Page 1

Dan FERI: PovezovanjE-pot v prihodnost Uvod v G2 Volitve v študentski svet

ISSN 1580-6618 Letnik VI - Številka 1 - Januar 2006 - Društvo študentov FERI - http://www.dsferi.org


UVODNIK

N

ovo leto je čas, ko se za

trenutek ustavimo in si z

željami za prihodnje leto

dovolimo sanjati… O nasmejanih jutrih, o poljubu za lahko noč, o uspešno zaključeni diplomi,… Jaz pa tudi o novi, še boljši številki Abakusa. Novo leto je čas sprememb, pravijo. In kjer se ena zgodba konča, se prične nova.

Tako upam, da je naš bivši

urednik v svojem delu užival in se mu hkrati zahvaljujem, da je reviji, ki jo prevzemam, postavil trde in neomajne temelje, da je meni in vsej ekipi lažje. Aco, hvala!

Dolgujem še en »hvala« in sicer predsedniku Društva študentov FERI, Bojanu Horvatu, ki nam je omogočil nepozaben motivacijski vikend v domu Škorpijon; mešanico »trdega« dela, spoznavanja in zabave. Bilo je noro!

Kazalo :: Vam, dragi bralci, pa želim, da v

IZPOSTAVLJAMO :: --- 4

dnevih, ki prihajajo, ne pozabite, da je

FOKUS :: Študentski servisi --- 5

poleg zimskih radosti in skodelici

INTERVJU :: Jurij Rakun --- 6

toplega čaja pred vrati tudi izpitno obdobje, zato le obrnite nov list v vaši študijski literaturi in si dokažite, da zmorete narediti kakšen izpit ali dva. Naša dopolnjena ekipa (prvič »zdravo« Tjaši, Larisi in Alešu) pa vam je v tej številki pripravila obilo dobrega in predvsem informativnega branja zato, da boste vedeli, da vaša fakulteta živi in diha s polnimi pljuči. Torej le obrnite

DAN FERI :: --- 8 BILI SMO :: Mladi um --- 18 PREDSTAVLJAMO :: Študentski svet --- 19 PODJETJE SE PREDSTAVI :: Telem, d.o.o. --- 20 FOTOREPORTAŽA :: Dan FERI --- 22 BILI SMO :: Motivacijski vikend --- 25 REPORTAŽA :: Spoznavni večer MK --- 27 LABORATORIJ :: ... za rač. grafiko in umet. inteligenco --- 28 AKTUALNO :: Uvod v G2 --- 29

stran in obilo užitkov ob branju. Z

UČIMO SE :: xml sheme --- 30

novimi

FAST FOOD :: ePrompter --- 32

vsebinami

pa

vas

bomo

razveselili spet marca. Adijo do takrat

INTERVJU :: Page-One --- 33

in se vidimo na brucovanju!

KULTURA :: Kako kulturni smo bili ... --- 35 SOCRATES ERASMUS :: A true story --- 36

Daša

KOTIČEK TETE OLGE :: Zdrava prehrana --- 38 RAČUNALNIŠKI KOTIČEK :: --- 39 RAZVEDRILO :: Nagradna križanka --- 43

3


IZPOSTAVLJAMO Daša Purgaj in Jaka Polutnik

ISTRABENZ UP 2005

pogostost interakcije med uporabnikom in napravo.

Sredi decembra so v Postojnski jami razglasili zmagovalca letošnjega, že tretjega natečaja Istrabenz UP, ki ga organizira holdinška družba Istrabenz d.d.. Istrabenzov up za leto 2005 je postal Matej Kocbek, študent zadnjega

Nadgrajujejo lahko tudi programsko opremo, odkrivajo in napovedujejo napake. In še zanimiv podatek; projekt so realizirali s komponentami v skupni vrednosti, manjši od 15000 SIT. Fantje, ponosni smo na vas!

letnika naše fakultete programa Računalništvo in

IMAGINE CUP 2006

Informatika.

med

Z novim letom je ponovno tu mnogo natečajev in tekmovanj.

ekonomskim in računalniškim znanjem, Matej pa nas je

Eno izmed njih je Imagine Cup 2006. Letošnja tema

prepričal tudi z izrednimi praktičnimi izkušnjami in

tekmovanja, ki ga organizira Microsoft, je, kako s tehnologijo

ambicioznostjo«, je na razglasitvi povedal Igor Kosmina,

do bolj zdravega življenja. S tem so pustili proste roke vsem

predsednik komisije in direktor podjetja Actual IT. Matej je

ustvarjalcem, saj ima vsak drugačno predstavo o tem, kaj je

dvakratni regijski zmagovalec tekmovanj v matematiki,

bolj zdravo življenje. Kakšne ideje se bodo rodile, je samo

»Iskali

smo

popolno

ravnotežje

državni prvak s področja energetike, dobitnik srebrnega

vprašanje domišljije, implementacija te ideje pa je odvisna

Stefanovega priznanja s področja fizike, aktivni košarkar in

od kategorije, v katero se ustvarjalci podajo. Na voljo so

sodelavec Laboratorija za informacijske sisteme. Kot

dovolj raznolike kategorije, da bo vsakdo našel kaj zase.

nagrado

obliki

Odvisno od kategorije so potem tudi stopnje tekmovanj.

visokokakovostnih izobraževanj v tujini, ki jih izbere skupaj

Ponekod so tekmovanja lokalna in nato zmagovalci področij

z družbo Actual, v kateri se bo po končanem študiju tudi

gredo v veliki finale, drugod lokalnih tekmovanj ni, zgolj več

zaposlil. Uspeh naših študentov je dopolnil Marko Bevc,

krogov izbora in nato finalisti odpotujejo na zaključno

prav tako študent 5. letnika smer Informatika, ki je zasedel

prireditev. Letošnja zaključna prireditev bo v Indiji, kjer

2. mesto. Obema fantoma čestitamo tudi mi!

bodo podeljene bogate denarne nagrade. Zato pojdite na

FERI FRIDGE

www.imaginecup.com in se pridružite eni izmed ekip ali pa

je

prejel

10.000.000,00

SIT

v

si ustvarite svojo. Vendar ne pozabite, v ekipi ste lahko samo Gotovo ste že slišali za nov »izum« naše fakultete. Študentje Damjan Kojc, Gregor Hojnik, Uroš Furman, Igor Jus in Matej Grašič so se pred časom lotili projekta, katerega

štirje člani. Pa obilo uspeha!

NAJPODJETNIŠKA IDEJA

namen je bil izdelati na daljavo nadzorljivo napravo, ki se v

Ste polni idej, pa ne veste kaj bi z njimi. Zapišite jih na papir

Internet poveže preko tipičnega 220V napajalnega omrežja.

in se prijavite na natečaj Najpodjetniška ideja. Gre za

S pomočjo tehničnih sodelavcev Srečka Grašiča in Toneta

slovenski podjetniški izbor, ki ga organizirata Tovarna

Vesenjaka ter pod mentorstvom doc. dr. Mitja Solarja in dr.

podjemov in Časnik Finance. V izboru iščejo najbolj

Iztoka Krambergerja jim je projekt uspelo tudi realizirati. Za

inovativna nastajajoča, mlada in uveljavljena podjetja, ki jih

sam projekt so od podjetja Gorenje dobili starejši model

želijo nagraditi, strokovno podpreti ter jih narediti

hladilnika, ki so ga nato spremenili v internetno

prepoznavne v slovenskem prostoru. Sodelujete lahko v eni

nadzorljivega ter ga poimenovali internetni (in ne pametni,

izmed treh kategorij: kot inovativno nastajajoče podjetje, kot

kot so zapisali nekateri večji mediji) hladilnik ali FERI

inovativno mlado podjetje ali kot inovativno uveljavljeno

Fridge. In v čem so prednosti takega hladilnika? Te se

podjetje. Najboljše iz vsake kategorije bomo tudi nagradili.

odražajo predvsem dolgoročno, in sicer v povečani

Zmagovalca kategorije nastajajoče podjetje čaka 3.000.000

robustnosti, energijski učinkovitosti in uporabniški

tolarjev. Rok za oddajo prijav za nastajajoča podjetja je 27.

prijaznosti. Prav tako pa na daljavo nadzorljiva naprava

februar, za mlada in uveljavljena pa 24. januar. Za prijavo in

omogoča podjetjem, ki jo proizvajajo, da lahko spremljajo:

več informacij o kategorijah in izboru obiščite spletno stran

delovanje v realnih pogojih, porabo energije, način in

www.najpodjetniskaideja.si. Pa veselo na delo!

4


FOKUS

Študentski servisi da ali ne?

Tjaša Pogorevc

D

elo preko napotnice, ki jo izda študentski servis,

Prav tako si s pomočjo občasnega dela pridobimo

je najbolj razširjena oblika študentskega dela pri

marsikatero izkušnjo, ki nam bo koristila pri iskanju

nas. Zagotovo je vsak izmed nas že kdaj delal

nadaljnje zaposlitve.

preko študentskega servisa, ter tako zaslužil nekaj

Delo študentskih servisov naj bi po ukinitvi prevzel Zavod

dodatnega denarja za zabavo, počitnice ali študij.

RS za zaposlovanje, ki bi za to moral zaposliti nove ljudi.

Kljub temu se je ministrstvo za delo konec maja, dobra dva

Problem se pojavi ob vprašanju, ali je to pripravljen storiti in

tedna po tem, ko je študente utišalo z ugoditvijo njihove

ali je sploh zmožen prevzeti takšno breme nase.

dohodninske zahteve, odločilo, da je napočil čas tudi za

Posredovanje dela aktivnim iskalcem se namreč zelo

druge spremembe na področju študentskega dela.

razlikuje od posredovanja dela študentom. Študentje namreč velikokrat iščejo delo le za nekaj tednov.

Študentski servisi oziroma agencije za posredovanje občasnih del dijakom in študentom so znotraj Evropske

Na

ministrstvu sicer pravijo, da je ukinitev študentskih

unije sicer posebnost, saj jih poznamo le Slovenci. Kljub

servisov le ena izmed možnih rešitev, o kateri šele

temu, da upoštevajo evropsko zakonodajo, se je vlada

razmišljajo. Priložnost za ukinitev servisov pa se vladi kljub

odločila, da jih je potrebno ukiniti. Na ministrstvu

temu ponuja že konec leta. Takrat se namreč servisom

zagotavljajo, da so se za ta korak odločili iz zelo preprostih

iztečejo koncesijske pogodbe. Študentski servisi pa bi takrat

razlogov, in sicer, da bi zmanjšali oziroma preprečili zlorabe

lahko postali agencije za zaposlovanje in posredovanje dela.

ter bogatenje na račun študentov. Drugih razlogov, kot je »posojanje« napotnic in delo neštudentov kot razlog ne navajajo. Če se osredotočimo še na druge slabe lastnosti študentskih servisov, ugotovimo, da se nekaterih velikokrat pravzaprav sploh ne zavedamo. Ena izmed njih je ta, da nam v času, ko opravljamo delo preko študentskega servisa, ne teče delovna doba. servisov tudi

znižuje

konkurenčnost

Delo

preko študentskih

vrednost dela, saj se pojavi

študentov

in

zato

velikokrat

sprejmemo delo, ki je premalo plačano, samo zato, da nekaj zaslužimo. V primeru ukinitve študentskih servisov bi podjetja dijake in študente zaposlovala za določen čas. Ker ne bi plačevala različnih provizij študentskih servisom, bi se plačilo za opravljeno delo lahko tudi zvišalo. Kljub temu pa ne smemo pozabiti tudi na nekatere pozitivne lastnosti študentskih servisov. Ponudba del, ki jih ponujajo, je zelo velika in z ukinitvijo bi se zagotovo zmanjšala. 5


INTERVJU

Jurij Rakun

Danilo Majhenič

26., 27. in 28. septembra 2005 je potekala že 14.

da se lahko v srednje velikem proizvodnem obratu na leto

Elektrotehniška in računalniška konferenca - ERK

porabi tudi do 300 milijonov različnih tiskovin, ki pa jih je

2005, kjer si bil tudi ti. Predstavi se ter povej, kakšen

potrebno preveriti. Podjetje zato običajno za potrebe

namen ima konferenca, ter kaj si ti predstavil na njej.

preverbe tiskovin zaposljuje nekje od 3 do 5 ljudi. Preverba

Sem študent podiplomskega študija Računalništva in

sama pa je zato netočna, subjektivna in neučinkovita.

informatike na FERI Maribor. V letošnjem letu sem pod

V članku pišeš o napakah velikosti 0,2 mm, ki jih s

mentorstvom prof. dr. Damjana Zazule delal na prototipu

prostim očesom ne vidimo, o kakšni razdalji gledanja

programa, ki omogoča odkrivanje napak v tiskovinah z

govorimo?

uporabo računalnika in preproste, pisarniške prebirne

Gre za podatek, ki je bil posredovan s strani industrijskega

naprave. Delo se je začelo kot tema diplomske naloge, nato

partnerja in izhaja iz izkušenj, kako velika so lahko

pa nadaljevalo s povzetkom ugotovljenih dejstev v članku, ki

morebitna odstopanja, da bo pripadajoča tiskovina

je bil predstavljen v okviru letošnje elektrotehniško-

pregledna in bo služila svojemu namenu.

računalniške konference, ki se je odvijala konec meseca

Ozadje si od besedila izločil tako, da si pogledal

septembra v Portorožu. Gre za vsakoletno srečanje

histogram slike, ter izločil največkrat zastopano barvo,

strokovnjakov iz elektrotehniškega in računalniškega

kaj pa, ko je ozadje slika (več različnih barv)?

področja, ki poteka pod okriljem slovenske veje organizacije

Postopek poravnave je sestavljen iz dveh faz. V prvi fazi glede

IEEE. Sam sem nastopal v sekciji študentskih člankov.

na pripadajoče histograme ugotovimo, katere barve

Kje lahko najdemo ta članek (internet, knjižnica)?

najverjetneje predstavljajo barvo ozadja, te izločimo in

Kratek članek je na voljo v Zborniku štirinajste

opravimo poravnavo glede na dobljena težišča novih slik.

elektrotehniške in računalniške konference, kogar pa

100% točnost na tem mestu ni potrebna, saj lahko opravimo

tematika podrobneje zanima, si lahko v knjižnici tehniških

poravnavo tudi z delom slike, važno je le, da je za potrebe

fakultet v Mariboru izposodi diplomsko delo z naslovom

izračuna težišča izbran enak del obeh slik. Prva faza sicer že

"Računalniško odkrivanje tiskarskih napak s postopkom

zelo dobro poravna slike, vendar jo dopolnjujemo še z

poravnavanja slik". Na kratko nam povej, kako in pri čem tvoj program pomaga industriji, ter katerim vrstam industrije. Prototipni

program

je

namenjen

preverbi vzorčenih tiskovin (npr. embalaži, uporabniških navodilih, ipd.) in služi kot pripomoček za ugotavljanje ali se v njih pojavljajo napake, ki so posledica nenatančne tehnologije tiska. Problem je splošen in ga srečamo, ko imamo opravka s proizvodno dejavnostjo, kjer morajo izdelki

in

pripadajoča

tiskovina

ustrezati postavljenim normam in nemalokrat tudi zakonom. Da gre za pereč problem, naj navedem dejstvo, 6 4

Jurij Rakun


FOKUS

računsko zahtevnejšo fino poravnavo, ki zagotovi popolno

uporabo analitičnih izračunov, v katerih smo uporabili

ujemanje motivov.

meritve, ki smo jih izvedli programsko, v okolju Matlab, kjer je bil prototip razvit.

Da gre za pereč problem, naj navedem dejstvo, da se

Za obdelavo slike pri ločljivosti 300 DPI je na sodobnem

lahko v srednje velikem proizvodnem obratu na leto

računalniku potrebnih 15 minut, nikjer pa nisem

porabi tudi do 300 milijonov različnih tiskovin, ki pa jih je

zasledil, koliko megapik oziroma kako velika je takšna

potrebno preveriti.

slika? Podatek izhaja iz meritev, ki smo jih opravili, ko smo iskali

Za potrebe fine poravnave je večkrat omenjena afina

odgovor na vprašanje, kako dober prototip dejansko je, in ali

transformacija in z njo povezana elastična korekcija,

služi svojemu namenu. Konkretno je šlo za nekoliko večjo

povej kaj več o teh dveh pojmih.

sliko, približno 18 x 30 cm, z zapleteno vsebino (veliko

Afine transformacije so orodje, s pomočjo katerih navadno

teksta), zajeto pri ločljivosti 300 DPI. Čeprav s strani

opišemo transformacije med slikami (npr. zasuk, premik,

industrijskega partnerja vemo, da v povprečju za pregled

ipd.). Ker imamo v našem primeru opravka z dvema slikama

ene tiskovine potrebujejo okoli 20 min, kar je več, kot če bi za

(referenčno, ki predstavlja dobro sliko in primerjano, za

analizo uporabili prototipni program, nameravamo časovno

katero ne vemo, ali je dobra ali ne), ki sta si po vsebini

zahtevnost še izboljšati. Zavedati se namreč moramo, da

praktično enaki, moramo ugotoviti parametre afine

imamo opravka še vedno s prototipom. Zastavljeni cilj je

transformacije, ki slike poravna. To storimo s pomočjo

zmanjšati časovno zahtevnost za takšne slike na manj kot 2

opisanih inverznih postopkov. Omogočajo pa afine

min.

transformacije še dodatno elastično korekcijo v primeru

Na kak način v industriji uporabijo tvojo aplikacijo? Je

neenako velikih slik, ki pride prav v primeru raztegnjenih oz.

namenjena za vgrajene sisteme, ali enostavno teče na

zgubanih tiskovin.

standardni PC opremi?

Za

vhod

uporaba

Cilj je bil izdelati produkt, ki bo deloval z vsakdanjo,

nekomprimiranega formata BMP, format JPG pri 100%

splošnonamensko opremo in odvisno od same vsebine slik

kvaliteti slike nima artefaktov, vseeno pa bi za

(brez kontrolnih oznak). Za delovanje je tako uporabljen

industrijsko

zelo

standarden PC in vsakdanja prebirna naprava. Se bi pa sam

dobrodošel pri varčevanju z prostornostjo. Kako to, da

princip delovanja prototipa dal prenesti tudi na uporabo

se priporoča veliko potratnejši format?

vgrajene naprave in npr. kamere.

