasniti, bi rekel, da velika večina pripadnikov obravnavane sekte dojema zgolj športno avdiofilstvo – torej seže zgolj do spoznanja, da tem bolj, kot je komponenta draga, tem boljša je. Tako se ustvari pravi tekmovalni duh v višino finančnih investicij in to je ključen element človeške naivnosti, ki jo proizvajalci opreme primerno izkoriščajo ali morda celo zlorabljajo pri prodaji svojih specifičnih lastnosti. Morda še niste opazili, ampak velika večina prodajalcev v raznih trgovinah z avdio opremo je športnih avdiofilov.

Torej, zakaj nerad govorim o tej tematiki? Če na primer daš izjavo, da pozlačeni RCA priključki nimajo slišnega vpliva, ljudje to preprosto posplošijo na pozlatitev priključkov, pri tem pa kot za nalašč preslišijo, da si govoril o visoko ohmskem priključku, kjer pozlatitev nima dojemljivega vpliva na prevodnost, in ne o nizko-ohmskem priključku za kake zvočnike, kjer lahko pozlatitev doprinese k izboljšanju električnega kontakta. Pri tem mnogi pozlačen RCA priključek povežejo kar s pojmov celotnega Tako se ustvari pravi povezovalnega kabla, kjer pa kabel med priključki odigra tekmovalni duh v višino povsem drugo električno zgodbo. Dejstvo je, da je finančnih investicij in to je stvar vedno v detajlih, ampak v detajlih na ključen element človeške pravem mestu. Vsi ostali detajli pa zadostijo naivnosti, ki jo proizvajalci sindromu BVŠ. Pri tem pa definitivno velja, da je za opreme primerno ločevanje ustreznosti detajlov potrebnega kar precej znanja izkoriščajo. elektrotehnike. Newtonova fizika z zadovoljivo natančnostjo opiše gravitacijski vpliv med soncem in našim planetom Zemljo, pri tem pa pri planetu Merkur že nastopajo znatne razlike med izračuni in opazovanji. Njegova bližina k ogromni sončni masi že izraža opazno ukrivljenost tkanine prostora in za natančnejšo določitev njegove orbite potrebujemo Einsteinovo posebno teorijo relativnosti.

dr. Iztok Kramberger

abakus.okt06

V naslovu omenjeno področje se razteza od tehnike preko tehnične, eksperimentalne, matematične, teoretične in filozofske fizike do religije in vere.

mišljenje v tej zadevi. Pojasnil mi je, da se teh dokazov ne navaja več, treba je enostavno verovati, zato da se reče vera.




les vues

abakus.okt06

Zakaj bi volil, je vprašanje, ki si ga je že marsikdo izmed nas postavil. Zakaj bi šel na volitve, če pa je tako ali tako vse odločeno, če ne vem, koga bi volil, vsi so pokvarjeni, torej zakaj bi sploh volil? Takšni izgovori so najpogostejši in zaradi njih se mnogi ne odločijo za udeležbo na volitvah. Študentska populacija je bila v nekaterih razpravah celo označena za politično apatično. Volilna udeležba iz leta v leto v Sloveniji pada. Ljudje se iz različnih razlogov vsem manj udeležujejo volitev in referendumov. Vašega mnenja morda ne morem spremeniti, bi pa v tem zapisu želela navesti nekaj razlogov, zakaj bi le bilo modro oditi na volišče in oddati svoj glas.

10

akademski naslovi

včeraj, danes, jutri

in odnos Slovenije do njih? Zanimajo me potovanja in zabava, druženje, ljubezen in prijateljstva, študij v tujini in podobne prijetne stvari, boste rekli, ne pa politika. A nekatere politične odločitve lahko vplivajo ravno na uresničevanje naših želja: davčna reforma nam bo znižala študentske prihodke in manj

Če uradna zgodovina tokrat ne laže, je bila najstarejša univerzi podobna ustanova že v starem veku v Atenah. V 12. stol. sta nastali univerzi v Bologni (juridični študij) in v Parizu (filozofskozgodovinski študij). Na tleh Rimsko-nemškega cesarstva je prvo univerzo ustanovil Karl IV 1348 v Pragi. Tej je sledila 1365 univerza

3. Detajlno poznanje specialnega področja, ki objema prijavljeno temo.

denarja bo za kave, kino, knjige, potovanja; če se bodo zmanjšale socialne pravice, otrok, ki jih bomo imeli, ne bomo mogli dati v javni vrtec, pač pa v drago zasebno varstvo; če država preneha financirati podiplomski študij, bodo najvišje izobraženi samo najbogatejši, če bo vlada sprejela slabe ukrepe za zviševanje rodnosti, bomo ženske postale diplomirane gospodinje itn.

na Dunaju. Priti tjakaj ni bilo lahko – ne zaradi »numerus clausus«, ampak zaradi tedanjih prometnih sredstev. Poleg nog je bil konj edino prometno sredstvo. Če se je Auersperg, nemški plemič na kranjskih tleh, že odločil poslati svojega sina tjakaj, se je verjetno tudi odločil, da ga morda nikdar več videl ne bo. Seveda na Turjaku je ostal lahko le en sin. Sigurno se ni študiralo tehnike in naravoslovja, bolj pravo in splošno znanje tistega časa. Obvladal je seveda tudi latinščino in grščino, zagotovljeno je pa imel dobro službo. Eden od takih je bil tudi baron Herberstein, veleposlanik Rimsko-nemškega cesarstva v Moskvi, ki je zaslovel s svojim delom »Moskovski zapiski (Rerum moskoviticarum comentarii)«. In v tistih časih je bil s podelitvijo doktorata združen tudi plemiški naslov. No, za časa Franca Jožefa je pa ranka Avstrija tudi za denar podelila plemiški naslov, Italija pa tudi doktorate.

(Avstrijskih in Italijanskih se nikjer ni jemalo resno.) Tako je razumljivo, da so do leta 1941 doktorirali le štirje dipl. ing., do leta 1962 pa 15. Prvi v tej vrsti je bil Venčeslav Koželj, do svoje prezgodnje smrti 1968 predavatelj teoretske elektrotehnike.

S tem doktoratom je bila zvezana pravica do redne profesure, torej je bil enakovreden ruskemu Dr. in nemškemu Dr. Habil.

V enem stoletju sta elektrotehnika in strojništvo pripeljala svet v neslutene višine od petrolejke do vsemirja. Naprej ne gre da bi se šli naseljevat na mesec, ali celo mars je za človeka iz bioloških razlogov nemogoče. Zakaj se ne bi malo odpočili in začeli kopirati druge Tako je razumljivo, »znanosti«, ki za ljubo zadovoljstvo podeljujejo željene naslove kot so to delali na Poljskem, so do leta 1941 kjer na enega kmeta prideta dva plemiča.

Naši predniki so se leta in leta, celo stoletja borili, da smo zaživeli v lastni demokratični državi. Demokracija omogoča vsakemu polnoletnemu članu naše družbe svoj glas. Glas, s katerim damo tudi svoj pečat prihodnosti naše države. S tem glasom nam je dana možnost odločanja, dana nam je moč, da vplivamo in da se opredelimo do nekega problema oz. situacije.

Pomembno se mi zdi, da se študentje udeležujemo volitev. Medijska pokritost volitev in referendumov je dobra, edino kar moramo narediti, je vzeti v roke časopis, pobrskati po spletu ali vklopiti televizor ter si na podlagi skupka razpoložljivih informacij ustvariti mnenje in ga na volitvah tudi izreči. Sliši se morda obrabljeno, toda gre za nas, za našo prihodnost in naše potomce. Naj volitve navidezno še tako nepomembna stvar, je dejstvo, da tudi majhne odločitve krojijo našo prihodnost.

Nekatere študije o političnem udejstvovanju mladih pravijo, da je ignoriranje volitev lahko posledica občutka nemoči oz. občutka, da ne moremo spremeniti ničesar. A zakaj bi bili nemočni, če pa imamo pravico voliti. Moč nam je dana, samo izkoristiti jo moramo. Ker je veliko ljudi neopredeljenih in tistih, ki ne hodijo na volitve, so volilni rezultati dokaj predvidljivi. Večina teh

Sedaj imamo v slovenskem prostoru le malo posameznikov in skupin, ki se oglašajo v imenu študentov. Pritrdimo lahko tistim, ki so mnenja, da je seznanjenost študentov z zunanjo in notranjo politiko zelo slaba. Razlogov zato je verjetno mnogo in jih na tem mestu ne nameravam raziskati. Sama se bom pri volitvah držala načela, da če ne izraziš svojega mnenja, nimaš nikakršne pravice

1. Poznanje fizikalnih principov in okvirnih teorij v zvezi z elektr.

Kot pesem bodočnosti pa so in bodo bolonjski programi. Bologna ni zastonj v Italiji, kjer se je doktorate kupovalo. Po anglosaksonskem vzorcu naj bi našega ing. nadomestil Bachelor (samec, pomočnik), dipl. ing. pa Master (mojster). Nekdanjega magistra (učitelj) pa doktor. Nekdanjega ruskega dr., nemškega Dr. Habil. in našega dr. znanosti ne vidim več v tem seznamu.

neopredeljenih je študentov. Še ne tako daleč nazaj so bili prav študentje najbolj kritični do politike in razmer v državi. Sedaj pa tu in tam organiziramo kakšen shod, pa še ta je zato, ker nam je kratena kakšna študentska pravica. Kaj pa državna študijska, socialna, zdravstvena, medijska itn. politika? Razmere v svetu

zmerjati čez politiko in čez razmere v Sloveniji, kajti vsem nam je dana priložnost, da vplivamo na spremembe.

pojavi v praznem prostoru in materiji. Poznati mat. formulacijo teh zakonov.