Uporaba JPG formata je sicer možna, vendar ni priporočliva,

V članku je večkrat omenjena enota DPI, meniš, da so

saj pride ob uporabi diskretne kosinusne transformacije do

ljudje o pomenu te enote po tvojem mnenju dovolj

izgube in s tem posledično do dodatnega vnosa razlik v sliko.

poučeni? Ali misliš, da bi bilo pravilno v Evropi uvesti

V primeru, da se odločimo za komprimiran format, je

enoto pik na centimeter, namesto na palec?

priporočen format PNG, ki je pa je v samem prototipu tudi

Menim, da je uporaba domačih mer in oznak dobrodošla,

podprt.

vendar ne za ceno nerazumevanja in nejasnosti. Veliko

Ali je uporabnik opozorjen pred vnosom slike s

naravneje in manj dvomljivo je, če navedemo npr. podatek

premajhno ločljivostjo in kako odpravite napake zaradi

300 pik na palec, namesto 118,11 pik na centimeter.

premajhnega DPI?

Nenazadnje gre za tekst, ki je po naravi strokoven in se od

Program je napisan tako, da deluje neglede na to, s kakšno

bralca pričakuje, da bo imel ustrezno predznanje za

ločljivostjo slik imamo opravka. 300 pik na palec je tako

razumevanje vsebine.

samo priporočilo in nikakor ne obveza. Moramo pa paziti, da

Hvala za intervju ter obilo dosežkov še naprej.

je ločljivost dovolj velika, da so morebitna manjša

Najlepša hvala tudi Vam za povabilo k sodelovanju. Za

odstopanja v slikah vidna in ne prezrta zaradi prenizke

konec pa bi se še enkrat zahvalil mentorju prof. dr. Damjanu

ločljivosti. Sama nastavitev ločljivosti je tako v rokah

Zazuli za pomoč in vodenje ob razvoju prototipa, hkrati pa se

uporabnika.

z

Kako

je

v

program

hranjenje

potekala

je

priporočljiva

starih

meritev

tiskovin

časovne

bil

zahtevnosti?

ahvaljujem tudi kolegom iz Laboratorija za sistemsko

Programsko, s štoparico ali kako drugače?

programsko opremo za vse koristne napotke, ki sem jih bil

Časovno zahtevnost smo najprej ocenili, nato pa potrdili še z

deležen v času razvoja in vso podporo, ki sem je bil deležen. 7


Dan FERI

PovezovanjE-pot v prihodnost

Daša Purgaj

audeamus Igitur, ... je odmevalo tudi 9. decembra

priložnosti.« Ena izmed ponujenih priložnosti je vsekakor

2005, ko je naša fakulteta praznovala že 5.

študij v tujini. Za tega se, po besedah prodekana za

tradicionalni Dan FERI. Po svetu Dan fakultete

izobraževalno dejavnost prof. dr. Zmaga Brezočnika,

G

praznujejo kot Dan priznanj ali Dan odprtih vrat. Mi smo

študentje še premalo odločamo. »Število podpisanih pogodb

letos storili oboje. Odprli nova vrata in podelili ogromno

s partnerskimi inštitucijami v Evropi je že tako veliko, da

priznanj. Srečneži, z imenom novinarji, so si naš nov G2

ima praktično vsak naš študent od drugega letnika naprej

objekt že ogledali. Nam študentom je preostal le pogled skozi

možnost, da vsaj nekaj mesecev svojih študijskih obveznosti

steklena vrata. Smo se pa zato z veseljem mudili na

opravi v tujini. Študente bomo vzpodbujali, da bi te

sejemskem delu prireditve, kjer smo lahko izvedeli obilo

možnosti, ki so jim na voljo, v prihodnje še bolj izkoriščali.«

novega in inovativnega. Vse to prihaja iz glav naših

Veseli ga pa dejstvo, da imamo letos vpisanih tudi 41 tujih

študentov in njihovih mentorjev. Letošnji moto Dneva FERI

študentov, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije,

se glasi: PovezovanjE-pot v prihodnost. Z njim se želi

Nemčije, Latvije in Kolumbije.

poudariti vlogo povezovanja in sodelovanja tako znotraj fakultete kakor tudi znotraj Univerze v Mariboru, predvsem pa seveda širše v slovenskem in evropskem prostoru. Številčno množico tako profesorjev in sodelavcev kot tudi študentov, je prvi pozdravil dekan FERI prof. dr. Igor Tičar, ki je poudaril: »Mislim, da bo pomlad, ki je sama po sebi optimistična, tisti pravi čas, ko bomo oživili nove prostore. Načrtujemo, da jih bomo oživili z novimi ter prenovljenimi starimi vsebinami, v skladu z bolonjsko prenovo, ki jo intenzivno pripravljamo. Vse naše delo in delovanje je

prof. dr. Zmago Brezočnik

skladno z našim letošnji motom »PovezovanjE-pot v Slavnostne nagovore je zaključil prodekan za znanstveno-

prihodnost.« V tem motu je skrita naša bit.

raziskovalne zadeve prof. dr. Borut Žalik, ki je izpostavil dejstvo, da je treba vzpostaviti medsebojno zaupanje, razumeti delitev dela med razvojniki v podjetju in raziskovalci na univerzi ter nenazadnje stkati trdne osebne vezi. »Nam to že dolgo uspeva. V povprečju vsak naš laboratorij izvede 3 razvojnoraziskovalne naloge neposredno za industrijo, kar je preko 75 industrijskih projektov na leto. Pri tem pa nismo omejeni samo na slovenski prostor. Profesorji, asistenti in raziskovalci naše fakultete smo trdno vpeti v evropsko in svetovno znanstvenoraziskovalno prof. dr. Igor Tičar

dogajanje. Eden izmed naših profesorjev je v letošnjem letu

Optimistično je nadaljevala tudi prodekanica za študentska

dobil ugledno mesto gostujočega profesorja na Univerzi

vprašanja Aida Kamišalić, ki je povzela vsem znana dejstva:

Alabama v ZDA.”

»Nove tehnologije omogočajo hitrejšo in lažjo komunikacijo.

Prireditev so s kulturno-umetniškimi točkami popestrili

Ta je ključnega pomena za napredek in razvoj. Osnovo za

pevci in pevke Akadamskega pevskega zbora KUD Študent

razvoj pa nam daje izobraževanje. Bistveno je vzpostaviti

in Trobilni kvartet, podeljena pa so bila tudi priznanja za

komunikacijo med ljudmi, ustvariti dobre medsebojne

izjemne dosežke v letu, ki je za nami.

odnose, kar nam bo vtrlo pot v prihodnost. Potrebno si je

"Marsikaj presenetljivega boste dosegli, če močno verjamete,

odpreti nazore, zastaviti višje cilje in izkoristiti ponujene

si globoko želite in vztrajate." (Norman Vincent Peale)

4 8

In zapomnite si:


NAGRADE ZA USPEŠNO DELO ŠTUDENTOV

Za uspešno raziskovalno delo med dodiplomskim študijem prejmeta priznanje Marko Kos in Mitja Kukovec. Priznanje

Za nadpovprečno uspešno raziskovalno delo med

se podeljuje za dosežke pri izvajanju študentskega projekta

dodiplomskim študijem na projektu eThnocon prejmejo

GENESIS - govorno vodene mobilne komunikacijske

priznanje Simon Jurič, Miha Lesjak, Tadej Gregorčič in

platforme. Sistem GENESIS sta zasnovala v obliki sistema

Boris Krivonog, ki so izdelali programski projekt

klient/strežnik, pri tem je klient mobilna platforma,

»eThnocon: Združevanje kultur«. Njihova rešitev premošča

opremljena s senzorji za zaznavanje ovir v okolju, napravami

tehnološke, prostorske, kulturne in jezikovne meje med

za zajemanje telemetričnih podatkov, avdio in video signalov

ljudmi, ki uporabljajo njihov sistem. Uporabniki se lahko med seboj pogovarjajo preko videokonference in uporabljajo storitve razpoznavanja in sinteze govora, avtomatskega prevajanja slik in besedila ter razpoznavanja znakov, dostopajo do informacij o lokalni kulturi glede na trenutno lokacijo in načrtujejo izlete z uporabo naprednih zemljevidov. Predstavljeno aplikacijo je mogoče uporabljati tako na osebnem računalniku kot tudi na prenosnih napravah kot so dlančniki, mobilni telefoni, tablični računalniki... Programska rešitev je zelo uporabna tudi za slepe in gluhe ljudi. Rešitev nudi vzpostavljanje

ter z moduli za komunikacijo s strežnikom preko brezžičnega računalniškega omrežja. Strežnik izvaja nadzor mobilne platforme, krmiljenje gibanja in kamere, ki je nameščena

na

platformi,

ter

omogoča

uporabo

razpoznavanja in sinteze govora pri krmiljenju platforme. Strežnik omogoča tudi oddajanje zajetih telemetričnih in slikovnih podatkov na internet. Omenjeni sistem sta skoraj v celoti realizirala sama ter njegovo delovanje preizkusila v realnem okolju. Pri tem sta pokazala izjemno veliko inovativnost in kreativnost ter veliko mero znanja.

videokonference ter prevajanje v realnem času s podnaslavljanjem ter možnost uporabe preproste znakovne pisave za primere, ko se uporabniki zaradi znanja različnih jezikov ne morejo drugače sporazumevati.

Za uspešno raziskovalno delo med dodiplomskim študijem prejme priznanje Darinko Stich, ki je v diplomski nalogi »Izračun vrtinčnih tokov in izgub v statorskem navitju sinhronskega generatorja« teoretično pojasnil problem pregrevanja generatorja, do katerega je prišlo pri obnovitvi elektrarne Vuhred. S tem je pomagal razrešiti realni problem in hkrati teoretično podkrepiti problematiko projektiranja navitja generatorja. Pri svojem delu je pokazal izredno raziskovalno spretnost in inovativnost v pristopu k razreševanju omenjenega problema. Rezultate svojega dela je predstavil na mednarodnem simpoziju ESUPP 2005 in na strokovnem simpoziju CIGRE'05.

Za uspešno raziskovalno delo med dodiplomskim študijem prejme priznanje Jurij Rakun, univ. dipl. inž. rač. in inf., je pod mentorstvom prof. Damjana Zazule že v svoji diplomski nalogi začel razvijati originalno rešitev za računalniško odkrivanje nekvalitetnega tiska in tiskarskih napak. Dodatno jo je raziskal še v okviru študentskega tekmovalnega članka, s katerim je septembra letos zmagal na Elektrotehniški in računalniški konferenci v Portorožu. S tem si je pridobil pravico do sodelovanja na tekmovanju Regije 8 IEEE, ki zajema Evropo, Afriko in Azijo. Statistično preverjanje razvite računalniške aplikacije je pokazalo, da dosega 95-odstotno senzitivnost pri 100-odstotni pozitivni napovedljivosti. Henkel Slovenija d. o. o. iz Maribora je rešitev preizkusil tudi v zahtevnih razmerah svoje proizvodnje. Testirali so kvaliteto tiska pri nalepkah, uporabniških navodilih in embalaži proizvodov ter potrdili, da računalniški program, ki ga je razvil univ. dipl. inž. Jurij Rakun, 100-odstotno odkriva vse tiskarske napake, ki jih je sicer možno zaznati vizualno. 9


EKSKURZIJA

Za uspešno raziskovalno delo med podiplomskim študijem

podeljujemo za osvojeno prvo mesto na natečaju za logotip

prejme priznanje Gregor Klajnšek, saj se je v preteklih letih

interaktivnega festivala.

izkazal kot vesten študent podiplomskega študija ter kot sposoben raziskovalec. Svoje raziskovalne dosežke je potrdil z objavami na konferencah in v znanstvenih revijah. V letošnjem letu je objavil kar tri članke v revijah prve kategorije z visokimi faktorji vpliva, od tega dva kot prvi avtor in enega kot soavtor. Poleg izpolnjevanja študijskih obveznosti se Gregor vključuje tudi v druge dejavnosti, ki potekajo na naši fakulteti. Tako vsako leto sodeluje pri Zimski počitniški šoli ter pripravi in vodenju delavnic za dijake I. gimnazije. V letošnjem letu je sodeloval tudi pri pripravi in izvedbi Študentskega univerzitetnega prvenstva v programiranju.

NAGRADE ZA USPEŠNO DELO PROFESORJEV Za nadpovprečne znanstvenoraziskovalne dosežke prejme priznanje prof. dr. Anton Hamler. Prof. dr. Anton Hamler je zelo aktiven na znanstvenem in raziskovalnem področju. Svoje delo objavlja tako na priznanih mednarodnih konferencah kot v kvalitetnih mednarodnih revijah. V obdobju 2000-2005 je objavil 30 izvirnih znanstvenih člankov (COBIS: 1.01), od tega 21 v JCR revijah z impact faktorjem. V tem obdobju ima priznane tudi tri patente. Aktivno sodeluje s slovensko elektroindustrijo v obliki različnih raziskovalnih projektov. Prav tako je zelo aktiven na pedagoškem področju, saj je med drugim objavil tudi dva Za doseženo 1. nagrado na Memefestu za področje komunikologije

prejme

priznanje

Franja

univerzitetna učbenika z recenzijo.

Pižmoht,

študentka 3. letnika medijskih komunikacij, ki svojo

Za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega

uspešnost izkazuje na najrazličnejših področjih od glasbe do

dela in dolgoletno vodenje te dejavnosti na FERI prejme

komunikologije. Sposobnost poglobljenega znanstvenega

priznanje prof. dr. Damjan Zazula. Je eden najprodornejših

razmisleka in diskusije je več kot odlično predstavila v delu

znanstvenikov na naši fakulteti. Je vodja Laboratorija za

Prikriti piarovec, ki se ne more skriti, s katerim je na

sistemsko programsko opremo na Inštitutu za raču-

mednarodnem festivalu Memefest osvojila prvo nagrado v

nalništvo. Ukvarja se z digitalno obdelavo signalov in slik,

kategoriji komunikologija. Franja je tudi avtorica glasbe

predvsem s področja biomedicine. Prof. Zazula je 17 let

filma Jake Polutnika E mobilis, ki je bil narejen posebej za

deloval v industriji, in sicer pri razvojnih projektih v Gorenju

Dan FERI.

v Velenju. V tem obdobju je dvakrat postal inovator leta, za mikroprocesorski analizator elektrokardiogramov, ki ga je

Za doseženo 1. mesto na natečaju za celostno grafično

razvil in uvedel v proizvodnjo, pa je dobil nagrado Sklada

podobo za logotip Interaktivnega festivala prejme priznanje

Borisa Kidriča. Pozneje je bil gostujoči profesor na mnogih

Matej Grušovnik. Matej Grušovnik se z oblikovanjem,

tujih univerzah. Vodil je del raziskav oziroma sodeloval pri

risanjem in ustvarjanjem ukvarja že od osnovne šole naprej.

številnih evropskih projektih. Prof. Zazula je bil 6 let

V času obiskovanja srednje šole je začel z oblikovanjem s

prodekan za znanstvenoraziskovalno delo na naši fakulteti,

podporo računalnika in ustvaril prve produkte. V naslednjih

v preteklem obdobju je bil član personalnega jedra za

letih je poglabljal znanje in se začel prijavljati za sodelovanje

področje računalništva in informatike in podpredsednik

na natečajih. Leta 2005 je bil finalist s skupinskim

komisije za raziskovalno opremo pri resornem Ministrstvu, čokoladni CD (mjam,...) trenutno pa je senator Univerze v Mariboru. Poleg

projektom na festivalu Magdalena, nagrado pa mu 10 4


nadpovprečnih raziskovalnih dosežkov je prof. Zazula

srečanja in seminarske delavnice za potrebe slovenskih

izjemen in zelo priljubljen predavatelj.

podjetij, organizacijo zimskih in poletnih šol za napredne študente, kot tudi skozi aktivno sodelovanje v Forumu za varno uporabo storitev elektronskih komunikacij, katerega član je. Nagrajenec je v vlogi organizatorja in sopredsednika konference INPRO’2005 Informatika in pravo pripomogel tudi k večjemu povezovanju med raziskovalci in strokovnjaki s področij informatike in prava. Priznanje za inovativnost za projekt video podprtega spletnega predavanja za gluhe in naglušne prejme prof. dr. Matjaž Debevc. Dr. Matjaž Debevc je v okviru sodelovanja v evropskem projektu BITEMA pripravil interaktivno video podprto spletno gradivo o zgodovini gluhih, plod

Priznanje za nadpovprečno uspešno raziskovalno delo

združevanja

prejme doc. dr. Aleš Živkovič. Njegovo raziskovalno delo na

strokovnjakov. Namenjeno je gluhim in naglušnim, zato se v

področju ocenitve obsega programskih projektov je

vsebinskem in tehničnem smislu prilagaja njihovim

rezultiralo v izvirnih prispevkih glede uporabe metod

potrebam. Inovativnost interaktivnega gradiva o zgodovini

družine FPA, predvsem v sklopu objektno-orientiranih

gluhih je v tem, da na zaslonu združuje videoposnetek, zvok,

projektov. V letu 2005 je docent dr. Aleš Živkovič kot prvi

elektronske

avtor objavil

tri prispevke v znanstvenih revijah prve

pripomočke. Pomemben dodatek je še slovar težje

kategorije, en članek pa je sprejet v objavo. Dr. Aleš

razumljivih izrazov, ki so na voljo kot videoposnetki v

Živkovič

je aktivno sodeloval tudi pri odmevnem

slovenskem znakovnem jeziku in v pisni obliki v slovenščini.

interdisciplinarnem raziskovalno-razvojnem projektu

Učno gradivo je izdelano tako, da si ga lahko vsakdo ogleda

Elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, ki je v

na spletni strani ali na CD-ju s pomočjo spletnega

sklopu konference e-challenges prejel nagrado za najboljšo

brskalnika.

inovativno rešitev, predstavljeno v sklopu Slovenskega ITK

inovativnost dela dokazuje tudi objava članka z opisom

paviliona. Ob vsem tem je nagrajenec aktivno sodeloval pri

izvedbe in analize gradiva v prestižni znanstveni reviji

prenosu raziskovalnih dosežkov v prakso, nenazadnje tudi v

»Disability & Rehabilitation« v letu 2004, ki je naletel na velik

vlogi vodje organizacijskega odbora letos že desete

odmev na svetovno znani univerzi gluhih Gallaudet

konference OTS’2005 Objektna tehnologija v Sloveniji.

University v ZDA.

izkušenj

pedagogov

prosojnice,

podnapise

Pomembnost,

in

in

koristnost

računalniških

navigacijske

in

predvsem

Za nadpovprečne dosežke na področju strokovnega dela prejme priznanje mag. Boštjan Kežmah. Nagrado prejme za dosežke na področju inovativnega uvajanja sodobnih informacijskih tehnologij ter svoj prispevek k ugledu in razpoznavnosti FERI kot pomembnega nosilca znanj o najsodobnejših informacijskih tehnologijah in pristopih. V letu 2005 je mag. Kežmah kot vodja in/ali član razvojnih skupin prispeval k uspešni zasnovi in implementaciji mnogih inovativnih informacijskih rešitev, eno izmed njih je korporacija Microsoft vključila tudi v svoj seznam uspešnih strankinih rešitev. Inovativno delo in uvajanje novih tehnologij ter prenos znanj, predvsem na področju zagotavljanja varnosti, ogrodja .NET in spletnih storitev, je

Prof. dr. Jože Voršič univ. dipl. inž. elektrotehnike je

mag. Boštjan Kežmah promoviral in spodbujal tudi skozi

zaposlen na UM na FERI kot visokošolski učitelj. Poleg

sodelovanje

konferenčno-izobraževalnih

pedagoškega in raziskovalnega dela na fakulteti je deloval

dogodkih, kot so npr. Hevreka, NT konferenca, razna

na raziskovalnih in aplikativnih, domačih in mednarodnih

na

mnogih

11


projektih s področja elektroenergetike. Je organizator

za dolgoročno sodelovanje in podporo znanstveno-

vsakoletnega mednarodnega posvetovanja o energetiki pod pokroviteljstvom Ekonomske komisije Združenih narodov. Deloval je v organih in komisijah Republike Slovenije, v evropskih in mednarodnih organizacijah s področja

raziskovalnemu ter pedagoškemu delu prejme podjetje Marand d.o.o., katerega sodelovanje s FERI predstavlja enega izmed vzorčnih primerov udejanjanja mehanizmov povezovanja univerze in gospodarstva. Za potrebe izvajanja

energetike. Za dosežke pri vzgoji mladih kadrov, v raziskovalni dejavnosti in promociji elektroenergetske stroke je že dobil več priznanj in nagrad.

pedagoškega procesa je Marand v letu 2005 doniral FERI računalniško opremo Sun v vrednosti 3,5 mio SIT (3.390.000 SIT).

Marand aktivno podpira tudi razvojno-

raziskovalno dejavnost s sodelovanjem z Inštitutom za Priznanje za življenjsko delo in doprinos k razvoju in izgradnji fakultete in univerze prejme zasl. prof. dr. Dali Đonlagić. S svojim delom pustil neizbrisno sled pri razvoju pedagoške in znanstvenoraziskovalne dejavnosti vse od

informatiko, članstvom v COT (Centru odličnosti za sodobne informacijske tehnologije in storitve) ter sponzoriranjem in aktivnem sodelovanju na konferencah OTS – Objektna tehnologija v Sloveniji.

Višje do Visoke tehniške šole, Tehniške fakultete ter

Za dolgoročno podporo razvojnoraziskovalnemu in

Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

pedagoškemu delu prejme

Ob tej priložnosti se mu iskreno zahvaljujemo tudi za njegov

MARIBOR d.d. Ta že dolga leta sodeluje z našo fakulteto.

velik prispevek k izgradnji nove fakultete ter mu ob 75.

Podjetje Elektro Maribor d.d. je pokazalo izredno

rojstnem dnevu iskreno čestitamo.

razumevanje za bodoči razvoj FERI-ja in ustvarjanje

priznanje podjetje ELEKTRO

kakovostnih novih možnosti študija elektrotehnike, Za doprinos k razvoju študijskega programa Medijske

informatike in računalništva v Mariboru. Za to razumevanje

komunikacije prejme priznanje zasl. prof. dr. France Vreg,

in za donirana sredstva mu fakulteta izroča priznanje in se

saj je s svojim delom za vedno zapisan v slovenski

mu najtopleje zahvaljuje.

komunikologiji. Po tem, ko je svoje znanje in izkušnje dolga leta posredoval študentom Fakultete

za

družbene

vede v Ljubljani, je v študijskem Medijske Fakultete

programu komunikacije za elektro-

tehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru našel nov izziv in spodbudo. V trenutkih, ko je program nastajal, so bili njegovi nasveti in podpora nenadomestljivi.

NAGRADE ZA USPEŠNO SODELOVANJE S PODJETJI Za dolgoročno podporo razvojnoraziskovalnemu in

pedagoškemu

delu

prejme priznanje podjetje MARAND d.o.o.. Nagrado

12 4

Zbrala in uredila: Daša Purgaj


Dan FERI

Hišni sejem

Lea Koludrovič Tjaša Pogorevc

T

udi ob letošnjem dnevu FERI niso manjkali inovativni

na koncu nam manjka le še naprava, ki bo enosmerni motor na

študentje in njihovi profesorji, ki so na že tradicionalnih

reduktorju vklapljala in izklapljala tako, da bodo sončne celice

stojnicah predstavili svoje projekte. Samo za vas smo

vedno obrnjene proti soncu. Manjka le še FUSIONSEEKER, ki

združili najosnovnejše informacije o njih.

na prefinjen način počne prav to.

Prva stojnica, ki smo jo obiskali, je bila stojnica Centra

V laboratoriju za energetiko so razvili tako "single-axis" kakor

odličnosti informacijske in komunikacijske tehnologije.

tudi "dual-axis" FUSIONSEEKER sončne sledilnike, kar je bilo

Predstavili so se z avtomatskim telefonskim operaterjem.

patentirano preko zavoda Tehnološki center za eksperimentalni

Projekt je del prizadevanj za postavitev evalvacijskega centra za

razvoj in raziskave na področju obnovljivih virov energije

vrednotenje in razvoj sodobnih avtomatiziranih tele-

(TCPE).

komunikacijskih storitev na FERI. In

kaj

sploh

je

avtomatski

Za vse pa velja, da so univerzalni in izredno zanesljivi. Imajo telefonski

operater?

Je

dolgo pričakovano življenjsko dobo (20 let in več). Njihove

avtomatizirana telekomunikacijska storitev, ki omogoča

značilnosti so še: izredne električne lastnosti (zelo široko

sprejem in prevezavo dohodnih klicev. Z uporabo sistema

območje napajalne napetosti, velik izhodni tok, ekstremno

avtomatskega razpoznavanja govora omogoča uporabniško

majhna poraba toka, široko temperaturno območje delovanja,

prijazno komunikacijo. Zasnovan je na osnovi VoiceXML

lahko jih napajamo direktno iz sončnih celic,..), omogočajo ultra

platforme. Klice sprejema iz VoIP, GSM ali PSTN omrežja.

natančno sledenje soncu, imajo "3in1" robustno ohišje iz

Študentje študijskega programa Elektrotehnika, smeri

čistega aluminija, ohišje je popolnoma vodotesno, montaža

Elektronika in Telekomunikacije so se predstavili s projektom

fusionseekerja pa je zelo preprosta.

Govorno krmiljena mobilna komunikacijska platforma.

Študentje 3. letnika Logike in sistemov (VS) so znanje,

Povedali so, da je platforma GENESIS namenjena raziskavam s

pridobljeno pri različnih predmetih, dokazali z večimi projekti.

področja govorno krmiljenih mobilnih sistemov in sodobnih

Letos so se predstavili s projektom SORT- Sistem za Obdelavo in

komunikacijskih storitev. Opremljena je z videokamero in avdio

Razpoznavo Tablic. Namen projekta je avtomatizacija

modulom za zajem slike in zvoka. Zvoki in slika se preko

parkirišča in s tem krajše čakalne vrste, enostavnejše vodenje

brezžičnega oddajnika na mobilni platformi pošiljata na

parkiranja,

strežniški sistem. Mobilna platforma komunicira s strežnikom s

predplačniški sistem in vodenje evidence parkiranja. SORT bi

pomočjo brezžičnega usmerjevalnika. Preko njega prejema

tako bil dobrodošla novost na parkiriščih za zaposlene in

možnost

rezervacije

parkirnega

prostora,

ukaze od strežnika, strežniku pa pošilja telemetrične podatke

parkiriščih za stanovalce blokov ter v parkirnih hišah. Projekt je

senzorjev in sliko. Na mobilni platformi so senzorji za merjenje

prav

razdalje in zaznavanje ovir, senzor temperature in senzorji za

http://storm.uni-mb.si/vaje/ls3-sort/index.html.

gotovo

vreden

ogleda

tudi

na

njihovi

strani:

merjenje pospeška. Strežniški sistem lahko komunicira z enim

Študenta Martin Hrastnik in Igor Jaušovec sta nas postavila

ali več odjemalci, ki poleg grafičnega vmesnika vsebujejo tudi

pred objektiv, ter nam pokazala, kako deluje njun projekt z

razpoznavalnik govora. Odjemalci preko grafičnega in

naslovom Kačje oko. Izvedeli smo, da je osnovna funkcija

govornega vmesnika porabniku omogočajo interaktivno

Kačjega očesa prikaz gibajočih elementov v področju nadzora.

komunikacijo z mobilno platformo in prikaz telemetričnih,

Ta vsebuje več podfunkcij, to so detekcija gibanja, zajem slike,

zvočnih in slikovnih podatkov. Prenos slikovnih podatkov je

lokalno shranjevanje podatkov, prenos slike, sprejem podatkov

mogoč tudi preko UMTS omrežja na mobilni telefon.

in prikaz slike. Vse skupaj poteka takole: IR detektor zazna

Na stojnici Inštituta za močnostno elektrotehniko, Laboratorija

gibanje objektivov v področju njegovega delovanja, ter

za energetiko so nam prijazno razložili o senzorskem sončnem

posreduje informacijo mikrokrmilniku. Ta sproži proces zajema

sledilniku. Za sončne sprejemnike, kot so sončne celice, sončni

slike z ukazom CMOS kameri, ki zajeto sliko pretvori v JPEG ali

kolektorji, je značilno, da od sonca sprejemajo več energije, če

GIF format. Mikrokrmilnik nato prenese sliko v SD kartico, ter ji

sončni žarki padajo na njihovo površino čimbolj pravokotno. Z

doda časovno komponento, ki vsebuje datum in uro posnetka. S

enostavno fiksno postavitvijo sončnega sprejemnika temu ni

pomočjo internetnega protokola GPRS modul po sprejemu sliko

moč ustreči, saj sonce čez dan neprestano potuje od vzhoda

pošlje na oddaljeni strežnik, ki prejete podatke sprejme, ter jih

proti zahodu. Rešitev je obračanje sončnega sprejemnika po

ustrezno razvrsti in shrani. Razvršča jih na podlagi datuma in

soncu. Za to potrebujemo premično nosilno konstrukcijo, ki

ure. Slika se nato tudi prikaže, in sicer s pomočjo grafičnih

ima

programov, ki podpirajo JPEG in GIF format slike.

prigrajen

en

ali

dva

reduktorja

z

enosmernim

elektromotorjem, katera omogočata obračanje le te po eni osi ali

Veliko zanimanje nam je zbudila stojnica Laboratorija za

obeh oseh. Na to konstrukcijo namestimo npr. sončne celice, in

digitalno procesiranje signalov, ki se je predstavil s projektom

13


Sledenje govorca v zbirki avdiovizualnih posnetkov oddaj RTV

toku, ki je rezultat sodelovanja slovenskih podjetij, univerz in

SLO. Cilj projekta je hitro in avtomatsko iskanje odsekov

nacionalnega operaterja mobilnih komunikacij, naju je

zvočnih posnetkov, kjer se je govorec pojavil. Projekt je

navdušil, da bi se tudi sami vključili v kakšnega od projektov.

uporaben na različnih področjih, kot so RTV arhivi, filmske

Sistem temelji na satelitskem določanju vstopa in izstopa vozila

zbirke, zvočni posnetki, intervjuji in podobno. Sistem v samo19

na avtocestno območje z uporabo vgrajenega modula GPS.

sekundah obdela 1 uro dolg posnetek, v eni uri delovanja pa

Modul se nahaja v posebni napravi, imenovani OBU, ki vsebuje

lahko obdela 180 ur materiala. Iskanje odsekov je zasnovano na

tudi modul za prenos podatkov v obračunski center. Ta center

osnovi statističnega modeliranja značilnosti glasu govorca.

nudi uporabnikom sistema podatke o prevoženih poteh in

Sistem je izdelan s pomočjo baze BNSI Broadcast News za

porabi v realnem času. Spremljanje je možno na spletnem

slovenski jezik. Naslednja postaja je bila stojnica Laboratorija

portalu ali s pomočjo mobilnega telefona. Enkrat mesečno

za robotiko FERI. Zvedeli smo vse o dvoosnem mehanizmu

obračunski center uporabniku izda konvergenčni račun za

SCARA. Naprava je bila zasnovana in izdelana za potrebe

cestnino in druge storitve, vezane na napravo OBU.

pedagoškega procesa. Uporablja se pri predmetih s področja

Sistem

robotike kot učilo pri študiju kinematike robotskih

računalništvo in informatiko v Mariboru, smeri Programska

EthnoCon

so

razvili

študentje

Fakultete

za

mehanizmov in dinamike elektromotornih pogonov. Dvoosni

oprema (Tadej Gregorčič, Simon Jurič, Boris Krivonog in Miha

mehanizem sestavljata dve rotacijski osi, povezani v ravninsko

Lesjak) in z rešitvijo po nacionalni zmagi v Ljubljani, ter zmagi

robotsko roko. Vsak servomotor preko zobniškega prenosa

na vzhodno in srednje evropski regiji EMEA v Grčiji, zasedli tudi

poganja en člen mehanizma. Običajna izvedba je takšna, da je

4. do 6. mesto na svetovnem tekmovanju Imagine Cup na

motor za pogon drugega člena nameščen v njegovem sklepu. Pri

Japonskem.Kot edina iz Evropske unije se je rešitev uvrstila

opisanem mehanizmu pa je pogon drugega člena izveden preko

tudi med 30 najboljših na svetu na Windows Embeeded

zobatega jermena, tako, da se pogonski motor nahaja na

Challenge v Redmondu (ZDA).

mirujočem delu mehanizma. Na ta način je bistveno zmanjšana

EthnoCon rešuje vsakodnevne težave, ki se pojavljajo na

masa gibajočih se delov in posledično so izboljšane dinamične

področju jezika, razlike kultur,

lastnosti mehanizma. Za pogon mehanizma so uporabljeni

informacijah ter navigaciji. Ne glede na to, ali uporabljamo

potrebe po takojšnjih

enosmerni (DC) servomotorji s trajnimi magneti in rotorji brez

mobilno napravo, navaden računalnik ali vgrajen sistem,

železnega jedra. Linearni servoreguatorji z regulacijo toka

EthoCon omogoča videokonferenco v svojem jeziku, prevajanje

omogočajo vodenje motorjev po navoru. Kot merilnik hitrosti in

slikanih dokumentov, prikaz kulturnih informacij glede na kraj,

položaja se uporabljajo prirejeni inkrementalni dajalniki. Za

kjer se nahajamo ter napredno navigacijo v prostoru, kjer se

položajno vodenje in programiranje gibov skrbi industrijski

nahajamo. Zadnja, a vsekakor ne najslabša v naši zbirki, je

krmilnik gibanja, ki omogoča vodenje in programiranje v

stojnica Laboratorija za osnove in teorijo v elektrotehniki.

notranjih in zunanjih (kartezičnih) koordinatah. Druga

Predstavil se je s prikazom načrtovanja srednjenapetostnih

možnost je uporaba krmilnika gibanja DSP – 2 v povezavi z

izolacijskih elementov in z izračunom elektromagnetnih polj

Matlab/Simulink programskimi orodji. Na študijski smeri

pod daljnovodi. Sodoben način načrtovanja srednjenapetostnih

Avtomatika in multidisciplinarni smeri Mehatronika intenzivno

stikalnih elementov temelji na osnovi numerične analize v

vključujejo uporabo informacijskih tehnologij v učni proces in

povezavi s stohastičnimi optimizacijskimi algoritmi. Z

delo s študenti. Na dnevu FERI so predstavili svoj projekt z

optimizacijskim algoritmom iščejo maksimum (minimum)

naslovom Matlab od doma. V matematiki, naravoslovju, tehniki

sestavljene kriterijske funkcije, pri čemer je potrebno

in medicini so po svetu in pri nas zelo uveljavljena nova

upoštevati vrsto zahtevanih omejitev. Glavno zahtevo pri

programska orodja, ki omogočajo, da se uporabnik posveti

načrtovanju določa način uporabe ter dimenzioniranje na

poznavanja

nazivno napetost in nazivni tok. Ostale zahteve so določene z

računalniških jezikov. Takšna programska orodja so

reševanju

problema

brez

podrobnega

raznimi standardi, ki se nanašajo na stikalno napravo in njene

Matematica, MATLAB, ipd. Programsko orodje MATLAB je

sestavne dele. V večini primerov je naloga izolacijskih

široko uveljavljeno na več kot 2500 univerzah po svetu, pa tudi

elementov, da delujejo kot senzorji za zaznavanje prisotnosti

v industriji. Med univerzami, ki uporabljajo MATLAB v svojem

napetosti na osnovi kapacitivnega delilnika. Elektrode

učnem procesu, če naštejemo le nekatere, se nahajajo

kapacitivnega delilnika so nameščene znotraj izolatorja.

Massachusetts Institute of Technology, Carnegie Mellon

Optimirati je potrebno dve veličini in sicer kapacitivnost

University, Stanford University, University of California at

delilnika napetosti, ki je sestavni del izolatorja in razporeditev

Berkeley, Virginia Polytechnic Institute, State University and

električne poljske jakosti. Kapacitivnost delilnika napetosti je

the Georgia Institite of Technology v Združenih državah

določena skladno s standardom IEC 61243-5, ki podaja

Amerike, University of Cambridge, University of Oxford,

vrednosti med 74 in 88 pF. Vrednosti električne poljske jakosti

Imperial College London, University of Loughbourgh v Veliki

pa so določene s prebojnimi trdnostmi izolacije in zraka.

Britaniji, Technische Universiteat Muenchen, Technische

Stojnice predstavljajo ponos FERI-ja. Temu je študij pravzaprav

Universiteat Braunschweig v Nemčiji. V Sloveniji smo osvojili

namenjen - uporabiti pridobljeno znanje. Če sva katero izmed

uporabo programskega orodja MATLAB na Fakulteti za

stojnic izpustili, se opravičujeva in obljubljava, da vam jih bova

elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v

predstavili v naslednji številki. Vsem študentom, ki so

Mariboru in Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

sodelovali pri projektih, čestitava in upava, da se na stojnicah

Tudi projekt Elektronsko cestninjenje v prostem prometnem

vidimo tudi naslednje leto. Pridružite se jim tudi vi!