Sicer pa tiste znanstvenike, ki bodo garali za nizke denarje, lahko zapad uvozi iz Rusije, Indije, Kitajske.

Ana Györkös

2. Obvladanje mat. metod, ki se uporabljajo danes v elektroteh. strokovni literaturi.

zasl. prof. dr. Alojz Paulin

Pri nas so šle zadeve nekoliko drugače: 23. julija 1919 je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani, ki se je imenovala Univerza Kralja Aleksandra I. Omejimo se le na elektro-strojno fakulteto. Poleg matematikov Plemlja in Župančiča sta jo oskrbovala na začetku predvsem Milan Vidmar, ki je imel doktorat iz strojništva in dipl. ing. Marij Osana, konstrukter prvega oddajnika na Balkanu, v Domžalah. Do vojne 1940 je ta fakulteta vzgojila 136 dipl. ing. Iz le-teh so izšli v glavnem vsi profesorji: Lasič, Gruden, Eržen, Jenko, Koželj, Poniž, Bedjanič, Avčin. Očitno je bil naslov in znanje dipl. ing. zadosten, da je vzgajal visokokvalitetne strokovnjake in delal znanstveno. Do doktorata je bila pa pot težka. Poleg dela, ki naj bi predstavljal nekaj novega v takratni znanosti, je bilo treba narediti tudi rigoroz, ki je koncem 50ih let zahteval:

da

doktorirali le štirje dipl.

Vmes je Aleš Strojnik vpeljal podiplomski študij vakuumistike in če se ne motim, v evropskem ing., do in svetovnem merilu prvi uporabil podeljevanje naslova Magister (svetovalec, učitelj) znanosti, ki je bil predstopnja k doktoratu znanosti in je odgovarjal nekako nemškemu Dr. Ing. in ruskemu Kandidat doktorskih znanosti.

leta 1962 pa 15.

V zadnjem desetletju se je to začelo spreminjati. Za pristop k doktoratu ni treba ne rigorozov, ne magisterija. Za to pa sedanji doktorat še ne daje pravice do rednega, oz. izrednega profesorja.

abakus.okt06

zakaj bi volili?

11


larisa.h

konvergenca medijev in informatike

(kako so se vzljubili mediji in informatika)

formacijsko komunikacijskih tehnologij, ki se že desetletje kaže v intenzivni obravnavi pojma informacijska družba, priča o tem, kako tehnološke implikacije zahtevajo pozornost tudi na ravni npr. pravnega urejanja in preobrazbe gospodarstva. Bralce želim opozoriti na dva institucionalna mejnika v evropski in svetovni razsežnosti, ki sta pomembna v luči konvergence medijev in informacijsko komunikacijskih tehnologij:

12

Zgodovina medijev je nedvomno daljša od zgodovine računalnikov. Zazibanost v udobje pretežno tehnoloških izboljšav in nekaterih novih programskih konceptov je bila pri tradicionalnih medijih načeta sredi devetdesetih let. Prvi spletni radio leta 1995 je načel geografske omejitve pri dometu radijskih frekvenc in naenkrat globaliziral tako predvidljiv medij, kot je radio. Z asinhronim digitalnim oddajanjem na zahtevo (t. i. podcastingom) pa je bil načet tudi učbeniški teoretični koncept radia kot medija, namreč njegova efemernost (sposobnost ohranitve sporočila). Še prej so se z nujnim “predčasnim izhajanjem na spletu” srečali časopisi, danes pa se korenita preobrazba dogaja tudi televiziji. Sporočanje novic prek spleta, ki so jo imele medijske hiše še pred desetletjem za kaprico, je danes ne samo samo po sebi umevno ampak nujno za vsako organizacijo, ki s svojo dejavnostjo misli resno, najsi bo to medij, gospodarska družba, politično združenje. Na poročilih

“Ljubezen” med mediji in informatiko je z vseprisotnostjo širokopasovnih komunikacij v zadnjih petih letih nezadržno vzcvetela. Še pred nekaj leti nepredstavljive omrežne prenosne hitrosti so ustvarile novo obdobje konvergenčnih tehnologij in storitev, ki jih danes doživljamo ne zgolj kot pretakanje različnih avdiovizualnih vsebin, temveč tudi kot tako rekoč brezplačen dostop do svetovne zakladnice znanja. Revolucionarnosti interneta v povezavi s svetovnim spletom ne čutimo, ker nam je zaradi velike dostopnosti storitev sama po sebi umevna. V ozadju pa kljub temu poteka garaško delo, ki se kaže v obvladovanju tehnologij in pripravi vsebin, ki bodo te tehnologije spravile v življenje in uporabo. Prav zato se mi osebno zdi tudi še danes – s časovne distance – odločitev za vzpostavitev programa študija medijskih komunikacij na prelomu tisočletja izjemnega pomena za našo fakulteto. Tako smo namreč tudi na ravni izobraževanja dosegli konvergenco in na široko, z izdatnim sodelovanjem drugih fakultet, odprli vrata povezovanju tehniških in družboslovnih vsebin.

prof. dr. József Györkös

(1) decembra 2004 je Evropska komisija ustanovila Direktorat za informacijsko družbo in medije (http://ec.europa.eu/dgs/information_ society/index_en.htm), (2) Združeni narodi so v letu 2003 in 2005 priredili svetovni vrh o informacijski družbi (World Summit on Information Society), ki je bil usmerjen v vseprisotnost informacijskih tehnologij in se je izdatno dotikal tudi konvergenčnih učinkov in s tem medijev (http:// www.wsis.org).

Porodi se vprašanje: ali bodo ženske še vedno deležne posebnega tretmaja svojih študijskih kolegov? Do sedaj so fantje nesebično in predvsem brez cenzure poskenirali proporcije, sprocesirali ideal, pregledali komponente, resetirali na ideal, odmerili odklon in …si kupili nov računalnik.

abakus.okt06

Oba “izuma” sta prispevala k temu, da so se računalniki iz laboratorijev in posebnih računalniških centrov, z ljudmi v belih haljah in skorajda že na ravni svetišč, pomaknili med množice in preplavili svet. Ob strokovnjakih in zanesenjakih na področju računalništva in informatike so se pojavile povsem nove interesne skupine uporabnikov, ki so želele računalnike preprosto – uporabljati. Uporabljati za svoje delo in predvsem komunicirati, komunicirati, komunicirati.

invazija z venere

podrl skoraj aksiomatično McLuhanovo delitev na vroče in hladne medije.

Po moje bodo rekli: »Končno!« Ves ta ferijevski testosteron bo končno dobil zadovoljivo protiutež estrogena, ki ga bodo importirali z Gosposvetske. Da ne bo zamere – tu so bile in bodo ostale (hehe)

velja za uradno rojstvo svetovnega spleta (storitve World Wide Web), ko je Internet zaživel v povsem novih dimenzijah.

sebi razčistite! Čeprav ni za zamerit, saj imajo zgled med drugim tudi med arhitekti !novega! G2-ja. Ženska načrtovalka bi vedela, da se po lesenem podu z občasnimi »zračnimi linami« ne da s petkami hodit. Če že, pa to ustvarja neznosen hrup. Haha. Medijcem je načeloma prav, da se selijo v nove, komfortne prostore, vendar kaj, ko bodo izgubili ugodno all inclusive ponudbo. Zjutraj na predavanja nad Trastom, popoldan na kavico v medetažo, zvečer pa na zabavo v klet. S selitvijo jim pripada le jutranji menu.

Preobrazba državnih ustanov ter njihovo ukvarjanje z določeno tehnologijo in njeno uporabo je tipičen pokazatelj, da je vpliv té tehnologije preskočil v množično uporabo in je tako le-ta pričela vplivati na družbeni sistem. Razmah in-

In navsezadnje, ali bomo lahko enako interaktivni pred, med in po predavanjih, ko se bomo družli v cyber cafe-ju?

vse redkeje slišimo, da je ta-in-ta tiskovna agencija poročala, saj informacije prihajajo vse pogosteje k vsem iz vira neposredno. Saj poznate novice tipa “Al-Kaida je na svojih straneh sporočila…”, “Na spletni strani predsednika države…” in podobno. Tisti, ki so seznanjeni s teorijo medijev, so hitro spoznali, da je svetovni splet

tekstilke in kemijke, ki so gledale naše fante do zdaj, vseeno pa niso prave ferijevke. In Asja se zagotovo ne skriva med njimi. S prihodom MK-jevcev se bodo odprla nova vali svežine v Forumu Blabla, ki bodo, v upanju, prizanesljivejša o podobi žensk na FERI-ju. Navsezadnje, preveč testosterona na kupu škodi. Če vse dni gledaš moške obraze, se ni čuditi dejstvu, da (citiram): »…/ babe na FERI-ju so ko` dedi!«. Zato fantje, najprej pri

Letos smo v času medijskih poletnih kislih kumaric dokaj mirno, skoraj neopazno, praznovali dve pomembni obletnici. Dvanajstega avgusta je minilo petindvajset let, odkar je na trg prišel prvi osebni računalnik tipa IBM PC s svojimi 16 kilobajti pomnilnika. Šestega avgusta pa je minilo petnajst let od dne, ki

off.the.record

les vues


za vas

OpenAd je projekt, ki je v večinski lasti Istrabenza, a je tudi idejno rezultat slovenske kreative.

Aprila se mi je ponudila priložnost, da se na naši fakulteti zrihta predavanje o projektu OpenAd – in ker nerad izpustim takšno šanzo, sem po kratkem premisleku (vsako stvar tudi prespim) zagrabil. Projekt sem izvedel pod okriljem portala Magnet (http://magnet. uni-mb.si), preko katerega sem obveščal o spremembah organizacije. Organizacija tega predavanja je bila moja prva, zato sem seveda naletel tudi na težave, o katerih niti razmišljal nisem. Dobiti sam prostor je bila pot od Pontia do Pilata, saj je bil vedno pristojen nekdo drugi, pa še službena odsotnost je bila v igri. Tako se je prireditev iz sprva 18. maja postponirala na efektivno 2. junij. A tudi ta datum se je izkazal za izredno nesrečnega, saj je večina zainteresirane publike (študentje Medijskih) imela takrat ali predavanja ali izpit.

abakus.okt06

Tisti najbolj zainteresirani smo se na koncu le zbrali v predavalnici Beta, ki je s tem zaživela in meni se je odvalil kamen od srca, saj je projekt tako le postal uspešnica. Projekt nam je predstavila Nina Dinjaški, ki nam je tudi znala na tistih nekaj konkretnih vprašanj, ki so po predavanju še ostala, kompetentno odgovoriti.

14

Spodobi se tudi, da se na tej strani poleg Nini za predavanje zahvalim še vsem, ki so mi pomagali pri organizaciji, to so pa v prvi vrsti Matej Kocbek, ki je idejo sploh prinesel v hišo, ter Simon Koležnik, ki je odlično skrbel za promocijo eventa.

Alois Paulin

V svoji osnovi je to neke vrste online-borza za kreativne ideje: creatives svoje zamisli ponujajo zainteresiranim klientom ter postavijo svoje pogoje (cena itd.). V kolikor je klient (med slednje spadajo MTV, LastMinute. com, Chiquita, FHM, Mercedes, Daimler-Chrysler) zainteresiran, idejo odkupi. Projekt je zanimiv tako za idej polne posameznike, ki iščejo trg, profesionalne kreativce, ki želijo reciklirati nesprejete koncepte ter podjetja, ki ciljno delujejo preko te platforme. Za zaščito avtorjeve ideje in “pošten” potek transakcij skrbi po navedbah podjetja poseben sistem, ki naj bi preprečil “copyCat”-izem, torej kraje same ideje.

http://www.openAd.net http://magnet.uni-mb.si/openAd

FeriX

linux za študente ferija

Kljub težnji po bolonjskem procesu in kakšnim izbirnim predmetom, v času svojega šolanja nisem nikoli imel izbire (tuj jezik je izvzet), kaj bi se želel učiti. Ne v osnovni šoli, ne v srednji šoli (SERŠ – zabetoniram med elektrotehniko in fiziko).

Bojazen, da vam bo obstoječi sistem uničilo je nepotrebna, saj se sistem popolnoma naloži iz DVD-ja in ne potrebuje diska. Po zagonu sem preveril delovanje in se odločil, da bomo za lepšo preglednost ustvarili nov meni ter iz obstoječega izbrisali stvari, ki se jih ne potrebuje.

Minimalna izbira je prišla v tretjem letniku na FERI-ju. Seminar I in II, izpita pri katerih si sam določiš kaj boš opravljal. Že pri prvem sva se s sošolcem Gregorjem Globačnikom odločila za zelo mikaven projekt povezan z Linuxom: video konferenčni sistem na osnovi Linuxa, ki deluje iz USB-ključa.

S sošolci smo pregledali, delovanje in morebitne napake sporočali Gregorju, ki je medtem tudi dodajal programe. V juniju je tako bila na voljo prva končna različica, ki je vsebovala programe za delo v elektrotehniki, medijih in računalništvu: Scilab, Scicos in Octave kot alternative za MATLAB/Simulink, za risanje tiskanin S projektom smo program PCB in Xcircuit za sheme. Za simulacijo in sestavljanje logičnih vezij pa pokazali, da bi faks je v paketu Ktechlab in Klogic. Za medijsko področje so dodani Blender (3D animiranje), lahko prihranil kar Gimp (bitna grafika), NVU (spletne strani) in Cinelerra (video obdelava). nekaj stroškov z izbiro

Letos se je najin mentor Martin Terbuc odločil, da bo študentom ponudil izbiro. Licencirane programe ali pa odprto-kodne rešitve z enako funkcionalnostjo. Srce FeriX-a so znanstveni programi, ki so alternativa programom, ki jih študentje uporabljamo pri predavanjih. Sam sem pri projektu pomagal pri pripravi člankov, spletnih strani in predstavitvi. Osnovne spletne strani sem se lotil kar ročno in na kratko, tako da sem se hitreje posvetil ostalim delom, ki so potrebovali več dela. Da se bodo informacije kopičile, ne glede na to kdo jih bo prispeval, sem se odločil za wikimedia sistem, ki je kot naročen za pisanje dokumentacije v katero piše mnogo ljudi. Posebej me je prepričalo dejstvo, da bo profesor lažje ocenil posamezne prispevke, saj sistem vsebuje natančno zgodovino urejanja posameznega prispevka. Medtem je mentor priskrbel domeno http://ferix.uni-mb.si/ s čimer je stran dobila krajšo in lažje zapomljivo povezavo. Uredil sem še skripto v katero se lahko napišejo mnenja, pripombe in vprašanja. Medtem je Grega pripravil delujočo različico FeriX-a. Vsebovala je večino programov, katere elektrotehniki-avtomatiki potrebujemo. Ker so DVD mediji poceni in ker smo želeli imeti zajetih čim več programov, smo se odločili za živo DVD (liveDVD) različico. To pomeni, da DVD vstavite v vaš računalnik, izberete opcijo nalaganja iz optičnega medija ter počakate, da se operacijski sistem naloži.

Kasneje so bili dodani še programi za brezplačne kemijo Gdis in Ghemical, razvojno okolje za javo Eclipse in prevajalnik za različne programske programske jezike gcc. Za cenejši študij medijskih komunikacij je dodan še Scribus (namizno založništvo) in Inkscape (vektorska grafika). Planner nam omogoča vodenje projektov in je tako uporaben za vse smeri. Po obilu različicah, naju je presenetil mentor, ki nama je povedal, da bo FeriX priložen k 2000 računalnikom v nakladi 4000, ki jih bo Ministrstvo za šolstvo in šport financiralo za različne osnovne in srednje šole. Iz tega razloga je Grega dodal še programe za osnovno šolo (http://edu.kde.org/) in otroke od 2. do 10. leta (http://gcompris.net). Čeprav še tega nisem omenil naj povem, da je večina programov FeriX-u poslovenjenih. Osnovni programi, kot OpenOffice, Firefox in Thunderbird so vsi v slovenskih prevodih. S projektom smo pokazali, da bi fakulteta lahko prihranila kar nekaj stroškov z izbiro prosto dostopne in brezplačne programske opreme namesto lastniških in licenčnih programov pri enaki uporabnosti. Sedaj imam izbiro.

Danilo Majhenič

opreme.

abakus.okt06

openAd()

15


za vas

intervju z Borisom Kendo Zdravo Bori, prvo se ti bi rad zahvalil, da je vaš klub pomagal sofinancirati to izdajo Abakusa. Kot predsednik Študentskega kluba Žalec nam povej na kratko - kakšna je zgodovina društva, kako je nastal? Z veseljem smo vam priskočili na pomoč, saj najraje podpiramo obetavne in ambiciozne projekte študentov. Klub je bil ustanovljen že davnega leta 1997. Od tiste dobe pa žal ni ostalo kaj prida veliko podatkov. Nastal je zaradi potrebe po organiziranju študentov, ki so bili dovolj ambiciozni in si želeti dvigniti študentski duh v regiji. Začeli so z organizacijo projektov, ki jih pridno izvajamo še danes. Od takrat se je naredilo veliko za našo regijo. Vsako leto tudi prirejamo Žalsko noč, tradicionalni koncert, ki vedno privabi veliko množico mladih.

abakus.okt06

Poleg Žalske noči, kakšne aktivnosti še izvajate? Organiziramo kresovanja, sofinanciramo predizbor za Rock Otočec, delamo razne zabave v naših prostorih. Izvajamo tudi izlete in potovanja, finančno pomagamo pri obetavnih projektih naših članov, katerim nudimo tudi veliko popustov (cenejša vstopnina v kino, karte za fitnes, bone za hrano, itd…). Pozimi pa nudimo cenejše smučarske karte in podobno.

16

Zakaj si se odločil kandidirati za predsednika in kaj si prispeval po izvolitvi? Za kandidaturo sem se odločil, ker sem bil prepričan, da sem sposoben klub voditi bolje in s skupino obetavnih ljudi naredil klub bolj dostopen in prepoznaven. Prostore kluba smo naredili bolj privlačne in bolj domače članom, ki so sedaj redni obiskovalci. Uvedli smo nov informacijski sistem, tako da so člani vedno na tekočem z dogodki v klubu in regiji. Predvsem smo ponosni na spletno stran, ki nam služi kot center za obveščanje članov preko neta.