14 4


Dan FERI

Najboljši diplomanti FERI v letu 2004/05

Ajda Gregorčič

MATJAŽ DOLINAR

DARKO HRŽENJAK IN OLIVER MILINČIĆ

Letos je na podelitvi priznanj najboljšim diplomantom na

Za najboljšega diplomanta visokošolskega strokovnega

Dnevu FERI prejel nagrado za najboljšega diplomanta

študijskega programa Elektrotehnika v študijskem letu

univerzitetnega študijskega programa Elektrotehnika v

2004/2005 sta letos zaslužni kar dve osebi, ki sta tokrat

preteklem letu Matjaž Dolinar, bivši dijak II. gimnazije

prejeli enakovredni priznanji. Darko Hrženjak in Oliver

Maribor, ki se je po uspešnem šolanju na gimnaziji vpisal na

Milinčić sta preteklo študijsko leto zaključila z oceno 9,00.

FERI, kjer je kasneje izbral smer Močnostna elektrotehnika.

Darko Hrženjak je bil dijak Srednje elektro-računalniške

15. julija je diplomiral z diplomsko nalogo Določanje

šole v Mariboru in se je v letih 2000/2001 vpisal v 1. letnik

nelinearnih magnetilnih karakteristik železnega jedra

visokošolskega študijskega programa Elektrotehnika. V

trifaznega transformatorja. S pomočjo mentorja prof. dr.

drugem letniku je izbral študijsko smer Močnostna

Gorazda Štumbergerja in komentorja, prof. dr. Draga

elektrotehnika in 23. septembra letos diplomiral z

Dolinarja, je nalogo izdelal z odlično končno oceno 9,87. O

diplomsko nalogo o

Mikroračunalniško krmiljenem

svoji diplomski nalogi pravi:

tiristorskem usmerniku pri mentorju prof. dr. Miru

»V sklopu diplomskega dela sem se ukvarjal z modeliranjem

Milanoviću in komentorju prof. dr. Ivanu Zagradišniku,

železnega jedra trifaznega transformatorja. Ideja za izdelavo

izobraževanje

pa

že

nadaljuje

na

podiplomskem

novega modela železnega jedra se je porodila iz spoznanja,

univerzitetnem študiju navedene smeri. Prosili smo ga, da

da noben dosedanji model ne omogoča simuliranja vseh

nam na kratko opiše svoje raziskovalno delo: »V splošnem

obratovalnih stanj trifaznega transformatorja. Za določitev

obstaja več tehnik usmerjanja oz. pretvarjanja el. energije

modela jedra sem razvil metodo za merjenje karakteristik

,med katerimi je tudi tiristorski usmernik. Gre za zelo star

jedra s hkratnim vzbujanjem vseh treh stebrov. Za samo

princip usmerjanja, ki se uporablja le še za velike moči, v

meritev sem izdelal tudi ustrezen trifazni linearni

zadnjem času pa ga vse bolj izpodriva pulzno širinska (PWM)

ojačevalnik. Rezultat diplomskega dela je model jedra, ki

tehnika pretvarjanja energije, ki pa ima niz prednosti

omogoča izračun vseh, simetričnih in nesimetričnih

(manjše dimenzije, enostavnejša izvedba, manjša valovitost

obratovalnih stanj trifaznega transformatorja.« Na

izhodne napetosti…). V diplomski nalogi sem se ukvarjal s

vprašanje, čemu bi pripisal uspeh, ki ga je dosegel na

projektiranem in izvedbo reguliranega tiristorskega

Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, je

usmernika oz. t.i. AC-DC pretvornika, kjer se usmerja

odgovoril: »Uspeh na fakulteti bi najprej pripisal dobremu

izmenična trifazna oblika napetosti s pomočjo trifaznega

osnovnemu znanju iz matematike in fizike, ki sem ga dobil na II. gimnaziji Maribor. Kasneje mi pri študiju tega znanja ni bilo težko nadgrajevati, še posebej z dokaj sprotnim delom – tako sem si na primer lahko v času poletnih počitnic vzel

mikroračunalniško krmiljenega tiristorskega usmerniškega mostiča. Usmerjena napetost na izhodu usmerniškega mostiča še nima uporabne vrednosti, ker ima preveliko valovitost, zato jo speljemo preko filtra za glajenje in kot

tudi nekaj časa (mesec ali dva) za počitek, kar je po mojem mnenju bistvenega pomena za uspešno delo skozi šolsko leto. Omeniti moram tudi kvaliteten učni proces in trud vseh profesorjev ter asistentov na FERI. Seveda pa spremljanje učnega procesa ni vse – veliko stvari, če ne večino, sem se naučil z različnimi obšolskimi dejavnostmi, npr. vsa štiri leta sem sodeloval na tekmovanju RoboT, sodeloval pa sem tudi pri projektu RoboTiming.« Glede na izvrstne dosežke v preteklih letih nas je zanimalo, kako se Matjaž vidi v prihodnosti. »V bližnji prihodnosti se bom ukvarjal predvsem s študijem, saj sem bil v sklopu Laboratorija za elektroenergetske sisteme in visoko napetost izbran za mladega raziskovalca. Po opravljenem doktoratu bi se rad zaposlil v industriji na kakšnem kreativnem delovnem mestu,« je povedal Matjaž.

Oliver Milinčić in Darko Hrženjak

15


rezultat dobimo zglajeno enosmerno napetost, ki se lahko

količine perila) problem velikih vibracij, ki premikajo celotni

neposredno uporabi bodisi za polnjenje akumulatorskih

pralni stroj. Ena izmed možnosti za zmanjševanje vibracij

baterij oz. za napajanje porabnikov, ki delujejo na

pri visokih vrtljajih je pravilna izbira blažilcev in vzmeti, ki so

enosmerni tok. Usmernik vključuje zaščitne funkcije, ki so

vpeti na boben. V svoji diplomski nalogi sem izdelal

potrebne za varno uporabo in omogoča nastavitev izhodne

matematični model mehanskega dela pralne skupine

napetosti med 0 in 50 V, zgornjo vrednost toka pa lahko

pralnega stroja (vzmeti, blažilci…). Z večanjem obratov in

nastavimo med 5 in 100 A. Za uspešno realizacijo

iskanjem ustreznih koeficientov pri vzmeteh in blažilcih sem

usmernika je bilo potrebno znanje s področja energetike, kot

iskal najboljše rešitve za zmanjšanje vibracij bobna . Z

tudi elektronike, ki skupaj z mikroračunalnikom služi za

rezultati sem si želel čim bolj približati meritvam v praksi.«

krmiljenje elementov močnostnega (energetskega) dela,«

Oliverja smo vprašali, čemu bi pripisal uspeh, ki ga je

pravi Darko. Svoj uspeh je komentiral tako: »Povedati

dosegel v času študija na Fakulteti za elektrotehniko,

moram, da nisem niti pomislil na to, da bom izbran za

računalništvo in informatiko: »Svoj uspeh bi predpisal

najboljšega diplomanta v preteklem študijskem letu. Kaj pa

predvsem trudu, ki sem ga vlagal v učenje in obštudijske

je odtehtalo, je seveda vprašanje; po mojem mnenju je bil

dejavnosti. Prav tako so me motivirali profesorji na fakulteti,

ključ do uspeha precej visoko povprečje ocen izpitov in

saj so v večini zelo nazorno podajali znanje in mi pomagali

dobra ocena diplomske naloge skupaj z zagovorom. Za

pri problemih, ki so se včasih pojavljali v času študija na VS

doseganje dobrih ocen pri izpitih je bilo potrebno vložiti

programu Elektrotehnika, smer Avtomatika. Za svoj uspeh

precej truda, vendar ni bilo težko presedeti več uric za

se zahvaljujem svojim staršem, predvsem mami Kati

knjigami, ker me elektrotehnika že vse skozi veseli.

Milinčić, ki mi je ves čas stala ob strani tako finančno kot

Diplomska naloga pa je poglavje zase, v celoti zajema

moralno.« Prihodnost načrtuje tako: »Takoj po diplomi na VS

projektiranje in praktično realizacijo usmernika s

programu sem se vpisal na univerzitetni program

preizkusom v praksi. Kaže na to, da je teoretično znanje, ki

elektrotehnika-avtomatika. Ko končam le-tega, se bom

ga pridobimo, uporabno šele, ko smo ga sposobni uspešno

zaposlil in ob delu nadaljeval magisterij in kasneje tudi

prenesti v prakso. Idejo o principu delovanja tiristorskega

doktorat. Seveda pa bi rad ostal v stiku tudi s fakulteto in se

usmernika sem dobil pri mentorju Miru Milanoviču, vse

udeleževal različnih projektov, seminarjev… Kasneje, ko si

ostalo, kar je bilo povezano s praktično izvedbo, pa je plod

naberem izkušenj, bi rad pripomogel k uveljavljanju novejše

mojih lastnih izkušenj s področja elektronike. V prostem

in sodobnejše opreme na slovenskem trgu.«

času se namreč že več kot osem let ukvarjam z elektroniko; v tem času sem si z uspešno realizacijo projektov kot so: analogni usmernik-1 (1,5-15V, 0-3A), analogni usmernik-2

ROK ISTENIČ

(1,5-30V, 0-1A) in stikalni DC-DC pretvornik (5-30V, 0-10A) pridobil precej izkušenj. Trenutno pa imam v načrtu analogni ojačevalnik, kasneje pa še digitalni ojačevalnik za glasbo.« Pravi, da prihodnosti ne napoveduje rad. Zakaj? »Ker nikoli ne gre tako gladko, kot si zamislimo.« Darko trenutno nadaljuje študij na univerzitetnem študijskem programu močnostna elektrotehnika, k temu pa še dodaja: »Med študijem se bom še naprej ukvarjal z elektroniko v manjšem obsegu (odvisno od prostega časa, ki mi ga bo dopuščal študij). Po končanem univerzitetnem programu pa bom videl, kakšne bodo možnosti. Sedaj le razmišljam, kje in s katerim področjem elektrotehnike bi se potem ukvarjal, dokončno se pa še nisem odločil. Želel bi si le, da bi bilo inženirsko delo doma nekoliko bolj cenjeno kot je sedaj. Zaradi tega imamo precej velik odliv sposobnega kadra (s področja tehnike) v tujino.« Oliver Milinčić je bil dijak Centra srednjih šol v Velenju. Iz smeri Elektrotehnika se je kasneje poglobil v avtomatiko in 16. septembra 2005 diplomiral z delom Modeliranje vzmetenja bobna pralnega stroja pri mentorju prof. dr. Borisu Tovorniku in komentorju prof. dr. Marjanu Golobu z zaključno oceno 9,00, izobraževanje pa nadaljuje na podiplomskem študiju Elektrotehnike, smer Avtomatika. O svoji diplomski nalogi pravi tako: »Pri novejših pralnih strojih se pojavlja (zaradi visokih obratov in premajhne 16 4

Rok Istenič


Na področju računalništva in informatike se je imenitno izkazal Rok Istenič, bivši dijak Centra srednjih šol v Velenju. V letu 2000/2001 ga je pritegnil študij Računalništva in informatike na Tehničnih fakultetah v Mariboru in odločil se je, da se vpiše v 1. letnik tega univerzitetnega študijskega programa. V tretjem letniku je izbral študijsko smer Programska oprema in diplomiral 23. 6. 2005 z delom Upodabljanje toka tekočin pri mentorju prof. dr. Nikoli Guidu z neverjetno zaključno oceno 9,96. Za svoj izjemen in pohvale vreden študijski uspeh je letos prejel Rektorjevo nagrado Univerze v Mariboru, sedaj pa izobraževanje kot mladi raziskovalec nadaljuje na doktorskem nivoju istega programa. O svoji nalogi nam je povedal naslednje: »Danes si vsak želi, da so računalniške simulacije čimbolj resnične. Ker v svetu okoli nas vedno naletimo na tekočine različnih oblik (tekočine so tako kapljevine kot plini), sem se za diplomsko nalogo odločil podrobneje raziskati metode za upodabljanje toka tekočin. Naredil sem interaktivni simulator tekočin, ki je primeren za igre, filme, simulatorje. Omogoča mešanje različnih tekočin, dviganje dima…«. Pravi, da je bilo vloženega veliko truda in nič manj iznajdljivosti, k temu pa dodaja: »Znanje moraš tako ali tako pridobiti sam, fakulteta k temu samo spodbuja, koliko pa

Samir Sayed

odneseš, je v največji meri odvisno od tebe.« Za prihodnost

je magična beseda, ki dandanes uživa veliko popularnost.

ima naslednje načrte: »Trenutno sem in še nekaj časa bom

Ker konkurenca postaja vse močnejša v informacijski in

mladi raziskovalec. Kaj pa se bo zgodilo potem, še sam ne

komunikacijski tehnologiji z rastočo kompleksnostjo, je tudi

vem. Če bo mogoče, bom ostal v akademskem krogu,

treba poenostaviti programske sisteme. Mislim, da je moja

drugače pa bom poskušal svoje znanje kar najbolje vnovčiti

diplomska naloga šele začetek dobrega raziskovalnega

nekje drugje.«

dela.« Zanimalo nas je, kaj je pripomoglo k izjemnemu

SAMIR SAYED

preteklega leta: »Moj uspeh, ki sem ga dosegel na fakulteti

uspehu, ki mu je prinesel naziv najboljšega diplomanta

Na visokošolskem nivoju programa Računalništvo in informatika se je izvrstno izkazal sedaj dipl. inž. računalništva in informatike Samir Sayed, ki je dosegel izobrazbo računalniškega tehnika v Libanonu in se v študijskem letu 2001/2002 vpisal na visokošolski strokovni program Računalništvo in informatika. V drugem letniku je izbral študijsko smer Programska oprema, diplomiral pa je

FERI, je moj osebni študij in trud, povezan s pridobljenim znanjem rednega in doslednega učenja po vseh določenih smernicah in predavanjih.« Vprašali smo ga tudi, kako se vidi v prihodnosti. Odgovoril je: »Zaradi uspešne pridobitve znanja v dosedanjem učenju nadaljujem študij, ker si želim pridobiti dodatno znanje. Upam, da bom uresničil svoje cilje v bodočnosti razvoja programske opreme in informatike.«

22. septembra 2005 z delom Izdelava programskega paketa za izvedbo elektronskega preverjanja znanja pri mentorju

MATJAŽ LINEC

prof. dr. Milanu Ojsteršku z zaključno oceno 9,49.

Za najboljšega diplomanta univerzitetnega študijskega

Izobraževanje sedaj nadaljuje na univerzitetnem študiju

programa Gospodarsko inženirstvo – smer Elektrotehnika v

Računalništvo in informatika, i.s. na smeri Programska

študijskem letu 2004/2005 je prejel priznanje Matjaž Linec,

oprema. Diplomsko nalogo, s katero je dosegel izvrsten

bivši dijak Srednje elektro-računalniške šole v Mariboru. V

rezultat, je na kratko opisal tako: »Moja diplomska naloga je

študijskem letu 2000/2001 se je vpisal v 1. letnik

bila točno to, kar sem želel oznaniti za izdelavo

univerzitetnega študijskega programa Gospodarsko

programskega paketa za izvedbo elektronskega preverjanja

inženirstvo, smer Elektrotehnika in nato v tretjem letniku

znanja. Želim ustvariti, oblikovati, oz. dati smernice

izbral študijsko usmeritev Avtomatika. Diplomiral je 21. 6.

računalniškim programerjem v njihovem nadaljnjem

2005 z delom Optični senzorji prisotnosti za avtomobilsko

študiju, da perspektivno koordinirajo na določene smernice

industrijo pri mentorju prof. dr. Denisu Đonlagiću in

v tehničnem in komunikativnem informacijskem sistemu. S

mentorici Jožici Knez Riedl z zaključno oceno 9,31.

trudom in znanjem lahko pridemo do množice koristnih

Izobraževanje nadaljuje na doktorskem študiju programa

informacij, ki si jih sami sprogramiramo. Med mojim

Elektrotehnika. Za dosežen uspeh tokratnih najboljših

detajlnim preiskovanjem v moji diplomski nalogi lahko z

diplomantov le-tem iskreno čestitamo in jim želimo še veliko

vsem navedenim odkrijemo še precej novega. Globalizacija

uspešnih projektov v prihodnosti. 17


BILI SMO

Mladi UM "Komu je prireditev pravzaprav namenjena?"

Staša Stražišar

T

udi letos se je v začetku novembra v prostorih

zanimanje mladih krenilo v smeri prvih dveh sklopov in

Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja,

pokazalo, da je prevladal interes za kreiranje lastne

tokrat že četrtič, odvila dvodnevna izobraževalno

prihodnosti, ki bo temeljila na trdnem znanju in možnostih,

promocijska prireditev za mlade, Mladi UM. Prireditev Mladi

ki jih ponuja sodobna Evropa, koristno izrabljanje prostega

UM je potekala v okviru projekta »Podravje učeča se regija«,

časa predvsem s športom pa sodi k temu bolj kot nujna

ki je finančno podprt s sredstvi Evropske unije.

dopolnitev. Športni kotiček zato ni prevladoval in prevzel

Organizatorji, Sklad za razvoj in usposabljanje človeških

bistva prireditve. Iz pogovora z mnogimi obiskovalci se je

virov, Univerza v Mariboru, Tovarna podjemov ter ŠOUM, so

dalo razbrati, da mladi danes nismo vezani le na dejavnosti,

k sodelovanju privabili skoraj šestdeset razstavljavcev, ki so

ki jih lahko izvajamo v svojem kraju ali kraju študija, ampak

se predstavili na osrednjem razstavnem prostoru. Od tega je

se oziramo za možnostmi, ki jih ponuja trg delovne sile v celi

bilo veliko stojnic, namenjenih predstavitvi študijskih smeri

Evropi. Seveda je ob tem možnost zaslužka med prvimi

oziroma fakultet Univerze v Mariboru. Prav zato je mogoče

kriteriji za izbiro, ampak ob hitrem napredku in zavedanju,

zanimivo vprašanje, komu je prireditev v prvi vrsti

da so za dobro poklicno kariero potrebni predvsem znanje

namenjena. Študentom ali dijakom? Glede na to, da se

ter zdrave poklicne možnosti, stopa v ospredje kreativnost,

predstavljajo fakultete s svojimi programi, bi lahko sklepali,

samostojnost, možnost udejanjanja svojih idej in

da so ciljna publika dijaki. Pa smo bili vseeno priča precej

konkurenčnost znanja.

večjemu obisku študentov, ki jih predstavitve študijev

Vsekakor je prireditev, ki počasi prerašča v tradicionalno,

verjetno zanimajo manj, glede na to, da so že vpisani. Vendar

prijetna popestritev ponudbe za razvijajoče se mlade kadre

pa se mladi očitno vse bolj zavedajo konkurenčnega boja na

in lahko rečemo, da je vsaj delno izpolnila svoje poslanstvo,

trgu delovne sile in so začeli že prej kot je bilo to v navadi v

to je vzpodbujanje mladih, da sami razmišljajo o svojih

prejšnjih letih, iskati informacije o perspektivnih podjetjih

interesih in ambicijah ter ponudijo svoje ideje tistim, ki

in o možnostih za hiter razvoj svoje kariere.

imajo možnost in željo, da jih tudi uresničijo.