Zakaj so po tvojem potrebni Študentski klubi in študentske organizacije v Sloveniji? Študenti so prihodnost naše države, a se to ne zavedajo dovolj. Potrebno jih je usmerjati in motivirati pri študiju ter obštudijskih dejavnostih. Napetosti in frustracije, ki jih doživljajo tekom študija, je treba sproščati na zdrav način. Prav to pa je naše poslanstvo in poslanstvo ostalih organizacij. Kakšna je struktura kluba in kdo so sploh njegovi člani? Študentski klub je sestavljen iz štirih organov v katere morajo biti člani izvoljeni. Vsako leto se voli predsednik, ki nato izbere svoj team oz. upravni odbor. Volijo pa se tudi člani nadzornega odbora, člani disciplinske komisije in svetnik. Svetnik zastopa naš klub na zvezi ŠKIŠ ter ŠOŠ, ki sta naši krovni organizaciji. Od njiju pridobivamo mesečno denarna sredstva. Člani so predvsem študenti vendar to ni pogoj za pridobitev članstva. Tu je treba povdariti, da je volilna pravica in bit izvoljen le v rokah študentov. Hvala Boris. Za konec mi samo še povej kakšna je tvoja vizija za prihodnost? Še naprej bomo vztrajali pri organiziranju naših največjih projektov kot so Žalska noč, kresovanje in predizbor za Rock Otočec. Trenutno pa pripravljamo veliko brucevanje za vse nove in stare člane kluba. Vse bralce Abakusa pa vas vabim na ogled naše spletne strani www.sk-zalec.org. Pa en lep študentski pozdrav.

Dejan Cencelj

virtual surgery & make up Prav gotovo je prednost in razlog za priljubljenost digitalnih fotoaparatov v tem, da je uporabnikom omogočeno lažje manipuliranje s posnetki; ne le takojšnje pregledovanje posnetih slik, ampak tudi prenos slik na osebni računalnik ter retuširanje fotografij. Uporabniki lahko tudi sami izdelajo fotografije s pomočjo tiskalnikov, namenjenim domači izdelavi fotografij. Seveda pa je mogoče digitalne fotografije z lahkoto poslati v fotografsko specializirane trgovine preko interneta. Da bi bile te fotografije lepše, sva se s kolegom Aloisom Paulinom 8. junija 2006, pripravila delavnico na temo retuširanja fotografij. Celotna procedura se je izvajala v četrtem nadstropju Inštituta za informatiko, v računalniški učilnici. Zaradi prostorske omejitve in prekomernega pozitivnega odziva, sva razdelila sklop predavanj na dva termina. V prvem delu predavanj so se udeležili študenti FERI-ja, v večini medijci višjih letnikov in v zadnji vrsti tudi asistenti. V drugem delu so prišli študenti drugih fakultet (EPF in GING) in prav tako nekateri iz FERI-ja. Nad pozitivnim odzivom sem bil zelo presenečen, saj podobno delavnico vodim na eni izmed mariborskih gimnazij, kjer se udeležujejo le kopica istih obrazov in prav zaradi tega sem pričakoval podoben odziv tukaj. Vendar sva bila z Aloisom, ki je bil organizator delavnice, prisiljena, da reducirava potencialne prisotne z napovedjo potrebnega predznanja za pristop k delavnici.

Kako pa je bilo s propagando? Na straneh magneta sem napisal članek kot vabilo na delavnico in na prvi strani dodal animacijo s slikami nežnejšega spola. Na intervjuju sem dobil zastavljeno vprašanje, zakaj ženska? FERI je institucija, v kateri prevladuje moški spol in kot vsaka računalniška revija, parfum za moške in nasploh reklama, kjer želimo pritegniti moško populacijo, je potrebna ženska vloga. Zato sva dva tedna pred delavnico naredila »photoshooting« z Manjo, da bodo imeli študentje fotografije za retuširanje. Ko je bila animacija postavljena na magnet, se je novica začela širiti še na ostale portale kot so Klub vizualnih komunikacij, Klub za marketing in na forum EPF-a.

Zakaj »Virtual surgery & make up«? Preprosto zaradi tega, ker smo se lotili digitalno-navidezne estetske operacije. Prav tako smo na nenaličen obraz nanašali ličila, odstranjali podočnjake, pobelili zobe, spremenili barvo las, pogladili gubice, koži dodali sijaj, spreminjali barvo oblačil in podobno. Nekateri udeleženci so že bili vešči vsemu temu, zato je bilo včasih slišati kakšno sarkastično pripombo, kadar je bilo potrebno pokazati osnove, vendar je težko uskladiti delo, če so med njimi tudi popolni začetniki. Menim, da se je vsak udeleženec naučil kaj novega, saj orodje kot je Adobe Photoshop, je precejšen zalogaj. V prihodnje upam, da še bomo imeli priložnost spoznati ostalo paleto Adobovih programov, saj s praktičnim delom se človek največ nauči.

Simon Koležnik

abakus.okt06

ŠK Žalec

17


za vas

noč raziskovalcev ponočevanje le-teh?

abakus.okt06

Malo čez 16:00 se je pričela predstavitev prvega projekta z naslovom »Ozadje najbolj logične igre na svetu – šaha«, kjer smo med drugim spoznali program za igranje šaha na spletu - BBChess, navdušenci pa so se lahko pomerili v igranju igre tudi v živo.

18

Sledila je predstavitev o uporabi dlančnikov v medicini, kjer so nam predstavili uporabnost, delovanje in ozadje vmesnika za dlančnike, s katerimi bi zdravniki, sestre in ostalo medicinsko osebje imeli hitrejši, popolnejši in bolj kontroliran dostop do podatkov o pacientih, zdravilih, boleznih in posledično ukrepih v medicini. Z inovativno idejo si kljub pomanjkanju interesa v tej stroki prizadevajo, da bi uporaba dlančnikov v medicini prispevala k ustreznejši in bolj kontrolirani interakciji med zdravnikov in pacientom.

V predstavitvi GeMMA Lab-a nam je Vid Domiter, univ. dipl. inž. rač. in inf. predstavil projekt, v katerem so večja evropska mesta predstavljena v virtualni obliki, po njih pa se je mogoče tudi sprehoditi. Dostop do sprehoda med 3D generiranimi modeli evropskih prestolnic je omogočen na spletnih straneh Virtual Heart Of Central Europe (www.vhce.info) za ogled pa potrebuješ QuickTime, Cortono in sedaj Adobov Flash player.

v avli pa se je začelo zbirati vse več ljudi. Med množico se je šušljalo, da bodo večerno zabavo s presenečenjem v menzi starega FERI-ja popestrile igre in glasbene skupine, med drugim pa bi se naj prikazal tudi 6pack Čukur, reperski polagalec rim. Da bi se prepričali o resničnosti teh trditev, smo si hitro priskrbeli VIP vstopnice za večerno zabavo in se odpravili še na Univerzo, kjer so že ves popoldan potekale prireditve na temo Frazem.

Sledila je demonstracija porazdeljenega navideznega okolja s simulacijo navidezne porodne sobe, kjer se bodo učenci zdravstvenih šol na prikupnem 3D objektu dojenčka naučili, kako receptirati fiziološke znake kot so barva kože, srčni utrip in druge reakcije in kako v skladu s temi pokazatelji zdravstvenega stanja tudi reagirati. Zadeva je priročna predvsem zaradi programa, ki mentorju učencev omogoča popoln nadzor nad celotnim procesom učenja.

Okoli 19:00 smo prispeli pred Univerzo, kjer so nas že pri vhodu opozorili na polurno zamudo zaključnega dogodka, zato smo se na majhno prizorišče na odprtem vrnili komaj čez pol ure. Sedišča se niso zapolnila navkljub dejstvu, da so prireditev popestrili Stekli psi, hip-hop bend iz severovzhodnega konca Slovenije in odpeli ter odrimali par novodobnih komadov, ki so zaradi električnih zvokov kitare in silovitih udarcev na bobne še dolgo odmevali v naših ušesih. Udeležiti se je bilo mogoče tudi delavnice na temo Frazem, vendar smo jo zaradi ogleda prispelih filmov na natečaj »Biti raziskovalec je…« zamudili. V veliki kletni dvorani so se predvajali filmi, ki so prispeli na omenjen natečaj, mimoidoči pa so si filme lahko tudi ogledali. Avtorji filmov, študentje medijskih komunikacij, so dokazali, da so si že po dveh oz. treh letih študija sposobni zamisliti prispevek na precej kočljivo temo mladega raziskovalca in projekt tudi samostojno realizirati.

Zanimiva je bila tudi duhovita predstavitev ekipe sparcoNET, ki so letos v okviru računalniške olimpijade ImagineCup uvrstili med prvih dvanajstih ekip na svetovnem tekmovanju v Indiji. Dogajanje na prizoriščih avle so popestrili s tekmovanjem v igranju ene izmed primitivnejših računalniških iger s pomočjo kretenj rok. S pomočjo Microsoftovih sponzorskih nagrad jim je uspelo pritegniti ne samo profesorje, mlade raziskovalce in študente, temveč tudi hostese in naključne mimoidoče, ki so pasli radovednost nad zamislimi naših študentov. Skoraj dvournim sproščenim predstavitvam in pogovorom z raziskovalci je sledil kratek premor, ko se je na vrhu stopnišča v modernem lobiju novega prizidka prikazala smetana Univerze in FERI-ja. Hostese so med pozdravljanjem in opazovanjem dogajanja skrbele za prazne želodce in suha grla vseh udeležencev,

S kratko zamudo smo se napotili proti stranskemu vhodu FERIja, kjer so nas na vratih pričakali varnostniki in nas napotili proti Akademiji, kjer je potekala večerna zabava. Govorice o tem, da bo med gosti 6pack Čukur, so se uresničile, saj je mladenič s svojim bendom že na vratih v menzo vzbujal pozornost s svojo značilno pojavo. Profesorji in študenti so sedeli za vnaprej pripravljenimi mizami in nazdravljali z vinom, ko je plesišče napolnila kopica mladeničev, ki so se postavili v krog in si na glave nadeli klobuke.

Ob igrivih melodijah gostujočega benda so si bivši študentje, sedaj že uveljavljeni mladi raziskovalci in profesorji, ritmično podajali klobuke iz glave na glavo in tekmovali v tem, komu uspe pri podajanju ujeti ritem spremljevalne glasbe brez napake. Po igrah je na oder stopil 6pack Čukur s svojo ekipo in z medijsko odmevno No.1 ženo na plesišče privabil kar nekaj optimistov, ki so zabavali smetano naše fakultete. Zabave niso zamudili niti pedagogiki, ki so si čas do pol druge zjutraj, ko je potekala še zadnja prireditev v okviru Noči raziskovalcev pred Pedagoško fakulteto, krajšali s kozarcem vina in zabavnim programom. Pred odhodom iz prireditve smo na hitro pozdravili še ‘čuvaje’ v fluorescentnih opravah, ki so stražili pred vhodom v fakulteto. Z nasmeškom na ustih in pecivom za zobmi smo se počasi odpravili domov.

Prireditev je potekala gladko, predstavitve raziskovalcev so bile koristne in duhovite, celotna prireditev pa glede na udeležbo na večerni zabavi dobro izpeljana. V bodoče upajmo še na kak drug, podoben dogodek in še večjo promocijsko akcijo, ki bo naslednjič privabila tudi tiste, ki se zabavnega in pestrega petka na prizoriščih Noči raziskovalcev tokrat niso udeležili.

Ajda Gregorčič

abakus.okt06

Avla novega FERI-jevega prizidka G2 je v petek, 22. septembra, zasijala v popolnoma novi luči. V okviru evropskega projekta Researchers in Europe se je tudi na FERI-ju predstavila kopica mladih raziskovalcev, ki so s predstavitvijo svojih dosežkov, raziskovalnih nalog in sposobnosti ustvarili precej zanimiv dogodek. Noč raziskovalcev je v petek popoldan in pozno v noč potekala na več prizoriščih: od Pedagoške fakultete, FERI-ja, sedeža Univerze v Mariboru, pa vse tja do Jazz kluba Satchmo, Umetnostne galerije in Šmartinskega jezera Celje.

19


horizonti

študij v ZDA

se bo bolonjski študij približal ameriškemu?

V čem vidim bistvene razlike? Najprej, študentje opravljajo svoje obveznosti sproti. Po koncu predavanj je en sam izpitni rok, ki prinese le del končne ocene. Celotno oceno sestavljajo še seminarske naloge (ki morajo biti seveda končane do konca predavanj), kolokviji in kvizi. Seminarske naloge niso preobsežne, tako da jih študentje opravijo v predvidenem času.

Ob sprotnem delu

abakus.okt06

Seveda, ker študentje istočasno poslušajo več predmetov (običajno 4 na semester) jim seveda ni časa za veliko prostega časa kljub temu ne ostane. Bistveno je torej sprotno opravljanje izpitov. opravljanje priložnostnih Če študent ugotovi, da določenega izpita v predvidenem roku ne bo mogel opraviti z del. Študentova zadovoljivo oceno ima do sredine semestra še čas, da ta izpit izpusti (withdrawal). primarna naloga je Opravi ga lahko v poletnem semestru ali pa v naslednjem šolskem letu. Seveda se študij in končni cilj mora v tem primeru ponovno udeležiti predavanj, opraviti nove seminarske naloge, diploma. kolokvije, kvize in končni izpit. Kljub temu pa se opuščanje izpita zabeleži v prilogo k diplomi. Lahko si predstavljate, da si noben študent ne želi imeti neuspeh zapisan v prilogo k diplomi, saj ima slednja veliko vlogo pri delodajalcih oz. pri iskanju zaposlitve.

20

izpustitev izpita. V praksi to pomeni “prični bolje delati, ali pa te lahko doleti preizkusna doba”. Ob sprotnem delu seveda ni časa za opravljanje priložnostnih del. Študentova primarna naloga je študij in končni cilj diploma. Potrebne praktične izkušnje v stroki si študentje nabirajo v poletnem semestru, saj jih večina ima opravljene vse izpite. Za študente s premalo finančnimi sredstvi so na voljo posebni programi ali najem študentskega kredita. Na podiplomskem študiju, pa študentje lahko opravljajo naloge asistenta in si tako zagotovijo dodatna finančna sredstva. Nadalje imajo študentske ankete in ocenjevanje učiteljevega dela večjo težo kakor pri nas. Po zaključku predmeta se izvede anketa in podajo učni rezultati (odstotek uspešno opravljenih izpitov, povprečna ocena izpitov), ki se takoj pošljejo dekanu v presojo. Zato se učitelji še kako trudijo, da predavajo na zanimiv in študentom razumljiv način. Študentje skorajda ne manjkajo na predavanjih. Ob tem lahko povem manjši dogodek, ki se mi je pripetil: študent, ki je izvedel, da bo zaradi zdravstvenega pregleda manjkal na enih izmed mojih naslednjih predavanj, me je osebno poiskal v kabinetu in se na dolgo opravičeval. Tega vsekakor nisem bil vajen. To so nekako glavni razlogi, da njihovi dodiplomski študentje diplomirajo v predvidenem roku štirih let ob izredno majhnem osipu. V našem sistemu je povprečni čas diplomiranja kar 6,9 let. Osip iz 1. v 2. letnik pa večji kot 50%. Menim, da se bo nov bolonjski način študija približal ameriškemu modelu.

pogled na University of Alabama at Birmingham iz Red Mountains

Začetni koraki so prerasli v tesnejše sodelovanje, saj smo v letih 2003 in 2004 pričeli izvajati skupni bilateralni projekt “GenParse: Generating a Parser from Examples”. V tem obdobju smo opravili več kratkih medsebojnih obiskov. Dobro sodelovanje pa se je v letu 2004 še okrepilo, saj sem 7 mesecev preživel na omenjeni instituciji in predaval podiplomski predmet “Special Topics in DomainSpecific Languages”. Od leta 2005 sem gostujoči profesor - Adjunct Associate Professor (www.cis.uab. edu/faculty/).

člani SoftCom laboratorija ob obisku dr. Don Batory-ja iz University of Texas at Austin, april 2004

izr. prof. dr. Marjan Mernik

V kolikor študent ne opravi zadostno število izpitov ali pa je uspeh nezadovoljiv (ocena za obvezne predmete študijske smeri mora biti vsaj C), se mu določi preizkusna doba (probation), ki traja dva semestra. V tem času mora opraviti manjkajoče izpite in popraviti uspeh. Če mu ne uspe, mora univerzo zapustiti. Profesor med semestrom budno spremlja učni uspeh študenta in ga na morebitne težave opozori še preden se izteče rok za

 uporabljajo naslednjo lestvico: A – odlično, B – prav dobro, C

– dobro, D – zadostno, F - nezadostno

Sodelovanje z oddelkom za računalništvo iz University of Alabama at Birmingham (UAB) se je pričelo pred petimi leti, ko sem na konferenci ACM Symposium on Applied Computing (SAC’01), Las Vegas, ZDA, prvič srečal prof. Barretta Bryant-a. V nekaj naslednjih mesecih sva se srečala še na konferenci Hawaii International Conference on System Sciences (HICSS-35), Hawaii, ZDA, 2002 in na delavnici Language Descriptions, Tools and Applications (LDTA’02), Grenoble, Francija. Tako sva imela kar nekaj priložnosti za izmenjavo pogledov in stališč o raziskovalnem področju na katerem delujeva, t.j. področje programskih jezikov, kakor tudi na področju pedagoškega dela.

notranjost poslopja, kjer se nahaja oddelek za računalništvo

Trenutno se izteka bilateralni projekt “Grammar Inference Technology and Applications in Software Engineering”, ki smo ga izvajali v letih 2005 in 2006. Sodelujem predvsem s člani laboratorija SoftCom (Software Composition and Modeling Laboratory), www.cis.uab.edu/softcom/, ki ga vodita dr. Barrett Bryant in dr. Jeff Gray.

abakus.okt06

Z oddelkom za računalništvo iz University of Alabama at Birmingham (UAB) sodelujem že vrsto let. V vseh teh letih sem tako bolje spoznal način študija na ameriških univerzah, ki se po mojem mnenju bistveno razlikuje od našega.

Kratka zgodovina sodelovanja z UAB

21


horizonti

aktualno

Glas o odličnih uspehih naših študentov računalništva (Imagine Cup, Windows Student Embedded Challenge) se nezadržno širi. Tako sem bil zelo presenečen, ko mi je vodja podiplomskega študija na oddelku za računalništvo iz University of Alabama at Birmingham (UAB), www.cis.uab. edu, prof. John Johnstone, pred kratkim pisal, da je seznanjen z uspehi naših študentov in da si njihov oddelek želi imeti v svoji sredini tudi slovenskega podiplomskega študenta računalništva. Na kratko bom predstavil pogoje za vpis na podiplomski študij računalništva na tej univerzi ter značilnosti študija, ki je zastavljen nekoliko drugače kot pri nas. Pogoji za vpis na podiplomski študij računalništva so končan štiriletni univerzitetni program računalništva in informatike, zbranih vsaj 1.200 točk iz izpita GRE (Graduate Record Examination), www.ets.org/gre/, in 610 točk iz izpita TOEFL (Test of English as a Foreign Language), www.ets.org/ toefl/, povprečna ocena študija (GPA - grade point average) vsaj 3.5 (na lestvici od 1 do 4) in priporočila profesorjev. Specializacijo lahko opravljate v enem od naslednjih področjih:

abakus.okt06

22

• bioinformatika, • računalniška grafika, • porazdeljeno računanje, • umetna inteligenca, • programsko inženirstvo in • programski jeziki.