Organizatorji so se odločili, da prireditev, ki je bila vsebinsko prepletena z nastopi znanih osebnosti iz sveta športa in nastopi uspešnih diplomantov in celo nagradnimi igrami, razdelijo na tri različne sklope, in sicer izobraževanje, kariera ter prosti čas. V vsakem od teh sklopov so bila na voljo tudi posamična predavanja, okrogle mize in delavnice. Kljub prvemu vtisu, ki ga ima še vedno večina o mladih, pa je

med svoje vrste je vabila slovenska vojska

18 4

avto vreden ogleda


Študentski svet

PREDSTAVLJAMO Aleksandar Nikolić

e ste kaj hodili po tehnični fakulteti ste lahko

vprašanja posameznih fakultet. Prorektor za študentska

opazili, da so tudi letos bile volitve v študentski

vprašanja UM torej predstavlja ŠS UM in vodi njegovo delo,

Č

svet. In kaj je sploh študentski svet, kdo ga

sklicuje in vodi seje študentskega sveta, skrbi za izvajanje

sestavlja in kakšne funkcije opravlja? Če si ta vprašanja

poslovnika, podpisuje akte, ki jih sprejme svet, nadzoruje

velikokrat zastavite in vam ni vseeno, kaj se dogaja na

izvajanje sklepov, skrbi za sodelovanje z organi univerze, pa

fakulteti vam bom v naslednjih vrsticah poskušal na

še bi lahko naštevali…

kratko razložiti, kaj in kako.

In kako delujejo študentski svetovi članic univerze (fakultet) in študentski svet letnika članice.

Najprej nekaj besed o Študentskem svetu Univerze v

Študentski sveti na fakultetah delujejo na dveh ravneh -

Mariboru, v nadaljevanju ŠS UM.

imamo študentske svete letnikov in študentski svet

ŠS UM deluje na ravni univerze, ki je po Statutu Univerze v

fakultete. Oboji skrbijo za obravnavanje in sklepanje o

Mariboru, v nadaljevanju UM, organ univerze. Organ UM

vprašanjih iz študijskega področja, ki so pomembna za

sestavljajo še rektor, senat in upravni odbor. Pravna

študente. Vendar študentski sveti letnikov rešujejo

podlaga za delovanje ŠS UM sta Pravilnik o delovanju in

problematiko letnika, svet fakultete pa seveda širše, na

sestavi študentskih svetov, ter kot je bilo že omenjeno,

ravni, ki se tiče vseh študentov fakultete.

Statut Univerze v Mariboru.

Študentski svet FERI

ŠS UM je sestavljen iz enega predstavnika iz posamezne

naše fakultete. Sestavlja ga trinajst (letos 12) članov; po dva

je organ šole, ki zastopa študente

fakultete, torej 14 predstavnikov, tako da so enakopravno

predstavnika iz vsakega letnika, kjer prvi opravlja funkcijo

zastopani interesi vseh članic univerze. Mandatna doba

predsednika, drugi pa funkcijo člana, ter prodekanica za

članov ŠS UM traja dve leti. ŠS UM na sejah, ki jih sklicuje in

študentska vprašanja, ki je članica po funkciji. Predstavniki

vodi prorektor za študentska vprašanja, obravnava in daje

posameznih letnikov smo bili izvoljeni po Statutu UM na

mnenje o vseh splošnih, načelnih in posebnih vprašanjih

volitvah za dobo enega leta.

visokošolske dejavnosti, ki se nanašajo na pravice in

Tako imamo konstituiran Študentski svet FERI-ja v

dolžnosti študentov; daje mnenje o kandidatih za rektorja in

naslednji sestavi:

k predlogom za kandidate za prorektorje; voli predstavnika

1.letnik:

2.letnik:

študentov v upravni odbor univerze; na predlog študentskih

1. /

1. LEA KOLUDROVIČ

svetov članic predlaga kandidate iz vrst študentov v delovna

2. NIKOLA RISTESKI

2. FRANC KLINC

procese in aktivnosti samoevalvacije univerze; ima pa še

3.letnik:

4.letnik:

tudi številne druge naloge. Študentje lahko preko

1. MATEJ ŽAGAR

1. DANILO MAJHENIČ

študentskega sveta sodelujemo v organih univerze, o

2. BOJAN MILIČ

2. EVGEN JAMNIKAR

telesa organov univerze in komisij univerze; se vključuje v

posameznih zadevah podajamo svoje mnenje, predloge in pripombe, tako da je naš glas vedno in povsod

absolventi:

podiplomski študenti:

prisoten.

1. TADEJ RAZBORŠEK

1. ANTON HABJANIČ

Študente univerze predstavlja prorektor za

2. ALEKSANDAR NIKOLIĆ

2. MARKO KEŽMAH

študentska vprašanja. Prorektor študent je član

študentskega najlažje

sveta

in

ga

označimo

kot

posrednika

med

ŠS

UM

in

študentskimi sveti

članic

univerze oziroma

pro-

dekani

za

prodekanica za študentska vprašanja: AIDA KAMIŠALIĆ Študentje imajo poleg Študentskega sveta še svoje predstavnike v drugih organih fakultete. O tem bom pisal v naslednji številki. Mogoče naslednje leto napoveste svojo kandidaturo prav vi. vir: http://www.studentskisvet.uni-mb.si

študentska 19


PODJETJE SE PREDSTAVI

Telem, d.o.o.

Bojan Horvat

P

redstavljajte si star mlin ob kakšnem potočku, v

najdete na njihovi spletni strani www.telem.si.

katerem so včasih - ali pa še danes - mleli žito. Vodno kolo prenaša energijo preko jermenov ali lesenih

DEJAVNOSTI

zobnikov na dolgo gred, katera poganja različne stroje, na

Osnovna dejavnost podjetja sega na področja industrije,

primer stroj za izpihovanje primesi, mlin za mletje,

ekologije, energetike in gradbeništva. Na omenjenih

sejalnico… Z različnimi velikosti jermenic pa so nastavljali

področjih so prisotni kot ponudniki:

želeno hitrost. Spremenili so se časi in z njo tehnologija. Danes posamezen stroj, napravo, linijo ali zaključen tehnološki sistem sestavlja veliko število dajalcev, merilnih pretvornikov, komandno¬-signalnih in izvršnih elementov – aktuatorjev. Vse te posamezne elemente je potrebno vključiti v sistem krmiljenja, regulacije, nadzora in upravljanja. Star mlin je imel za današnje čase slab izkoristek. V sedanjosti pa je zelo pomemben čas izdelave, kvaliteta izdelave, visok izkoristek strojev oziroma naprav, s tem je povezano zmanjšanje stroškov in tudi cene proizvodov oziroma izdelkov. Za zagotovitev zgoraj

- avtomatizacije tehnoloških procesov na področju industrijskih in ekoloških naprav, ki vključuje regulacije, meritve in upravljanje preko nadzornih sistemov - meritve in regulacije na elektroenergetskih objektih, ki pokrivajo hidroelektrarne v Sloveniji in tujini - komunikacijske rešitve, kamor spada povezovanje tehnoloških sistemov preko industrijskega Ethernet, GSM ali drugega komunikacijskega omrežja - nadzor deformacij v betonskih strukturah Dopolnilna dejavnost podjetja predstavljajo še zastopstva in

navedenega, je potrebno stroje, naprave, linije oziroma

distribucijo

tehnološke sisteme avtomatizirati. Opravila, ki jih je nekdaj

(Rittmeyer, Smartec, Hirschmann, Act'l, Schneider Electric,

opreme

svetovno

znanih

proizvajalcev

opravljal človek, vedno bolj zamenjujejo stroji, ki so

Siemens, Endress+Hauser, Klinkman), pri čemer ob nabavi

»avtomatizirani«. Rezultat avtomatiziranih proizvodnih linij

opreme kupcu nudijo strokovno svetovanje in tehnično

je manj porabljenega časa, manj vložene energije, več

podporo tako pred kot tudi po nakupu. So tudi ekskluzivni

kvalitetnejših izdelkov po konkurenčnih cenah, kar

zastopnik opreme prvih dveh naštetih proizvajalcev za

omogoča proizvodnemu podjetju obstanek na neizprosnem

celoten trg bivše Jugoslavije.

svetovnem tržišču. Eno izmed kopice podjetij, ki se ukvarjajo z avtomatizacijo, je Telem d.o.o.

PROJEKTI

SPLOŠNO O PODJETJU

domačem tržišču, 20% pa na tujem. Na slovenskem tržišču

Podjetje Telem izvaja v povprečju 80% projektov na

Podjetje TELEM d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1992.

imajo uspešno izvedene projekte v kar nekaj velikih

Osnovna področja delovanja podjetja so industrija,

podjetjih (Krka, Lek, Talum, NEK Krško, Perutnina Ptuj,

ekologija, energetika in gradbeništvo. Delovanje temelji na

Paloma Sladki vrh, Cinkarna Celje, Sava Kranj,…). Imajo

usposobljenem kadru, ki z dodatnim izobraževanjem,

izvedenih kar nekaj projektov v ekologiji – čistilnih naprav za

šolanjem in sledenjem novostim na področju tehnologije

odpadne vode in zrak. Posebej so ponosni na mariborsko

krepijo podjetje. V sodelovanju s partnerskimi podjetji

centralno čistilno napravo, kjer so projektirali in izvajali ter

izvajajo elektro-tehnološke in komunikacijske instalacije na

spuščali v pogon kompletno tehnologijo. Sedaj jo tudi

ključ – od izdelave projektne dokumentacije do izvedbe in

vzdržujejo. Od projektov v tujini so predvsem prisotni na

spuščanja v pogon. Pri vseh svojih procesih v podjetju

področju meritev na hidroenergetskih sistemih v vseh

upoštevajo sistem vodenja kakovosti – delujejo v skladu s

nekdanjih jugoslovanskih republikah. Trenutno izvajajo

V letu 2004 so

projekt na hidroelektrarnah v Srbiji in Črni gori. Izvajali so

ustanovili tudi svojo raziskovalno organizacijo, registrirano

projekte avtomatizacije za naročnike v Tunisu, Avstriji,

v okviru ministrstva za razvoj, s pomočjo katere se

Švici, Kazahstanu,….

certifikatom kakovosti ISO 9001:2000.

vključujejo v širše slovenske raziskovalne projekte. Trenutno je v podjetju 21 zaposlenih, od tega sta dva na

PRIMER PROJEKTA

pragu magisterija, osem je elektrotehnikov univerzitetne

Glavno besedo ima vedno naročnik oziroma investitor, zato

izobrazbe, dva tehnika, ostalo pa so elektrotehniki

se mora vsak izvajalec podrejati njegovim zahtevam.

višješolske in visokošolske izobrazbe. Veliko informacij

Najkompleksnejša izvedba je tako imenovana izvedba na

20 4


Gradnja centralne čistilne naprave v Mariboru

ključ. To pomeni, da se pripravi kompletna ponudba na

ožičenja

osnovi naročnikovega tenderja ali idejnega projekta, v

- izvajalec

katerem so natančno definirane zahteve naročnika in

testira

aplikativnih

programov

periferijo, na

preizkušanje

nivoju krmilnikov,

predlagane rešitve. Podjetje Telem prevzame vlogo

nadzornih sistemov, kompletne tehnologije... (Ta del

projektanta,

projekta je najzahtevnejši.)

izvajalca in tistega, ki sistem tehnološko

spusti v zagon.

Načeloma se postopa po naslednjem

- izvajalec dokaže naročniku funkcionalnost celotnega

postopku:

sistema (preda PID – Projekt izvedenih del in vso ostalo

- naročnik izdela tender, kjer so definirane zahteve,

zahtevano tehniško dokumentacijo)

ponekod proizvajalci opreme (izbere se

unificirana

- končni tehnični pregled

oprema – standardnih proizvajalcev, saj omogoča lažje

Trajanje izvedbe posameznega projekta je odvisna od obsega

vzdrževanje in rokovanje s krmilniki, nadzornimi sistemi

projekta, kakor tudi od ostalih izvajalcev na konkretnem

ter programsko opremo)

projektu.

- potencialni izvajalci dvignejo tender – sledi analiza

izvajanje z aplikacijskimi programi ali samo programiranje

tenderja - sestavi se ponudba s strani izvajalca, odločitev glede

izvajalci.

- naročnik izbere izvajalca - izvajalec izdela projektno Projekt

za za

pridobitev izvedbo

aplikativnih programov s spuščanjem v pogon. V tem primeru je posebej pomembna dobra koordinacija z ostalimi

sistema inženiringa – podizvajalci

Projekt

Podjetje TELEM pogosto izvaja tudi samo del

zgoraj navedenih aktivnosti. Samo projektiranje, samo

dokumentacijo (PGD – gradbenega dovoljenja, del),

pri

čemer

PZI – se

AVTOMATIZACIJA TEHNOLOGIJ V uvodu sem na kratko pregledal zgodovino avtomatizacije.

kontinuirano sodeluje z projektanti arhitekture,

Danes je tempu razvoja avtomatizacijske tehnologije kar

gradbeništva, strojništva, tehnologije,….

težko slediti. Na vprašanje, če so bili časi ožičeno

- naročnik potrdi projekte

programljivih krmilij boljši od sedanjih in kako sledijo

- dobava opreme na podlagi projektne dokumentacije,

razvoju tehnologije, je g. Gregorec odgovoril nikalno.

koordinacija z ostalimi izvajalci - izvajalec izvede programiranja krmilnikov, nadzornih sistemov, komunikacijskih sistemov,.. - podizvajalci za segment elektro-tehnologije izvedejo montažo elektro razdelilcev, tehnološke opreme in

Današnja avtomatizacijska tehnologija je napredovala v smeri »user-frendly«, oziroma je uporabniško prijazna. Ta sicer nadomešča nizkokvalificirano delovno silo, po drugi strani pa zahteva visokokvalificirane strokovnjake na ... nadaljevanje na strani 24

21


Dan FERI - fotoreportaža

Foto: Aleš Gjerkeš

prodekanica za študentska vprašanja Aida Kamišalić

prof. dr. Ivan Rozman

trobilni kvartet

inteligentni robot

22 4

lepote Abakusa


novi laboratoriji

ena izmed amfiteaterskih predavalnic

pogled iz terase G2 na Kalvarijo

nov obraz FERI

23


monitoring čistilne naprave ... nadaljevanje s strani 21

področju izvajanja in vzdrževanja.

Vendar je visoko

avtomatizirana proizvodnja ključna za podjetja, ki so v boju s svetovno konkurenco. Avtomatizirane tehnologije so zanesljivejše, saj je veliko manjša možnost okvare in le-te je

hodnik krmilnikov

lažje izslediti. Ker so krmilniki v proizvodnem podjetju povezani preko industrijskih mrež na daljinske nadzorne

zadovoljni, saj hitro dojemajo koncept dela v podjetju. Veseli

sisteme, lahko operaterji preko daljinskih konzol ali preko

so, če lahko dodelijo kakšno diplomsko nalogo ali pa

interneta - spleta vidijo dejansko stanje posameznega

ponudijo opravljanje obvezne prakse. So pa menja, da je

krmilnika, tehnologi lahko na daljavo spreminjajo njegove

potrebno tekom študija že iskati stike z morebitnimi

nastavitve, vzdrževalci pa vzdržujejo sisteme. Na račun avtomatizirane tehnologije se občutno zmanjšajo stroški v podjetju.

delodajalci in opravljati ali obvezno ali počitniško prakso. Zaželeni

so

študenti

GING-a

(študijski

program

gospodarsko inženirstvo), saj imajo ti širši spekter glede ekonomske politike. Vsekakor pa je razvoj avtomatike in

FERI O TELEM

obvladovanje sodobnih tehnologij edina pot v prihodnosti,

O medsebojnem sodelovanju smo se pogovarjali z izrednim

saj predstavlja prednost na tržišču, kar omogoča obstanek

profesorjem, dr. Borisom Tovornikom. Sodelovanje fakultete

na neizprosnem svetovnem tržišču.

s Telem-om poteka preko tehnološke mreže v Ljubljani, v katero je vključena. Fakulteta prijavlja več projektov: čisti industrijski, razvojno naravnani, center odličnosti… Slednja stvar je posebna oblika, ki je financirana preko strukturnih skladov Evropske unije in prav v tej navezi je FERI skupaj s Telem-om. Profesor Tovornik vodi podprojekt Daljinsko in distribuirano vodenje, kjer sodeluje tudi Telem. Podjetje je zainteresirano ravno zaradi tega, ker je strategija podjetja usmerjena ravno v daljinska vodenja. Profesor navaja, da je nekaj naših študentov zaposlenih v podjetju in sedaj z njimi sodelujejo. Prav tako študentje avtomatike opravljajo obvezne prakse pri njih ali opravljajo diplomske naloge preko podjetja.

ZAKLJUČEK Podjetje Telem je locirano v Mariboru - v Melju, vendar se bodo v kratkem preselili v nov poslovni objekt na Teznem. Selitev je potrebna predvsem zaradi prostorske stiske. Novi poslovni prostor bo omogočal večjo funkcionalnost in racionalizacijo. Strokovni kader podjetje ponavadi išče preko fakultete. Lahko pa študentje dostopijo neposredno v stik s prošnjo, katere postopek je dobro opisan na njihovi spletni strani www.telem.si. S študenti FERI-ja so 24 4

elektroenergetske omarice


BILI SMO

Motivacijski vikend "Rad bi zgledal sexy!"

Daša Djurić

Aco pri pripravi slastne pojedine - bograč

K

er vsako društvo kdaj pa kdaj potrebuje tisto malo dodatne motivacije za boljše delo, smo

se tudi mi odpravili nekam daleč, tik ob

avstrijsko mejo, da si naberemo novih moči in poiščemo nove inspiracije. Tu je kratko poročilo. Petek, 9.12. 2005 Zbrali smo se okoli 16:00, da bi se skupaj odpravili na kočo Škorpijon, nekje na Paškem Kozjaku, kjer smo nameravali prebiti naslednje dni. Po vsej zmedi s prometnim zamaškom (ob petkih je mimo Europarka res težko priti), električnim kuhalnikom (njegova vloga v celotni zgodbi še pride na vrsto), zamudniki (nekaterim je pojem točnosti res v velik izziv), zanimivim sončnim zahodom (smo vse poslikali) in čvekanjem o vremenu, smo se nekje vmes odločili, da je čas za odhod. Pravi uspeh se mi še vedno zdi, da na poti do Škorpijonovega doma nismo niti enkrat zašli.

Bilo je

zanimivo opazovati, kako so na poti do naše destinacije izginjali znaki civilizacije, in kako je vsem zaradi višinske razlike šumelo v ušesih. Ko smo vsi po vrsti izgubili še slovensko omrežje na mobitelih (čeprav smo bili še vedno v Sloveniji), in smo bili skorajda odrezani od sveta (le kdo bi pa še imel željo klicati okoli ali pa pošiljati sms-e za cca. 80 SIT?!), sem vedela, da bo to še zelo zanimiv vikend. Kakorkoli že, prispeli smo brez zapletov, še več, celo kočo smo imeli

računalnikov v skupno LAN omrežje (naj se vidi, da smo iz FERI-ja) v naši bodoči delovni sobi, smo šli jest. Za naše želodčke je poskrbel kar naš predsednik društva – Bojan alias Bojči alias »matakglaskovladokreslin«

(z izdatno

pomočjo podjetja za dostavo hrane). Prvi večer je bil večer dobrodošlice, zato smo priložnosti primerno malo nazdravili, pokomentirali naše bodoče projekte, se šli karaoke (ane, Lea?), še malo nazdravljali, mogoče še kaj pojedli, še več nazdravljali, se šli igro »Ena limonca, dve limonci«, nekaj malega zapeli, se šli ven kepat, nazdravljali, se odpravili spat, ali pa igrali šah do zgodnjega jutra ter vmes pospravili še vso nesnago od prejšnjega večera. Sobota, 10.12. 2005

čisto zase! Seveda pa so bile ločene sobe za punce, stanovale

Jutro je bilo v znamenju zajtrka in iskanja delovne vneme za

smo v sobi z imenom Jupiter (ali pa je bil Mars?Hmm…),

naporne projekte (nekateri

s(m)o

pač preveč vneto

fantje pa so bili v sobi po imenu Venera – brez heca, vsaka

nazdravljali),

smo

jih

soba je nosila ime enega izmed planetov našega osončja. Po

izpeljati

vseh vlačenjih nahrbtnikov gor in dol, ogledih kopalnic in

vikendu.

stranišč, odločanju, kje bo kdo spal in povezovanju vseh

minil

na

ki

"Rad bi zgledal sexy ..."

v

našem

nameravali motivacijskem

Tako

je

dan

znamenju

oblikovalske

delavnice

(kjer nam je naš Miran

r a z l o ž i l

nekaj

o

delavnice članke,

oblikovanju za

jih oblikovali

delavnice na strani njeni nekaj

revijo

DŠ vsebini

in

tiskanju),

Abakus (pisali smo in

lektorirali)

in

temo

naše bodoče spletne

FERI

www.dsferi.org ter

in

podobi.

Vmes

je

pogumnežev

pripravljalo kosilo,

in sicer bograč, ki se je

z manjšimi zapleti

končno zgodilo pozno

popoldan (najverje-

ena bolj resnih delavnic

25


krompir je bilo potrebno olupit

tneje

zaradi prevelikega lonca in počasnega kuhalnika, če

polovica teama DŠ FERI

verjamemo šefu kuhinje – Acotu). Kosilo smo bolj ali manj pojedli, ne vem, ali zaradi vsesplošne sestradanosti ali ker je bilo mogoče celo užitno, hm… Za zaključek delovne sobote pa je naš Bojan sestavil lep zaključni govor o uspehih DŠ FERI-ja v letu 2005, na obisk pa je prišla tudi prodekanica za študentske zadeve Aida Kamišalić. Bojan je vsem pripravil majhno presenečenje –podelil nam je priznanja za častne člane Društva študentov FERI. Nismo mu ostali dolžni, tudi Bojan je prejel priznanje za častnega člana, seveda skupaj z buteljko vina. Delovno soboto smo malo bolj sproščeno zaključili z gledanjem serije Ali G ter se počasi začeli kondicijsko pripravljati na veseli večer po napornem

igramo se mexiko

dnevu. Spet smo nazdravljali, poslušali Bojana z njegovo kitaro in belim klobukom, nazdravljali, se potepali okoli

zaman, tudi to smo punce gladko prespale. Noč je pač

koče, prepevali, se šli vojno s slamicami in papirčki –

naredila svoje.

pravzaprav

Nedelja, 11.12. 2005

smo se igrali LAPD (Los Angeles Police

Department), a kdo bi zagotovo vedel, kdo so bili policaji in kdo roparji… v tisti zmedi, a vseeno nam je uspelo izpeljati kar nekaj pretresljivih policijskih akcij, od zasede do zahrbtnih napadov izza mize. Bilo je že zgodnje jutro, ko smo se tisti, ki smo bili še prisotni in prisebni, odločili, da obdarujemo svoje sočlane društva. Aco je bil božiček (brado je sponzorirala pena za britje), nočno bujenje in darilo pa ni ušlo nikomur. Alja je dobila robčke z okusom bograča, Lili prazno pločevinko piva, ostalo

pa mi je ušlo iz

spomina. Božiček ne bi bil

Božiček, če ne

bi imel še en jutranji obhod, ki

pa sem ga na

žalost prespala. Je pa Božiček

»pozabil!« v sobi

Jupiter

(ali Mars?) svoj

računalni

k,

kjer

na gumbu

za pona-

nje pustil

p o -

snetek

s

smrčanjem našega Bruca, a je bilo vse

26 4

je

prenosni začuda vlja-

Zbudili smo se v bolj ali manj zmedeno jutro oz. v zgodnji popoldan; po skromnem zajtrku pa so sledile priprave na odhod: pakiranje, pospravljanje, ugotavljanje lukenj v spominu na prejšnji dan, bistrenje misli in pa občutek zadovoljstva, da smo presenetljivo veliko postorili za novo številko revije Abakus in se naučili veliko novega o oblikovanju ter nenazadnje - se bolje spoznali in dodobra zmotivirali za naslednje leto – 2006. Kaj naj še dodam, bilo je enkratno.

P.S.: Razen par modric in hripavih glasov se

noben član na motivacijskem vikendu ni resneje poškodoval; prav tako se nazaj grede ni nihče izgubil ;)


Spoznavni večer MK

REPORTAŽA

Medijske zažigajo! Ajda Gregorčič

V

torek, 8. novembra 2005, so študentje 3. letnika Medijskih komunikacij Fakultete

za

elektrotehniko,

računalništvo in informatiko, organizirali spoznavni

večer

Usklajenemu

Medijskih

timu

članov

komunikacij. na

novo

ustanovljenega Kluba vizualnih komunikacij, ki deluje kot sekcija Društva študentov FERI, je uspelo

organizirati

prijeten

večer,

poln

presenečenj. Spoznavni večer se je pričel ob 20. breakdancer

uri v Alfu, enem izmed mariborskih lokalov. Zanimivi letaki in plakati so nas že teden dni pred dogodkom

Po breakdance šovu so voditelji programa pričeli z igrami.

obvestili o spoznavnem večeru, na letaku pa je pisalo tudi to,

Pred tem smo na hitro odigrali še vsem že dobro znano

da sta v obisk vključena pijača za dobrodošlico in prigrizek.

tombolo, v kateri so obiskovalci lahko kupili kuponček,

Ko smo prispeli na kraj dogodka, sta nas že čakala martini in

izpolnili morebitne zmagovalce iger in tekmovali za denarni

whiskey-cola, privoščili pa smo si tudi sangrijo, ki so jo

prispevek. Voditelji so izbrali par iz vsakega letnika in

nekaj časa brezplačno točili za šankom. Navsezadnje smo si

pričela se je prva igra - kviz. Ko smo se uspeli prebiti skozi

privoščili še prigrizek in se posladkali z juice-vodko.

prvo igro, je bilo na sporedu podajanje plastenke brez

Lokal je bil sprva še nekoliko prazen, a je bilo tako vsaj

pomoči rok. Po drugi igri so že razživeti in segreti kandidati

mogoče opaziti dekoracijo, za katero so poskrbeli

zaplesali še na pesem, ob kateri so z bobipalčko v ustih

organizatorji in je ves večer lepo krasila prostor. Kmalu se je

tekmovali za najbolj izvirni ples v paru. Po dobro odigranih

začelo polniti. Ko so se obiskovalci segreli z aperitivom,

igrah, veliko smeha in pijače, so razglasili zmagovalca

posedli vsak na svoj stol in pojedli prigrizek, je bil na vrsti

tombole in mu podarili denarno nagrado. Dekle, izredna

šov, ki ga je priredil eden izmed mariborskih plesalcev

študentka Medijskih komunikacij, je bilo očitno navdušeno

breakdance-a. Fant nam je ob kratki predstavitvi razvoja in

in je z odprtimi rokami sprejelo nagrado.

zgodovine te zvrsti plesa pokazal tudi nekaj korakov, ki so

Za glasbo je ves čas skrbel DJ, prav tako študent Medijskih

očitno navdušili množico, saj so mu ob koncu poklonili velik

komunikacij, ki je z mešanjem različnih zvrsti ustvaril

aplavz.

vzdušje, v katerem so mnogi obiskovalci kasneje tudi zaplesali. Kljub temu, da se je lokal po končanih igrah začel nekoliko prazniti, so se številni obiskovalci opogumili in zaplesali s sošolci, na račun pa so prišli tudi sami organizatorji dogodka, ki so si končno lahko oddahnili in zaplesali z njimi. Zabava se je nadaljevala pozno v noč, še zadnji obiskovalci pa so v zgodnjih jutranjih urah zapustili prizorišče. Študentje medijskih komunikacij so nas prepričali, da so s skupnimi močmi in kot funkcionalen

tim

sposobni

organitirati

tovrsten event. Bravo! kaj te zijaš ...

27


LABORATORIJ

... za računalniško grafiko in umetno inteligenco

mag. Damjan Strnad

L

aboratorij za računalniško grafiko in umetno inteligenco se nahaja v prostoru F-201, ki nima pogleda na morje, vendar to nadomesti z obilico

sodobne video in računalniške opreme ter obsežno lastno knjižnico strokovne literature. To ponuja udobno delovno okolje za študente, ki jih zanimajo področja računalniške grafike in animacije, umetne inteligence, algoritmov ter

Animacija

Krajina

simulacije. Našteto so namreč pedagoška in raziskovalna področja, s katerimi se ukvarjamo trenutno štirje člani

laboratorija so v preteklih letih z uporabo animacijskega

laboratorija.

paketa Lightwave izdelali več kratkih filmov in videospotov.

Najpomembnejši programski izdelek laboratorija s področja

Eden izmed njih je dobil bronasto plaketo na 4.

računalniške grafike je paket SURFMOD, ki deluje na

mednarodnem TOTEM filmskem festivalu, redno pa smo jih

grafičnih postajah SGI, trenutno pa poteka prenos kode v

predstavljali na Festivalu računalniških umetnosti.

okolje Windows. SURFMOD je raziskovalno in pedagoško

Računalniške igre na najbolj neposreden način kombinirajo

orodje za oblikovanje, upodabljanje in analizo prostorskih

znanja s področja računalniške grafike in umetne

krivulj ter ploskev. Veliko število algoritmov, vključenih v

inteligence. V okviru laboratorija je tako nastala simulacija

paket, so izvedli študenti v okviru diplomskih del.

računalniškega spopada inteligentnih tankov z vizualizacijo

Laboratorijska oprema med drugim zajema računalnik s

v OpenGL. Vanjo so vključene številne tehnike umetne

profesionalno opremo za snemanje in obdelavo videa.

inteligence, ki danes prevladujejo v komercialnih produktih.

Analogni in digitalni videorekorder, kamera SVHS, digitalna

Aktiven razvojni projekt laboratorija je simulacija

kamera in fotoaparat ter specialne grafične kartice za

zaraščanja pokrajine z drevesi, ki poteka v sodelovanju z

zajemanje videa so le del razpoložljive strojne opreme.

Biološkim inštitutom ZRC SAZU iz Ljubljane. Gre za vizualni

Področje računalniške animacije in video montaže je še

prikaz poteka zaraščanja pokrajine z upoštevanjem

posebej zanimivo za študente. V sodelovanju s člani

bioloških in ekoloških parametrov. Raziskovalno delo članov laboratorija je osredotočeno na področja računalniške grafike in animacije (modeliranje in vizualizacija naravnih objektov, odvoj ploskev) ter umetne inteligence (agentni sistemi, verjetnostno sklepanje). Zainteresirani študentje se lahko ob pomoči najnovejše strokovne literature in zmogljive

računalniške

opreme

aktivno

udejstvujejo na teh in sorodnih raziskovalnih področjih, zato so lepo vabljeni v prostore laboratorija. Dodatne informacije so na voljo na: http://graph-srv.uni-mb.si/cgai. V okviru laboratorija je tako nastala simulacija računalniškega spopada inteligentnih tankov z vizualizacijo v OpenGL. Surfmod

28 4


AKTUALNO

Uvod v G2 objekt

Bojan Horvat

P

red leti sem kot vsak novinec strmel v zgradbo tehniških fakultet in logično usklajeval notranje predele fakultete z zunanjo obliko. Vsaka stran

fasade te mogočne zgradbe je bila dodelana, le stran, ki je iz G1 objekta strmela na Prežihovo ulico nad parkiriščem pred restavracijo Akademija, ne. Grozno je bilo videti sam beton brez oken od temeljev do slemena. In tako je bilo skoraj 20 let. Da sem vedel, o čem pisati, sem šel do zaslužnega profesorja, dr. Dalija Đonlagića, ki je spremljal vsak korak nastanka tega objekta. Sedanji G1 objekt, kjer so po večini laboratoriji, kabineti in dekanat, je bil prvotno mišljen samo kot oddelek laboratorijev, poleg pa bi bil oddelek kabinetov oziroma G2 objekt. Osnutek je bil načrtovan že pred 17-imi leti, ampak ni zaživel. Glave so si začeli ponovno razbijati pred sedmimi leti, ko so na plan prišli prvi resnejši projekti, ki so bili temelj za pridobitev dovoljenj. Z načrti so se potem napotili na Ministrstvo za šolstvo in šport brez denarja. Vendarle je glavni vhod

država obljubila določena sredstva in vzel se je kredit. Del sredstev krije sama fakulteta, nekaj denarja pa gre iz

10.000 m2 bruto površine. Gledano iz vhoda, je v sredini

državnega proračuna in koncesij. Investicija namreč stane

objekta velika avla s stekleno streho. Na desni strani objekta

3,3 milijarde SIT. Iz tega potem sledi racionalizacija

je 50 kabinetov, na levi pa 11 laboratorijev. Pridobili bomo

projekta. Znesek zajema tudi odkup zemljišč in preselitev

10 predavalnic, od tega štiri amfiteatrske: dve po 150

stanovalcev, točneje sedem stanovanj in dve hiši.

sedežev in dve po 60 sedežev. Začasno se bosta preselila tudi

Gradnja se je začela poleti, 24. julija 2004, ki je potekala po

dekanat in referat, da se razbremeni glavni vhod tehniških

načrtu, saj sta dva žerjava kup železa in betona spravila

fakultet. V dveh etažah bo garažni prostor, svoje mesto bo

skupaj v enem letu. Fakulteta bo z objektom G2 pridobila

imela tudi univerzitetna tiskarna. Na vrhu avle bo manjši bife, za njim pa terasa, kjer bodo klopi v stilu amfiteatra. Predavanja na prostem? Zakaj začasni dekanat? Stavba, kjer je tudi frizerski salon in solarni studio, je last naše fakultete, zato se bo stavba obnovila (nekaj se je že), in ko bo denar, bo na tem mestu dekanat,

prodekani,

administracija,

vodstvo… Projekt ne zamuja dosti, saj je potrebna le še dobava notranje opreme in telefonije, nato prevzem in gremo! Objekt bo zaključen februarja, torej bi se naj s poletnim semestrom že začelo zares. Daljši članek o objektu G2 pa sledi v naslednji številki revije. pogled na avlo

29


UČIMO SE

XML 3. del XML SHEME

Jaka Polutnik

V

prejšnjem delu XML šole smo si ogledali, na

vse elemente, ki se nahajajo v XML dokumentu. Sledi le še

kakšen način lahko definiramo XML dokument s

podoben element za atribute, ki pa so v našem primeru

pomočjo DTD. Omenili smo tudi, da obstaja tudi

nastavljeni na opcijsko, zato lahko atribute v splošnem

druga možnost, in sicer s shemami.

izpuščamo, če ni določeno drugače.

Če najprej pogledamo, kakšne lastnosti sploh imajo sheme,

Ti dve vrstici lahko vedno znova zgolj kopirate, saj se ne

da jih bomo kasneje med uporabo lažje razumeli. Kot prvo

spreminjajo oz. so spremembe minimalne. Od tu naprej pa

ima shema zelo podobno zgradbo kot XML dokument, zato je

sledi definicija, ki jo želimo in jo tudi moramo zgraditi.

morda bolj prijazen za uporabnika. Poleg tega si lahko

Seveda še vedno izhajamo iz dokumenta, ki smo ga zgradili v

definiramo svoje podatkovne tipe, s čimer se znebimo

prvem delu in že definirali v drugem delu z DTDji. Kako torej

neželenih vnosov. Sheme omogočajo tudi delno objektno

to izgleda v shemi?

orientacijsko zgradbo, podelemente lahko pišemo v

Najprej moramo definirati korenski imenik (root element):

poljubnem vrstnem redu, vsebino lahko določimo kot

<xs:element name=''abakus''> ...

enolično, omogoča imenska področja in druge dobrote, ki jih bomo spoznali skozi današnji del XML šole.

</xs:element>

Shema pa ne pozna oblikovanje lastnih entitet. To je lahko

S tem definiramo korenski element, ne pa tudi, kakšna je

problem v določenih okoliščinah. Če torej potrebujemo

vsebina. Vsebina je namreč lahko preprosta ali sestavljena.

lastne entitete, potem pač moramo izbrati za definicijo zapis

Ker bo v našem primeru sledilo še nekaj elementov, je naša

z DTD. Razvijalci se že ukvarjajo s temi problemi in v drugi

vsebina sestavljena. Med oba elementa torej vstavimo

verziji sheme bi naj bila podprta tudi ta dokaj velika slabost.