Doktorski študij je razdeljen na tri obdobja. V prvem obdobju se študent pripravlja na pisni kvalifikacijski izpit (Qualifying Exam) iz področja teorije, sistemov in aplikacij. Predvidena literatura se nahaja na www.cis.uab.edu/graduate/readinglist. php. Hkrati prične s svojim raziskovalnim delom na izbranem področju ter se udeležuje raziskovalnih seminarjev. V drugem obdobju opravi še izbrane podiplomske izpite, nadaljuje z raziskovalnim delom in pripravi dispozicijo doktorske naloge. To obdobje se zaključi s preverjanjem disertabilnosti doktorske naloge (Candidacy Examination). Kandidat

zagovarja temo doktorske naloge pred komisijo. V zadnjem, tretjem, obdobju se kandidat posveti izključno raziskovalnemu delu in dokončanju doktorske naloge, ki jo mora tudi obraniti pred komisijo. Vse, ki vas zanima podiplomski študij računalništva na omenjeni ameriški univerzi, vabim da se oglasite v mojem kabinetu (G2-2N.38) ali pa si ogledate naslednje spletne strani: - www.cis.uab.edu/undergrad/TopTen.pdf (10 razlogov za študij računalništva na UAB) - www.cis.uab.edu/graduate/ (vse o podiplomskem študiju na UAB) Oddelek nudi tudi finančno pomoč (www.cis.uab.edu/ graduate/financialaid.php) za podiplomske študente, ki opravljajo naloge asistenta. Letna finančna pomoč znaša približno 20.000 USD in plačano šolnino. Za konec pa le še zaključna misel: Z doktoratom ameriške univerze se v Sloveniji lahko le malokdo pohvali. Prav gotovo bo odpiral mnoga vrata.

izr. prof. dr. Marjan Mernik

novi logotip društva zgodba se začne sredi maja … Tam nekje proti koncu poletnega semestra, torej konec maja, se je novo vodstvo Društva študentov Feri, s predsednikom Danilom Majheničem na čelu, odločilo za spremembo društvenega logotipa. Mnenja smo namreč bili, da smo tako lahko bolj moderni in prepoznavni. Čeprav je med nami, kar nekaj oblikovalcev, smo objavili javni razpis na katerem smo pozvali tudi ostale in vam dali možnost, da se izkažete. Edini pogoj, ki so se ga morali prijavljeni držati je bil, da mora logotip ustrezati tretjemu členu statuta DŠFERI: “Znak društva je mikroprocesor s strelo.” Barve in oblike so lahko oblikovalci izbirali poljubno.

... in konča mesec dni kasneje Na natečaj je do 10. junija prispelo preko 20 predlogov. Nekateri so bili inovativni, drugi malo manj, žirija pa je morala izbrati najboljšega in najbolj primernega. Zahtevno nalogo so korektno opravili Aleš Gjerkeš, Matjaž Hüttl, Alois Paulin in Miran Šmid, žensko čast pa je branila Sara Tušar-Suhadolc. Najbolje se je odrezal študent medijskih komunikacij, Matej Grušovnik, ki je za nagrado prejel 10.000 slovenskih tolarjev.

in kaj pravi strokovna žirija? “Logotipa, ki sta prišla v finale, sta si idejno izjemno podobna (le naklučje?:) Za Matejev logotip sem glasovala zato, ker je preprost, prepoznaven in kvalitetno oblikovan. Vidi se, da ima avtor na tem področju že precej izkušenj. Drugouvrščeni pa je po mojem mnenju vseboval veliko preveč detajlov, ki bi se pri pomanjšavah izgubili, poleg tega pa tudi izbira tipografije ni bila najbolj primerna.” (Sara) Društvo študentov Feri se tako ponaša v novih barvah in novi obliki. Zato kadarkoli zasledite naš logotip, vedite da se morate za trenutek ustaviti, sicer lahko kaj pomembnega zamudite.

Daša Purgaj

Matej, čestitke k zmagi. Kakšnega načela se držiš pri svojem oblikovanju, kakšen je tvoj prepoznavni slog? Konkretno pri oblikovanju logotipov je moj cilj, da najdem preprosto in obenem prepoznavno, ter individualno rešitev “problema���. Izogibam se kičastim in odvečnim detajlom, ki v večini primerov ne koristijo kvaliteti izdelka. Na koncu pa poskušam v logotipu združiti še vse lastnosti, s katerimi se podjetje/organizacija hoče predstaviti javnosti, saj je logotip prvi stik, ki ga podjetje/ organizacija vzpostavi z zunanjim svetom. Zakaj si se pri logotipu DŠFERI odločil za sivo/zeleno kombinacijo? Medtem ko siva sporoča neko eleganco in preprostost, daje  rumeno-zelen odtenek, ki sem ga izbral kot kontrast k sivi, celotni zadevi malo svež, energičen  prizvok. Barvna kombinacija se mi je zdela primerna za cilj DŠ FERI-ja, da se predstavi kot aktivno in moderno društvo. Kje se je porodila ideja o zasnovi novega logotipa? Si jo dolgo iskal? Pravila razpisa so bila dokaj natančno določena, tudi okvirna vsebina logotipa, ki bi naj vseboval strelo in čip. Izziv je torej ostal predvsem v tem, kako ti obliki predstaviti celovito in na zanimiv način. Potreboval sem nekaj poskusov do rešitve s katero sem na koncu bil zadovoljen, vendar se mi kljub temu naloga ni zdela pretirano težka.

izogibam se kičastim in odvečnim detajlom!

Se sicer pogosto udeležuješ razpisov? Lani si namreč prejel tudi nagrado za celostno grafično podobo in logotip Interaktivnega festivala. Razpisov se udeležujem koliko je le časovno možno in seveda je udeležba odvisna tudi od pravega kreativnega razpoloženja. Brez tega ti tudi ves čas na svetu ne pomaga.

abakus.okt06

podiplomsko v ameriko

23


aktualno

ImagineCup 2007

korea, here we come! :P

Microsoftov ImagineCup je tvoja šanza, da pokažeš, kaj si in kaj zmoreš, da tvoj team pokaže kaj je in kaj zmore. Če zmagaš, si đek, če pa ne, je pa to samo šeena življenska izkušnja. Ok, dovolj laskanja, pridimo k stvari: IC je tekmovanje, ki ga organizira MS primarno za računalničarje, je torej neke vrste coding competition. Vaša naloga kot team (lahko tudi posameznik) je najti idejo, postaviti in realizirati koncept, ter čim bolje prodati vašo idejo komisiji.

abakus.okt06

Naloga za prihodnje leto ima naslov “Imagine a world where technology enables a better education for all”. Vaša naloga je torej, najti čim bolj svežo, učinkovito, deviantno idejo in jo realizirati z MS-ovimi tehnologijami.

24

slovenska letošnja uspešna reprezentanca, team SparcoNet, nam je zaupala svoje izkušnje pri IC: Kako je prišlo do odločitve za sodelovanje na Imagine cupu? Prvotno sva bila dva, ki sva se prijavila na tekmovanje ter k sodelovanju povabila še druga dva člana ekipe. Za sodelovanje nas je navdušila ekipa, ki je sodelovala že lansko leto. Povedala nam je, da se splača sodelovati že zaradi izkušenj, ki jih pridobiš in ne samo zaradi materialnih nagrad. Torej vas k sodelovanju niso pritegnili na fakulteti? Tomaž Kosar je organiziral srečanje vseh tistih za katere je vedel da so ali bi lahko bili zainteresirani za Imagine Cup. Tako da nas je on pritegnil, pa tudi praktično vsak asistent je omenil Imagine Cup na vajah in študente pozival k sodelovanju.

Kakšni so vaši vtisi o Indiji, kot o državi? Država je nekaj čisto tretjega. To je država v kateri 500 milionov ljudi živi iz dneva v dan. Videli smo bogate dele in hiše, vendar par ulic stran pa ponovno revščina. Videli smo ogromno ljudi, ki spijo na ulicah, parkih, avtobusih... Kakšno pa se vam je zdelo samo tekmovanje v Indiji? Recimo v

Samo tekmovanje predstavja še MS Slovenija “uradno” na prireditvi “Študent je car”, ki je ponavadi nekje novembra. Vsekakor je pa koristno, če do takrat ideja in koncept že stojita.

Koliko časa in energije ste približno porabili za izdelavo vašega projekta? Delali smo osem mesecev. Projekt smo popolnoma zaključili slaba dva tedna pred odhodom v Indijo. Pričeli smo pa decembra.

Prijavijo se lahko do 4 osebe, dovoljeno je pa tudi prijaviti mentorja. Mentor je pa lahko zelo koristna oseba, saj se ponavadi nagovori koga iz vrst asistentov, ki ima močno znanje iz potrebnega področja in je pripravljen pomagati tako pri birokraciji, kot pri sami izvedbi.

Ali ste zaradi sodelovanja na tekmovanju zanemarili nekatere vaše šolske obveznosti? Študij ni kaj dosti trpel zaradi tega. Če je že prišlo do kakšnih težav, pa se je dalo vse rešiti z dogovorom. Trpel je bolj naš prosti čas.

Pozimi potem sledi slovensko tekmovanje, na katerem se izbere najboljšo slovensko ekipo. Pravilo je nekako, da je najboljša ekipa iz naše fakultete. Glede na dve neprekinjeni zmagi slovenske ekipe na regionalnem tekmovanju (baje je to razlog), slednjega za nas ni več ter tako zmaga na slovenskem tekmovanju takoj vodi na svetovni finale v Koreo.

Kaj oz. katera faza vam je bila pri nastajanju projekta najtežja? Za nas so bile najtežje predstavitve, kajti z njimi nismo imeli nikakršnih izkušenj. Najtežje je bilo na nacionalnem tekmovanju, ker nismo imeli najboljše izdelane prezentacije. Po zmagi na nacionalne tekmovanju smo se dobili z žirijo, ki nam je povedala, kako izboljšati našo predstavitev. Tako smo par tednov pred Evropskim tekmovanjem napisali popolnoma novo predstavitev.

Alois Paulin

Kakšni so bili občutki ob zmagi na reginalnem tekmovanju, ki se je odvijalo tukaj v Mariboru? V bistvu smo bili presenečeni, ker nismo pričakovali prvega mesta. Pričakovali pa smo visoko uvrstitev. Seveda smo bili navdušeni, da potujemo v Indijo.

To sicer ni bilo tako težko, vendar je vzelo nekaj časa. Po nacinalem tekmovanju so bile naše predstavitve veliko boljše in bolj tekoče.

primerjavi z regijskim v Mariboru? Tekmovanje je bilo veliko bolje organizirano, kot v Mariboru. Tekmovalci so bili bolj komunikativani. Tudi vzdušje med tekmovalci je bilo veliko boljše in tudi slabih odnosov med ekipami ni bilo. Ali ste si nabrali veliko kontaktov na tekmovanju? Nabrali smo veliko kontaktov, vendar je od nas odvisno ali jih bomo izkoristili ali ne. Zmotno je mišljenje, da te tam kar čakajo in pograbijo za različne službe. Veliko je odvisno od tega kako se sam promoviraš in nabiraš kontakte.

IC 2006 – short film Imagine Cup predstavlja izziv, ki pritegne veliko mladih ustvarjalcev, da preizkusijo svoje znanje in sposobnosti. Letošnji izziv je bil tudi zame zelo zanimiv. Tako sem se skupaj s Franjo Pižmoht in filmom E-mobilis ter Katjo Pavlič, Dašo Djurič in Martinom Bezjakom s filmom The visionary preizkusil v kategoriji kratkih filmov. Na tekmovanje se je prijavilo okrog 200 ekip iz celega sveta. Obe ekipi sta se kot edini iz Slovenije prebili v naslednji krog tridesetih najboljših ekip. Žal nam je zmanjkalo tudi nekaj sreče, da bi se prebili do samega finala. Vsak film je zgodba zase. V filmu E-mobilis je zgodba zastavljena precej splošno in je bil namenjen tudi za druge predstavitve, ne zgolj za tekmovanje Imagine Cup. Tudi zato je bilo presenečenje nad uvrstitvijo v naslednji krog toliko večje. Na drugi strani je The visionary narejen izključno za tekmovanje. Tako je tudi ideja veliko bolj v kontekstu samega tekmovanja, izdelava filma pa zaradi večjih podrobnosti nekoliko težja in kompleksnejša.

Ali se je vaša tržna situacija v Sloveniji sedaj spremenila? Mi smo sedaj že vsi zaposleni tako, da za nas nima nekega velikega pomena. Eden izmed članov naše ekipe, ki pa še ni bil zaposlen in ni imel opravljene prakse, je ravno zaradi našega projekta dobil možnost pri eni izmed slovenskih firm. Vsekakor je to velika referenca v našem življenjepisu.

Zgodbi sta tako zelo različni, hkrati pa dokaj uspešni. Raznolikost je vidna tudi pri ostalih projektih, ki so bili prijavljeni. To daje celotnemu tekmovanju dodatno razsežnost in omogoča vsakemu udeležencu, da pokaže svojo kreativnost. In to je bistvo vsega skupaj.

Ana Györkös

Jaka Polutnik

abakus.okt06

Da takoj povem - to, kar je na teh dveh straneh, ni za bruce, temveč za stare bajte z dovoljšno mero izkušenj. Namenjeno je predvsem računalničarjem, do neke mere še medijcem. In še nekaj: zahteva dosti časa, živcev, motivacije, predvsem pa dobro idejo.

25


aktualno

LigaSoft

“naša igra ni vedno soft !” Začetnika lige sta brata Heričko - Marjan in Janko. Marjan Heričko je izredni profesor na FERI-ju, brat pa ima svojo ekipo, ki je ena izmed »nesoftverskih« podjetij. Janko Heričko nam je tudi uredil igrišče pri OŠ Kamnica, ki je zaenkrat uradno igrišče Lige Soft.

abakus.okt06

V besedi Liga Soft se skriva zanimiva besedna igra. Kdo ste in kaj natančno pomeni? Ligasoft pomeni ligo “softverašev”. Pomeni oz. nakazuje nežno igro, čeprav le-ta ni vedno nežna. Načeloma je ime mišljeno kot liga igralcev iz softverskih podjetij. Ekipe so pretežno softverska podjetja, vendar z dvema izjemama, katerih osrednja dejavnost ni razvoj programske opreme. Liga je nastala na ideji rekreacije in druženja. Iz softverskih podjetij prihajajo igralci - programerji, s katerimi se poznamo že od prej s fakultete, pa tudi novi ljudje, ki jih spoznamo ob sami igri. Tako druženje nam omogoča tudi neformalno komunikacijo in sodelovanje.

26

Kdo zastopa barve naše fakultete? Naša ekipa je ekipa COT (Center odličnosti za sodobne informacijske tehnologije in storitve), tako se trenutno imenuje. Vodja ekipe je izr. prof. dr. Marjan Heričko. Center je bil ustanovljen na Inštitutu za informatiko, dejansko pa lahko rečemo, da naša ekipa zastopa cel FERI, saj igralci niso le profesorji iz smeri Informatika. To je zaenkrat edina ekipa iz naše fakultete, se pa dogovarjamo, da bi ligo razširili. V zadnjem času se je izkazalo, da določene ekipe nimajo dovolj časa ali ljudi za igro, zato smo razmišljali, da bi mogoče vključili tudi študente. Izbirali bi med starejšimi, študenti četrtih letnikov oz. med resnejšimi kandidati za igro. Vendar, to je bila samo ena izmed možnosti, o kateri smo že razpravljali. Ideja o ligi je torej vzklila na tleh FERI-ja. Kako so ostale tekmovalne ekipe s fakulteto povezane? Vodje in igralci ekip teh podjetij so večinoma bivši študenti FERI-ja. Z njimi smo se povezali in vsak si je ustvaril svojo ekipo.

Kako ste se odločali o tekmovalnem športu? Tekmujete namreč v malem nogometu. Nogomet oz. mali nogomet je edina igra, ki najbolj pritegne večino in tudi sodelujoči smo bolj orientirani v nogomet - na primer, za košarko zaenkrat še ni bilo dovolj zanimanja. Med ekipnimi športi se nam je ta zdel najbolj sprejemljiv in očitno se je izkazal za pravega, saj igramo že šesto leto.

Ekipa Amis je v jesenskem delu odpovedala sodelovanje, ekipi ŠKD Urban in Iskratel pa od začetka jesenskega dela nastopata združeno kot ekipa Urban&Iskratel.

Želimo najti tudi ekipni šport za dekleta, ki so predstavnice fakultete, pa nam zaenkrat to še ni uspelo, čeprav so izrazile željo po rekreaciji in druženju.

Kako bo z igriščem v prihodnjem letu pa se še ne ve. Vsekakor pa bo lokacija ostala v Mariboru ali v njegovi okolici. Brata tako igrata v različnih – nasprotnih ekipah. Kakšna je korelacija med ligo in študenti FERI-ja? Študenti še zaenkrat v ligi niso sodelovali oz. še niso bili povabljeni. V primeru študentske ekipe bi, kot že navedeno, izbirali med starejšimi študenti, ki bi igro tudi bolj resno vzeli in razumeli pomen soft igre. Načelo soft igre je »fair play«, brez sodnikov. Če kdo naredi prekršek, si sodi sam oz. prekršek prizna in se ne prepiramo o tem, ali je prekršek bil storjen, ali ne. V začetku smo še poskusili s sodniki, vendar se ni obneslo. Držimo se tudi tihega dogovora, da vodje ekip skrbijo za svoje igralce in na ta način držijo ekipo skupaj. Igra nam zaenkrat gladko teče.

COT po zaključenem spomladanskem delu sezone 2006 zaseda zadnje mesto na lestvici ekip. Kaj to za ekipo pomeni in katero strategijo boste izbrali, da se povzpnete višje? To je bilo letos, žal, tako. Povedati je treba tudi, da letos niso bile niti vse tekme odigrane in da je bila naša ekipa ena redkih, ki je odigrala vse, čeprav nam je malce zaškripalo. V ligi je veliko odvisno tudi od sreče. Lani smo izgubili zelo dobrega vratarja, ki je zamenjal podjetje in posledično prešel tudi v drugo ekipo. V malem nogometu dober vratar pomeni vsaj pol igre, z njegovim odhodom pa smo tako doživeli velik »hendikep«. Načeloma vsako sezono ciljamo na vrh. Lani smo bili tretji, tako da en pokal že imamo. Ali lahko Ligo Soft razumemo kot spodbudo študentom k športnemu udejstvovanju? Liga je v izhodišču nastala znotraj internega dogovora. Navadno gremo po vsaki tekmi na pivo in debatiramo o tekočih zadevah. Govorili smo tudi o udejstvovanju študentov v ligi. Ob rekreaciji, bi za njih to pomenilo tudi možnost spoznavanja s potencialnimi sodelavci, morda celo bodočimi delodajalci. Tako bi spoznavali klimo, način dela in dobili tudi kakšno zanimivo informacijo. Septembra smo začeli z jesenskim delom sezone 2006, kjer igra 6 ekip. Rezultati tekem so ažurni na spletnih straneh lige.