<xs:complexType>

Na hitro smo torej preleteli osnovne lastnosti, sedaj pa se

...

posvetimo našemu primeru. Prvi vrstici morata biti vedno v

</xs:complexType>

tej obliki:

Sedaj je spet več možnosti. Shema nam omogoča, da lahko

<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>

izmed večih elementov izberemo zgolj enega, da so

<xs:schema

uporabljeni vsi, vendar v naključnem vrstnem redu ali pa

xmlns:xs="http://www.w3.org/2001/XMLSchema"

zaporedoma, kakor so definirani. Za prvič bomo izbrali

elementFormDefault="qualified"

najbolj pogosto uporabljeno možnost, seznam zaporedno

attributeFormDefault="unqualified">

definiranih elementov, ki so definirani po pravilnem

V prvi vrstici določimo verzijo XML dokumenta, v tem

vrstnem redu. Vse to vstavimo med zgornji vrstici kode.

primeru sheme, ter v kateri kodni tabeli se bo besedilo

<xs:sequence> ...

kodiralo. XML za svoje potrebe uporablja Unicode format, zato je potrebno paziti, da ne pridemo v konflikt z drugimi

</xs:sequence>

dokumenti, ki niso v tej kodni tabeli.

Tako, vse je pripravljeno, da lahko definiramo nove

Druga vrstica nam pove ime imenskega področja (name

elemente. Sedaj bomo definirali element oseba. Ponovno je

spaces), s katerim določimo shemo, da imamo enoločno

potrebno vstaviti vse med zgornji vrstici.

določeno zgradbo sheme. XMLNS dokumentu pove, na

<xs:element name=''oseba'' maxOccurs=''unbound''> ...

katero mesto se imensko področje nanaša. Za dvopičjem pa pride ime imenskega področja, v našem primeru XS, ki smo

</xs>

ga uporabili tudi na začetku. V dvojnih narekovajih pa je

Poleg že znane kode xs:element se pojavi še en atribut

naslov, kjer se nahajajo definicije za shemo. Tudi shema je

sheme. To je maxOccurs. Pove nam, koliko je največje število

namreč definirana, tako kot moramo sami definirati XML

elementov tega tipa, ki se lahko pojavijo v tem zaporedju

dokument. Naslednji element (elementFormDefault) določa,

elementov. V našem primeru je to neskončno, lahko pa

ali so elementi obvezni ali opcijski. V našem primeru so

omejimo število na točno določeno vrednost. Če ničesar ne

elementi obvezni, zato je potrebno v nadaljevanju določiti

napišemo, shema predvideva, da bo sledil natanko en zapis.

30 4


Obstaja pa tudi minOccurs, ki določi najnižje število

</xs:element>

zapisov.

V zgornjem primeru povemo, da element vsebuje tudi

Ker imamo spet sestavljeno vsebino, ponovno uporabimo

atribut. Vendar je tak način zapisa možen le pri končnem

complexType in sequence, kakor v prejšnjem primeru. Sledi

elementu, torej tistem, ki vsebuje podatke. Sicer atribute

pa ponovna definicija elementov.

določimo nekoliko drugače.

<xs:element name=''ime''/>

Ko se zaključi sekvenca in preden se zaključi complexType,

<xs:element name=''priimek''/>

dodamo še vrstico

Zgornji način zapisa je poenostavljen za <xs:element

<xs:attribute name="id" use="required"/>

name=''ime''></xs:element>, saj ne predvidevamo nobenih

S tem povemo, da je atribut obvezen in ga je potrebno vnesti.

omejitev znotraj tega elementa, kar je precej logično, saj so

Tako, sedaj imamo celo shemo za naš preprost dokument.

imena in priimki splošni in raznoliki. To lahko storimo zgolj

Za konec si torej poglejmo, kako naša koda zgleda v celoti.

pri končnem elementu, ki vsebuje zgolj podatke.

<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>

Naslednji element, ki ga moramo definirati, je spol. Tu pa

<xs:schema

lahko omejimo vpis, saj je poljubna oseba lahko zgolj moški

xmlns:xs="http://www.w3.org/2001/XMLSchema"

ali ženska, drugega spola pa ni.

elementFormDefault="qualified"

<xs:element name=''spol''>

attributeFormDefault="unqualified">

<xs:simpleType>

<xs:element name=''abakus''>

<xs:restriction base=''xs:string''> <xs:pattern value=''(Moški|Ženska)''/>

<xs:complexType> <xs:sequence> <xs:element name=''oseba'' maxOccurs=''unbound''>

</xs:restriction> </xs:simpleType>

<xs:element name=''ime''/> <xs:element name=''priimek''/>

</xs:element>

<xs:element name=''spol''>

V zgornjem primeru je kar nekaj novih stvari. Za razliko od prej smo uporabili simpleType, s čimer dokumentu povemo, da bomo bolj specifično določili vnos elementa. S čim bomo

<xs:simpleType> <xs:restriction base=''xs:string''> <xs:pattern value=''(Moški|Ženska)''/>

omejili, pa je zajeto znotraj tega ukaza (začetka in konca).

</xs:restriction>

Restriction pove, da bomo za omejitev uporabili določen

</xs:simpleType>

podatkovni tip. Kateri podatkovni tip bomo omejili, pa nam

</xs:element>

določa atribut base. V našem primeru smo se omejili na

<xs:element name=''telefon''>

znakovni podatkovni tip. Uporabi se seveda lahko katerikoli podatkovni tip, ki je poznan (integer, char,...). Pred vsakim je

<complexType> <xs:simpleType>

le potrebno zapisati imensko področje.

<xs:extension base="xs:string">

Pattern je ukaz, ki nam dejansko pove, kako naj izgleda

<xs:attribute name="mobi" use="optional"/>

podatek, ki ga bo vseboval naš element. V našem primeru imamo zelo preprost izraz, saj lahko zgolj izbiramo med vrednostjo Moški in Ženska (to nam pove tista navpična črta med obema vrednostma). Ti izrazi so lahko mnogo bolj zapleteni.

</xs:extension> </xs:simpleType> </complexType> </xs:element> </xs>

Za definicijo nam preostane le še element telefon. Ker imamo v tem primeru poleg elementa tudi atribut, je potrebno to

</xs:sequence> </xs:complexType>

povedati shemi.

</xs:element>

<xs:element name=''telefon''>

Osnovni princip uporabe sheme smo tako osvojili. Vendar je

<complexType>

shema še mnogo bolj kompleksna. Omogoča nam delo po

<xs:simpleType> <xs:extension base="xs:string"> <xs:attribute name="mobi" use="optional"/> </xs:extension> </xs:simpleType>

referencah ali tipih. Oba načina sta bila v uvodu omenjena, v prihodnjem delu XML šole pa si bomo ta načina pobližje pogledali, saj sta zelo uporabna, predvsem pri bolj kompleksno zgrajenih XML dokumentih. Poleg tega pa si bomo pogledali še nekatere ostale elemente, ki smo jih sedaj izpustili. Naj bo za tokrat to vse. Lep pozdrav do prihodnjič.

</complexType> 31


FAST FOOD

ePrompter

Lili Nemec

N

a spletu obstaja ogromno ponudnikov za

brezplačni email naslov, kar vodi do tega, da

imamo že vsi ogromno email naslovov, ki jih

dnevno preglejujemo. Zgubljate živce ob vpisovanju gesel 10-krat na dan? Morda je tukaj nekaj, kar bi vam prihranilo kar nekaj časa, in sicer brezplačni program ePrompter. ePrompter ima vgrajeno pregledovanje emailov na razširjenih brezplačnih email ponudnikih, kot so Hotmail, Yahoo! in Gmail, za ostale emaile pa lahko nastavite POP3 server. Vsakič, ko prejmemo nov email, nas na to opozori z zvokom in spremembo logotipa v krogec, v katerem piše,

nastavitve e-mail naslova

koliko novih emailov smo prejeli. S pomočjo ePrompterja lahko tudi pišemo, odgovarjamo, posredujemo in brišemo

1. Napačna nastavitev email naslova, uporabniškega imena,

emaile. Program nastavi vse emaile na določen interval, ki ga

gesla ali POP3 strežnika. Takšno napako popravite tako, da

nastavite v Menu – Setup – Schedule. Nastavitev novih

kliknete na Options ob emailu, ki ga ni uspel pregledati.

emailov v programu je povsem preprosta: v Menu – New

2. Neodzivnost strežnika, na katerem imamo email naslov.

Account vpišete email naslov, uporabniško ime in geslo, nato

Za to ni kriv program, ampak sam ponudnik emaila.

kliknete Update in že lahko preglejujete svoje emaile. Če se v

3. Veliki ponudniki brezplačnih emailov (Hotmail, Yahoo!,

okencu z emailom prikaže *, to pomeni, da program ni uspel

Google) pogosto spreminjajo nastavitve dostopa do njihove

pregledati emaila. Za to je lahko več vzrokov, in sicer:

pošte. Zaradi tega je možno, da program ne more dostopati do njihovih strežnikov. Ekipa ePrompterja dela zelo aktivno na tem projektu, zato vedno popravi takšne napake v roku enega tedna. Ob vsakem popravku, ki ga naredijo, se pojavi na sredini zgoraj pisemce, v katerem obrazložijo, kaj so popravili. Program se avtomatsko posodoblja. Slabost programa je ta, da si z njim ne moremo ogledati priponk in tudi opozori nas ne, da nas v našem predalu čaka še priponka. Vsekakor se ta program splača preizkusiti, saj nam prihrani ogromno časa dnevno – predvsem tistim, ki imajo veliko registriranih email naslovov in zato za samo registracijo v emaile porabijo veliko časa. Seveda obstajajo tudi programi kot so Outlook Express, a v njem ne moremo pregledovati emailov iz Hotmaila, Yahoo!-ja in Gmaila. Program si lahko prenesete iz spletne strani http://www.eprompter.com/. izgled programa ePromter

32 4


INTERVJU

Glasbena skupina "Posneti CD je naša največja želja!"

Daša Purgaj

N

edavno sem na našem

takrat smo PagE-oNe.

»lubem«

Glasba, ki jo igrate, je povezana z

zasledila

forumu »topic«

o

skupini Page-One. Nekateri ste i nad njihovo glasbo navdušeni,

zvrstjo rocka in metala. Česa je bil

več, rocka ali metala?

spet

Hm

…. Definitivno je v naših pesmih

drugi ne, verjemite pa, da se fantje iz okolice Murske

več metala, vse skupaj

Sobote zelo trudijo in da je za uspeh potrebnega kar

Naš repertoar je sestavljen iz nekaj avtorskih pesmi z

nekaj odrekanja ter veliko truda. Ker dva člana mlade

naslovi: Straj, Babe, Running, Blues, … in nekaj priredb

»vleče« nekam na heavy metal.

obetavne skupine študirata na FERI, smo se odločili, da

skupin Metallica, Guns'N'Roses, DeMiron, Iron Maiden,

vam fante pobliže predstavimo. Skupino PagE-oNe

ŽelezoBeton; prirejenih po naše, seveda.

sestavljajo postavni fantje po imenih Elmir Blažević (ritem kitara, vokal), Robert Ferencek (solo kitara, vokal), Kristijan Koltaj (klaviature, vokal), Matej Štefko (bobni) in Andrej Gorčan (bas kitara). In kako so nastali? Idejo, da bi skupaj ustvarjali glasbo, je dal Robert po svojem prvem nastopu s kitaro, ko je ugotovil, da je to nekaj, v čemer neizmerno uživa. Ker smo že prej bili sošolci in prijatelji, smo bili kar hitro za in tako smo v začetku leta 2003 pričeli delovati skupaj. Po prvem letu zbiranja v stričevi garaži, kjer smo pridno vadili, nas je sicer zaradi osebnih razlogov zapustil bas kitarist, a smo se hitro znašli v novi postavi in nadaljevali po začrtani poti. Ta se vije iz Murske Sobote, natančneje Fokovec, Vučje Gomile, Tešanovcev in Bogojine, od koder prihajamo, pa vse do Maribora in naprej. Vaša kariera je torej dolga dve leti, bi lahko dejali. Kako prepoznavni ste postali v tem času? Imate veliko nastopov? Pravzaprav naša »kariera« traja natanko 3 leta, en mesec, dva tedna, 5 ur, 15 minut in nekaj sekund. Tako za šalo. Dejansko smo ponosni na svoje delo in na doseženo v teh letih. Imeli smo že nekaj večjih nastopov in mislimo, da nas občinstvo že malo pozna. Seveda si želimo, da nas spozna še več naših potencialnih oboževalcev. Na kratko povedano, dandanes je z malo truda in predvsem finančnih sredstev težko priti visoko na glasbeni sceni. Ponavadi se pri nastajanju in izbiri imena za skupino dogajajo čudne stvari. Kako je nastalo ime za vašo skupino? Vse se je zgodilo po naključju, natisnili smo list, na katerem je bilo napisanih deset predlogov za ime skupine. Nobeno od navedenih imen se nam ni zdelo primerno, na kar smo na dnu lista videli iztis »Page 1«. Pa smo si rekli: to bo to! Od

Našteli ste tudi avtorske skladbe. Kdo jih »ustvarja«? Zaenkrat imamo kakih deset avtorskih pesmi. Ponavadi jih ustvarjamo skupaj ali pa posamezno vsak po svoje, doma. Da bi ustvarili dobro, je vse odvisno od časa, kraja, psihičnega in fizičnega stanja, … V letu 2004 ste nastopili tudi na predizboru za Rock Otočec, kako je bilo? Kje vas lahko sicer najpogosteje najdemo? Na predizboru smo bili vsi zelo zadovoljni tako z doseženim mestom kot tudi z nastopom. Ko se nam bo ponudila taka možnost, se bomo z veseljem udeležili še kakšnega predizbora. Ker vsi ti nastopi pripomorejo k prepoznavnosti, se trudimo, da bi se udeležili čim več razpisov. Velik interes nam je pokazati se in zabavati občinstvo. V tem uživamo. Zato nas tudi najpogosteje najdete na srečanjih motoristov, razpisih, tekmovanjih in tudi drugje. Nismo omejeni. Da band »laufa«, je potrebna tudi vaja. Kje in koliko vadite, še vedno v stričevi garaži? Ne, stričeva garaža zdaj služi drugim namenom. Vadimo v kleti gasilskega doma Bogojina, kjer nas nihče ne moti in mi ne motimo nikogar. Ker smo v večini študentje, se dobimo za vikende in vadimo od petka do nedelje. Med tednom pa zaradi naporov študija pišemo kaka besedila in odkrivamo nove »rife«. Sicer pa prihajate iz okolice Moravskih toplic, ste dejali. V tistih koncih ste torej dokaj poznani, pa Maribor in okolica? V domačem kraju smo dokaj poznani in upamo, da bomo postali še bolj. V Mariboru in okolici še nismo imeli priložnosti, da bi se pokazali, vendar pa kot kaže spored za leto 2006, bomo tudi mi prišli na svoj račun. Če bo seveda vse po sreči. 33


skupina Page-One

nepričakovanega,

smešnega,

nenavadnega? Kot vemo, se v vsaki glasbeni skupini dogajajo stvari, ki so nepozabne. Npr. padanje deklet čez zaščitno ograjo (posledica: izguba kakšnega zoba), skurjene končne

stopnje,

grozen glas

bas kitarista Andreja za mikr ofonom, okvare avtov, lahko bi našteval še in še. Ste tudi sicer odlični prijatelji ali vas povezuje samo glasba? Itak, da smo tudi dobri prijatelji, ker brez tega enostavno ni mogoče

delati

to,

kar

pač

delamo. Prijateljstvo in glasba nas dobro povezujeta in to je naš uspeh. Naše bralke bo zanimalo tudi Ste tudi sicer dobro glasbeno podkovani, ali je to bolj

ali ste samski? Je to skrivnost?

hobi?

Seveda smo nekateri samski, nekateri pa ne. Dekleta, to se

Glasba nam je vse!!! Od hobija do podkovanosti, užitka,

boste pač morale pozanimati osebno z nami. Saj pa itak

veselja, … Glasba iz srca.

veste kje nas najdete.

Mislite, da se je možno pri nas z glasbo zaslužiti?

Novo leto je za nami, nam zaupate, kako ste ga

S tako zvrstjo glasbe, kot jo ustvarjamo, bi težko kaj

preživeli?

zaslužili, ampak se da. Vendar pa v vseh nas obstaja upanje

Na kratko: ŽUR DO JUTRANJIH UR! Naj vam to vse pove.

in volja, da bomo lahko nekega dne uspešni glasbeniki. Kot

In vaši načrti v prihodnje, cilji za leto 2006?

pravijo: »Najboljša služba je tvoj hobi«.

Upamo, da nam bo leto 2006 kar najbolj naklonjeno. Že od

Zdi se mi, da je večina mladih glasbenikov rokerjev,

vsega začetka si želimo posneti in izdati CD. Mogoče nam bo

zakaj in kako to zagovarjate. Je to najlažje igrati ali pa

letos le uspelo, to je naša največja želja. Upamo pa tudi na

se res vsi najdete v tej zvrsti?

čim večje število nastopov.

Ne zagovarjamo nobene zvrsti glasbe. Vsaka zvrst glasbe zna

Kje vas bomo v kratkem lahko gledali in poslušali?

biti dobra, vendar je to stvar posameznika. Poslušamo in

Težko je vnaprej povedati in obljubljati, kje in kdaj. Najbolje,

igramo tisto, kar je všeč nam in drugim.

da nas poiščete na naši internetni strani www.PagE-oNe-

V skupini ste sami fantje, se vam kdaj »zlušta« po kakšni

si.com, kjer boste našli vse potrebne informacije. Lahko pa

brhki deklici?

se tudi vpišete v našo »mailing listo«, iz katere boste dobivali

Seveda se nam »zluštajo« kake brhke deklice. No, vse skupaj

obvestila o vsem, kar se tiče skupine.

pa je tudi odvisno, kako gledamo na to.

Kaj bi za konec sporočili bralcem Abakusa?

Če za trenutek pustimo glasbo. Ste mladi študentje, kaj

Radi bi se zahvalili vam in vsem, ki nas podpirate,

študirate in kako usklajujete študij, vaje in nastope?

vzpodbujate, poslušate in verjamete v nas. Upamo, da se

Lahko rečemo, da nam je skupno to, da smo vsi tehniki.

bomo lahko kmalu videli in slišali tudi v Mariboru in okolici.

Elmir in Andrej študirata elektroniko, eden v Ljubljani,

Sicer pa »Make love not war« in pridno študirajte!

drugi v Mariboru. Robert študira računalništvo v Mariboru,

PS.: Pozdrav naši mali menedžerki. Da bo obljuba

medtem ko je Kristijan priden v Srednji elektro šoli v Murski

izpolnjena.

Soboti, Matej pa že pridno služi kruh.