V spomladanskem delu bomo zagotovo morali nekaj narediti v smeri razširitve lige, a zaenkrat še ne vemo, ali bomo k sodelovanju povabili druga podjetja in ali bomo morebiti povabili tudi študente, da organizirajo svojo ekipo.

Larisa Huremović abakus.okt06

Poleg rednih službenih obveznosti profesorji, asistenti in sodelavci naše fakultete sodelujejo v t.i. Ligi Soft – ligi malega nogometa, ki je idejno vzklila na tleh FERI-ja. Ligo odlikujejo igra brez sodnikov, dogovorjena načela in »fair play«. Bolj podrobno smo se pogovarjali z asistentom Boštjanom Šumakom – igralcem ekipe COT, ki tekmuje za FERI.

27


media watch

special: hcc7

7. konferenca human choice and computers

28

K sodelovanju so bili povabljeni tudi študentje FERI-ja, ki so konferenco doživeli pod mentorstvom prof. Jozsefa Györkösa. Študentje medijskih komunikacij so dogodek medijsko pokrili in ovekovečili dogajanje ter izjave zvenečih imen, nekaj se jih je udeležilo tudi študentskega foruma, ki je potekal znotraj konference. Vsekakor je obisk konference študentom omogočil vpogled v razvoj in prihodnost študija ter njihove post-fakultetne prihodnosti.

Franci, najlepše se ti zahvaljujem, da si omogočil sodelovanje našim študentom tudi preko brezplačnih kotizacij in s tem, da so študenti medijskih komunikacij lahko sodelovali tudi tako, da so dogodek medijsko zabeležili. Ali drži, da nisi zadovoljen s siceršnjim pokrivanjem dogodka s strani medijskih hiš in kako gledaš na ta problem tudi v luči splošnega problema nezadovoljive promocije znanstvenih dogodkih? Franci Pivec: “Najprej naj povem, da se zelo sem zadovoljen s sodelovanjem študentov Medijskih komunikacij. Mislim, da je tudi za študente zanimivo, da so si ustvarili dokumentacijo o pomembnih udeležencih te konference, ki jih seveda vsi poznamo iz literature in tako imeti o njih en dokument, bodisi posnetek, video ali audio v svoji datoteki, narejen v svojem okolju. Mislim, da je to ena zanimiva motivacijska stvar. Res je, mi neke pozornosti množičnih medijev z našo konferenco nismo vzbudili, čeprav smo se zelo trudili, da bi to dosegli, saj smo jih zelo pogosto in natančno obveščali o pripravah na konferenco in o samem dogajanju na konferenci. Žal je temu tako in mislim, da s tem množični mediji na nek način prikrajšujejo tudi svoje uporabnike, bralce, gledalce in poslušalce, ker so tukaj bila obravnavana vprašanja prav vsakega od nas. Vsak od nas je uporabnik informacijsko komunikacijske tehnologije in ob teh uporabah se vsakemu uporabniku odpirajo mnoge dileme, mnoga vprašanja, zelo pogosto tudi etična, ki so bila tukaj v središču pozornosti. Mislim, da se novinarji motijo, če mislijo, da je to izven interesa povprečja ljudi, njihovih bralcev. Ne vem, kako bomo to popravili, mogoče da sploh v tej generaciji novinarjev to ne bo možno ampak prihaja nova generacija iz medijskih komunikacij in to me navdaja z optimizmom, da bodo z njimi prodrla v ospredje tudi neka nova vprašanja, nove paradigme, novi pogledi, da bomo z večjim zanimanjem spremljali časopise, televizijo in radio.” Hvala lepa in še enkrat čestitke k izvedbi.

Larisa Huremović

abakus.okt06

abakus.okt06

HCC je mednarodna konferenca, ki je letos potekala v Sloveniji in je nastala v organizaciji Slovenskega društva informatikov in njegovimi partnerji. Konferenca, ki je nosila naslov Družbena informatika: Informacijska družba za vse?, je gostila priznane strokovnjake s področja družbene informatike in informatike nasploh. Letošnja sedma zapovrstjo je bila posvečena Robu Klingu, pionirju družbene informatike, katerega delo in raziskave so temelj obravnave HCC konferenc. Program predavanj in t.i. študentskega foruma se je odvijal v prostorih hotela Habakuk, kjer so primerno poskrbeli za delovno in sprostitveno udobje eminentnih povabljencev. Predavatelji kot so J.L. King z Univerze v Michinganu, Alice Robbin z Univerze v Indiani, Rocio Rueda Ortiz iz Kolumbije… so skozi konferenco predstavili in obravnavali informacijsko družbo danes ter se posvetili vprašanju vključevanja razvijajoče informacijske tehnologije v človekovo vsakdanje življenje.

29


extro

študentska anketa

1

8

3 4

4 3 7 1 8 2 9 2 4 6 5 5

9

7 6 3 1 7 4 2 8 1 3 6 3 9

4

kolofon izdaja: Društvo študentov FERI Smetanova 17, 2000 Maribor predsednik: Danilo Majhenič danilo.majhenic@gmail.com glavni in odgovorni urednik: Alois Paulin alois.paulin@gmail.com uredniški odbor: Dejan Cencelj, Simon Koležnik, Nikola Risteski sodelavci: zasl. prof. dr. Alojz Paulin, prof. dr. József Györkös, izr. prof. dr. Marjan Mernik, Dejan Cencelj, Aleš Gjerkeš, Ajda Gregorčič, Ana Györkös, Larisa Huremovič, Simon Koležnik, Danilo Majhenič, Daša Purgaj, Nikola Risteski, Blaž Rošker, Miran Šmid oblikovanje in naslovnica: Alois Paulin

abakus.okt06

abakus izhaja vsak prvi ponedeljek vsakega drugega meseca.

30

naklada: 1000 kom. letnik VI, št. 7, oktober 2006 issn: 1580-6618

Šeta tip po cesti in vidi žabo... Žaba po pravilih vseh pravljic in bajk spregovori: “Jaz sem princesa začarana v žabo, če me poljubiš se spremenim v princeso in vsem povem kako dober fant si...” Tip pobere žabo in jo da v žep. Čez čas se žaba zopet oglasi: “Jaz sem princesa začarana v žabo, če me poljubiš se spremenim v princeso in bom en mesec hodila s tabo in vsem pravila kako odličen fant si”. Tip se ne zmeni za žabo in s poskočnim korakom nadaljuje pot... Žaba že vidno razkurjena povzdigne glas: “JAZ SEM PRINCESA ZAČARANA V ŽABO, ČE ME POLJUBIŠ SE SPREMENIM V PRINCESO, BOM ENO LETO S TABO IN Z MANO BOŠ LAHKO DELAL KAR TI BO PADLO NA PAMET”. Tip se ustavi, vzame žabo iz žepa, jo nežno poboža po glavi in ji pravi: “Oprosti, jaz sem programer, za punce trenutno nimam časa, vendar je govoreča žaba zelo COOL!!” -----

Funkcije vsako poletje, ko nehajo skakati po tabli priredijo zabavo. Vse se prijetno zabavajo, le eni se mudi domov. Prijatelice ji pravijo: “počakaj še pol ure pa gremo skupaj domov...” A ta funkcija je trmasta... “ne jaz grem zdaj!” Ostale funkcije jo hočejo odvrniti od njenih namenov in pravijo: “Kaj pa če te napade kakšen odvod ali pa integral kaj bo pa potem s tabo?” Funkcija je še vedno odločena da hoče domov in zapusti zabavo... Ne pride daleč, že jo za vogalom pričaka odvod, skoči nanjo in jo odvaja, odvaja, odvaja in odvaja; funkcija pa nič. Pride mimo še integral, skoči na njo in jo integrira integrira in integrira; funkcija pa še vedno nič... Integral in odvod se pogledata in v presenečena vprašat funkcijo “ja kaj pa si ti za ena funkcija da ti nič ne moreva?” Funkcija pa ponosno odvrne: e^x. ----Dva študenta, štromar in računalničar, v zgodnih jutranjih urah, po pivskem podvigu hodita proti domu. Štromar se ozre v nebo: “Glej danes je pa rdeča luna...”. Računalničar po tehtnem premisleku nasprotuje: “Tvoji grafični driverji so povoženi, luna je modra!”. “ Tvoj stereo spektralni analizator je premaknjen, luna je 100% rdeča,” se ne strinja štromar... Pričkata se razadi barve, nakar prikoraka mimo medijc, ki se vrača s podobnega podviga. Štromar in računalničar v njem vidita rešitev... “Kolega, kakšna je danes luna, rdeča ali modra?” Medijc se počasi ozre v nočno nebo, nekaj časa premišljuje in alkoholno navdahnjen izjavi: “V kateri vrsti vidva to gledata?”

enco

abakus.okt06

6

spletno predstavitev www.dsferi.org nam omogoča

31



Abakus - oktober 2006