Skupini PagE-oNe se zahvaljujem, da so si vzeli čas za

Študij in glasbo usklajujemo zelo dobro. Obstaja pravilo, ki

pogovor in jih opominjam, da nas ne bomo pozabili

se ga strogo držimo: »Med tednom šola, med vikendom pa

povabiti na njihov naslednji nastop. Fantje, držim vas za

glasba.« Kar se tiče nastopov, pa si vedno vzamemo čas.

besedo. Obilo uspeha!

Se vam je na nastopu ali vaji že kdaj zgodilo kaj 34 4


Kako kulturni smo bili ... in kaj smo postali

KULTURA Larisa Huremovič

e nam v študijskem programu manjka kakšno

Č

bliskavice. Da ne pozabim na tiste vnete obiskovalce, ki

predavanje, je to zagotovo tisto, ki ga predava profesor

vztrajno mahajo na odru nastopajočemu sosedu, medtem ko

stare dunajske šole. In če bi želeli gostiti predavatelja

si s koncertnim listom hladijo razgreto čelo.

takega kova, zagotovo ne bi izbirali med nadebudnimi

… poznali smo kavalirje

mladimi diplomanti, ampak bi iskali šarmerja v jeseni svojih

Dunajska šola je mladeniče naučila lepega vedenja in

pomladi. Včasih so delali tudi take, danes jih iščemo.

osnovnih pravil »how to treat a lady«. Ženska je bila dama in

Ko je globalizacija iz Amerike prinesla vse, kar je »fajn«, smo v

moški je bil gospod – gentleman – a cavalier. Že v uvodu sem

paketu dobili uporništvo do lastne, če ne že osebne kulture.

omenila, da je ženska neodvisnost marsikaterega moškega

Le kateri bo izbranki slekel plašč in primaknil stol v

prikrajšala za prijazno gesto, ki jo mlade dame užaljeno

McDonaldsu? Da je položaj še toliko težji, s(m)o ženske

spregledajo. Osnovna načela so vendarle ostala, na žalost pa

postale tako zelo neodvisne, da se vsaka moška gesta zdi

jih pozna le redko kateri.

nepotrebna, če ne celo moteča. In ko bi rade kompliment,

Ohranila se je resnica, da imajo ženske prednost, kar velja v

moški možgani reducirajo besedni zaklad kot antivirusni

večini položajev, z izjemo vhoda v kavarne ali restavracije,

program. Za devetimi gorami, za devetimi vodami pa je bilo (z

kamor prvi vstopi moški. Takšni zaprti prostori naj bi veljali

njimi) nekoč drugače…

za neraziskana in teoretično tudi nevarna področja. Obratno

… hodili smo v gledališče

je pri izhodu, ko ženska nakaže smer odhoda. Moški

Starogrški Talijin hram smo obiskovali decentno urejeni,

spremljevalki prav tako pomaga pri slačenju in oblačenju

dostojni in slovesni. Izbira obleke je ves ceremonial še

plašča ter primakne stol, kadar je to potrebno.

privzdignila. Še danes naj bi veljala temna barva tako za

plačevanje računa je veljalo za moško opravilo, vendar se ta

Celo

ženske kot moške. Nikakor športnih ali pisanih oblačil ter še

manira opušča, za kar smo krive ženske same.

manj nahrbtnikov in velikih torb. Navadno je večerna toaleta

Še vedno pa imamo rade drobne pozornosti ter vse tisto, s

tista, ki je pravi izbor.

čimer nas moški naredijo posebne.

Danes gledališče še vedno velja za elitno zbirališče ljubiteljev

… znali smo se vesti v restavracijah

kulture, zatorej je največkrat na predstavah in premierah

Hiter način življenja in prehranjevanje v restavracijah so

mogoče srečati znane obraze ter obraze iz sveta politike in

privedli do popolne preobrazbe obnašanja pri jedi. Le kdo se

gospodarstva. Žalostno je dejstvo, da mnogi svoj obisk

še spomni tistih majhnih posodic z rezino limone? P.S.:

dolgujejo podarjeni vstopnici ali službeni dolžnosti, ter da se

Služile so pranju prstov, kadar je bil na jedilniku pečen, ocvrt

je težišče

premaknilo iz odra v preddverje, kjer se ob

premierah gostje mastijo z cateringom.

narezki in brezhibnim

Zvrhani krožniki in polna usta navadno

odražajo kulturo »kulturnih« ter njihovih spremljevalcev.

…. obiskovali smo kulturne prireditve

piščanec. Pa servietke in majhni prti čez kolena? Vse te majhne pozornosti so se izgubile, ko pa jih srečamo, smo prijetno presenečeni, saj nam olajšajo in izboljšajo počutje.

… znali smo ogovarjati

se

spodobno

medsebojno

Še v času Titove vlade so se tako stari kot mladi združevali v

Če enakopravnost pomeni vsi z vsemi enako, potem je tu

tečajih in društvih, katerih vsakoletne produkcije in nastopi

skrajni čas, da se naučimo lepega vedenja, ki je prav tako del

so privabljali mnoge radovedneže. Na srečo je tako še danes.

procesa biti kulturen. Predvsem mladi danes napačno

Protokol je zmeraj zahteval aplavze ob prihodu ter odhodu

razumemo enakopravnost, oziroma bolje razumemo pravice,

nastopajočih, dirigentov in mentorjev. Ljudje so ob dobrih in

ter nekoliko manj dolžnosti. Še vedno velja dejstvo, da s

malo

naklonjenost

starejšimi govorimo spoštljivo in tudi pozdravljamo primerno.

nastopajočim.

Vse meje dobrega okusa prestopimo tudi takrat, kadar je naše

To, kar botruje nekulturnim izpadom na javnih prireditvah,

oblačilo neprimerno priložnosti, če smo obiskali koga

manj

dobrih

nastopih

pokazali

pa je fenomen današnje družbe. Zvoneči mobilniki in

pomembnega ali starejšega, kar apelira predvsem na žensko

nepretrgan kašelj kot intermezzo uverturam so postali redni

populacijo.

spremljevalci vsake prireditve. Razkazovanje nove tehnične

Postati kulturen in spodoben človek je bila novoletna želja

opreme je postal hobi mnogim poslušalcem, ki se za plačano

marsikoga. Kultura se začne s posameznikom in se tam tudi

vstopnico med prireditvijo zabavajo z

digitalno kamero in

ugotavljajo, kako prijetno moteč je pisk ob vsakem vklopu

konča. Vsak je dovzeten svojega vedenja in prav to ustvarja sliko ljudem okoli nas. In še nasvet – pozdravljajte!

35


SOCRATES ERASMUS

How a Finnish guy ended up in Slovenia - a true story

Anssi Kumpula

niversity of Maribor, Faculty of Computer Science

U

nice. Two weeks before leaving I looked up where my new

and Electricial Engineering, offers all courses in

home country actually is.

learn the language properly. In other ways, as a place to live

Ljubljana as a starter

and a home base of doing all kinds of different trips, this

First three weeks in Ljubljana were spent for intensive

Slovene. Nice for a foreign, who never managed to

small and cute Balkan country Slovenia is just great

Slovenian language course. I liked Ljubljana a lot. Maybe the

alternative for a handsome Scandinavian, hungry for new

first impression and excitement of Slovenia had something

experiences.

to do with it, or all the new and cool people I met. Anyway, I

Visiting international relations office in University of Vaasa

enjoyed my time there very much. Hellos to my teachers

in Finland, you end up having a plan to go abroad as an

there, Marjana and Uros; hi, you we're great, I’m doing ok

exchange student. Vaasa has quite good co-operation

here, still...

universities in different countries all around the world, like

KMS. How smelly, too crowded and bad music place it was,

France, England, Germany, Sweden, China, Mexico, United

but what fun it was most of the time we were there. Cantina

States, or even your own proposal if you like some specific

Mexicana and Joe Pena's, such good restaurants. Ortobar,

country to study. I wanted to go to Paris, but they didn't let

sorry for the city plan they had, to take you down; I will miss

me. So I picked Slovenia.

time spent with you. Dragon of Ljubljana, sorry I never

I was browsing around. Slovakia was my first option after

visited your castle up there on the hill, I was just pulled to

France, but then I was told about a small country

too many cool trips and places, I didn't have the time.

somewhere in Middle- or South-Europe, where students

Other Erasmus people at Ljubljana, well, what can I say, I

from abroad are really welcomed. I was amazed. They told

had the best time with them. Though I don't miss Klaus at

me you could eat full meals in restaurants for less than two

all, one lousy German van of ex-roommate, was a

euros and a glass of Lasko beer for the same price. Compare

troublemaker on our road trips. Oh, how much more I would

that to Finnish four to five euros per beer and at least ten for

have seen if you would sometimes just work.

a meal. Actually, Slovakia would be even cheaper to live in, but Slovenia sounded cooler. Yap, Slovenia, you're my One moth before leaving to Slovenia I booked my flight.

My own tutor and wine festival waiting in Maribor

Seven hours of waiting for a connection flight in Budapest -

Only Faculty of Economics offers lectures in English. Of

choice, be prepared.

course, only there, and my studies are at technical faculty. I hate economics. However, I can organize my schedule pretty freely, because I don't have go to lectures. With experience of few Slovene lectures, it seems professors can keep interesting contact with students. Wish I knew the language. My welcome was good. Ales, my tutor, were informed just one day before about my arrival by email. He still managed to be there to take me from the railway station to get accommodation and to go on my first dinner. Of course, I didn't wait for him and went for a walk by myself, got lost, but again, there he was picking me up from somewhere behind football stadium. The local ESN-team is taking good care of international give me that Laško pivo

36 4

students. I couldn’t feel more comfortable, and they


and went on the road to Slovakia, but end up in Hungary. I was impressed by the history I've seen in old Yugoslavian places, especially Mostar and Sarajevo.

Coming

from

peaceful place up north, it's hard to understand such war going on in Europe just short time ago.

Dober dan, kako si, me veseli, hvala in adijo Hyvää päivää, miten menee, mukava tavata, kiitti ja moro. I learned those, now it's your dancing in welcome week

turn. With little trying you usually get a positive response

help you right away with your problems. And the Welcome

from people. It works the same way in Finland, though

Week they organized... uh, that was something you would

people are less talkative for sure.

not believe. Actually, I never felt alone here, people are so

Exchange time of mine expires in two months. With three-

friendly and easy to talk with.

month experience, I can honestly admit what I love about

I've been wondering where all the people go on weekends?

Slovenia: a great country, great people, great atmosphere

There's absolutely no one and social life of the city seems to

and a lot of good moments. Odlično.

settle down at the end of the week. Besides making longer trips on quiet times, you can still enjoy doing smaller trips to Pohorje, for example, and swimming in pools. Wine festival in November was a happy exception, of normal Maribor weekend, with great atmosphere in main square while enjoying in ”kuhano vino” and the people. Way of everyday life differs from a Finland’s day. Man can sleep peacefully in his or her bed at night, though every day there is a kitchen party going on, people are singing on the streets and roommate is snoring in the strongest way possible. Still, there's no need to say living in student dormitories is miserable and sad. Go Tyrseva!

Doing trips to other countries Slovenia is a clean country, you can drink water straight from tap, people are dressed properly and you feel safe. Nothing to worry about. Still, taking trips to countries around is a must. I have visited Croatia four times, went to Bosnia & Herzegovina, Austria, Slovakia and Poland – they are not neighbours, but anyway – and I will still go to Hungary, Italy, Czech Republic and Serbia & Montenegro. In Split, you can meet the prettiest girls of Balkan (sorry Slovenian girls). You just have to be careful while driving in these states. I was picking up by a family from Bratislava, drove to Vienna

happiest guy in Slovenia

37


KOTIČEK TETE OLGE

Nakratko o zdravi prehrani

DD

H

itra hrana je pojem za predvsem nekvalitetne

surovine, hitro pripravo ter prehitro konzumacijo.

Na splošno zgražanje strokovnjakov in na

nezainteresiranost javnosti za bolj zdravo prehranjevanje, se na vsesplošno veselje nepoučenih pri nas razširja »fast food virus«. No, pa saj ni tako hudo, tisti listek solatke v hamburgerju ali pa tista skromna, izžeta oliva na sredini

Fast food družba Carls Jr. ima v ponudbi "Double Six Dollar" hamburger s pol kilograma mesa, Burger King pa testira enormni sendvič z omleto, klobaso in sirom. Družba Starbucks pa namerava začeti prodajati Chantico, napitek s kakovovim maslom, ki bo v vsaki skodelici vseboval 390 kalorij in 20 gramov maščobe.

pice nedvoumno odtehtata dnevne potrebe po zelenjavi. In če zraven pijemo še jabolčni sok, potem smo zadostili tudi

preveč kalorična (okrog 1800 do 2000 kcal dnevno). Vsak

dnevnim potrebam po sadju, mar ne? Ne bo čisto držalo,

dan naj bi pojedli vsaj 150 gramov očiščenega sadja in 250

dnevne potrebe našega organizma, da bi le to pravilno

gramov očiščene različne zelenjave. In zakaj vedno znova

delovalo, so bistveno kompleksnejše od olive in listka

strokovnjaki prihajajo do zaključkov, da se teh navodil ne

solatke. To ni nič novega; že davno, davno nazaj,

drži prav veliko ljudi? Saj ne, da ne bi znali brati, problem je

v 2.stoletju je v Rimu živel grški zdravnik

v našem tempu življenja. Zakaj se večina študentov

Galen, ki je preučeval prehrambene navade.

po obrok zateka v Bobra? Seveda brez

Napisal je natančna navodila za prehrano,

dvoma tudi zato, ker so to najcenejši

osnovano na zelenjavi, žitu, semenih,

boni, največkrat pa

zaradi

sadju, ribah in na majhnih

pomanjkanja časa, saj so

količinah suhega mesa. Cilj je bil

odmori

znižati telesno težo in zaščititi

neverjetno kratki, časa je

organizem

premalo, no ja, pa še okusno

pred

najbolj

pogostimi boleznimi. Ja, prav imate,

v

antiki

je

med

predavanji

je. Ni pa zdravo. Hitra hrana je

nastala

namreč

svetovno znana »piramida zdrave

nekvalitetne

pojem

za

predvsem

surovine,

prehitro

prehrane«, ki visi skoraj na vsaki steni čakalnic

pripravo

zdravstvenih ustanov in je z manjšimi spremembami še

znova naročali pico, imejte v mislih, da ima ena sama pica

danes merilo za pravilno prehranjevanje. Strokovnjaki za

toliko kalorij, da bi zadostovala ne eni, ampak kar trem

ter hitro konzumacijo. Naslednjič, ko si boste

prehrano na osnovi prehrambene piramide ljudem

osebam! Če niste vrhunski športnik, boste te pridobljene

priporočajo, naj bo njihova hrana vsak dan pestra, naj

kalorije le stežka porabili in postopoma se vam bodo nabirali

vsebuje malo maščob (do 50 gramov na dan) in naj ne bo

odvečni kilogrami. Hitro hrano si lahko brez večjih posledic privoščimo največ 1x na teden, da ponovim – 1x na teden!

Ameriška fast food industrija je kljub opozorilom zdravnikov predstavila nov, še večji hamburger, ki je postal pravi hit med kupci. Najpopularnejši novi hamburger fast food družbe Hardees je "Monster Thickburger" - ekstremno bogat hamburger, ki je sestavljen iz dveh 30 dkg pleskavic, štirih rezin slanine, žlice majoneze in velike žemlje z maslom. Ta prehrambena bomba ima kar 1420 kalorij in 107 gramov maščob. Odkar je nov, preko 10 cm visok hamburger v prodaji, ga oboževalci in kupci opevajo kot spomenik amerikanizmu.

Sicer je res, da nas ta hrana nasiti, vendar je tukaj tista zanka – po njej zelo hitro spet postanemo lačni. Najbolje si je zato privoščiti hrano, bogato z vlakninami, ki imajo lastnost, da nam dajejo največji občutek sitosti; kakšno jabolko več pa bo rešilo vaše ponovno lačne želodčke. Pa še namig – eno samo jabolko za zajtrk ima večji budilni učinek kot skodelica kave! In če nočete imeti pri tridesetih povečane ravni holesterola, povišanega krvnega pritiska, stanje vaših žil pa kot pri kakšnem šestdesetletniku, bo

vašim

prehranjevalnim navadam posvečati več pozor-nosti. Včasih tudi premagati samega sebe ter okusno pico zamenjati za solatni krožnik.

38 4

potrebno


Toti internet

RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Matej Krajnc

P

rav zanima me, kakšni bi bili vaši odgovori na

Preteklost:

vprašanje: kaj je to internet? Mislim, da večino to

Pred davnimi časi smo se na internet povezovali s

spomni na internetne strani z raznoraznimi podatki

hreščajočimi modemi za tolar dvajset na minuto po sedmi

in vsebinami ter seveda slikicami. Vendar pa se večina

uri zvečer in hvalili smo boga, ko je prenos presegel 7 kb/s.

razsežnosti interneta sploh ne zaveda. Glede na to, da je že

Prvi širše uporabljani digitalni prenos je postal ISDN, ki je

danes možno GSM aparat okužiti z virusom, bodo verjetno

pri združevanju dveh linij že dosegal prenosno hitrost

dokaj kmalu v revijah članki o vdoru hekerja v mikrovalovko

klasične disketne enote, vendar je ob tem seveda kuril

ter kraji podatkov o zalogah v hladilnikih slavnih igralk.

dvojno ceno. Stvari so začele postajati spodobne z uvedbo

(hm, le kaj jé Shakira?) Internet je v pravzaprav ogromno

asinhronih linij, ki jih dan današnji poznamo kot kabelski

računalniško omrežje, ki med sabo povezuje računalnike in

dostop ter ADSL. Problem je bil le to, da smo lahko podpisali

razne naprave, posredno pa ljudi in informacije po celem

dvoletno pogodbo za ADSL pri siol-u, če smo pred tem najeli

svetu. Nanj smo lahko povezani preko ponudnika

ISDN priključek pri Telekomu, saj naj bi bil nujno potreben

internetnih storitev (ISP) bodisi posamezno, ali pa posredno

za delovanje (Tipičen primer ožemanja žepov s pomočjo

preko usmerjevalnika iz lokalnega omrežja (LAN), ki je po

izkoriščanja neznanja ljudi), ali pa smo nekje za ceno ISDN

možnosti lahko tudi brezžično (WLAN). Slovenski ponudniki

naročnine več plačevali ponudnikom kabelskega dostopa

so priključeni na hrbtenično omrežje, last javnega zavoda

(vendar tako nismo imeli telefonskega priključka).

Arnes, kar je tudi podatkovna pot s tujino oz. svetom.

39


Sedanjost:

46.208/6.656 Mb/s, kar je za večino še več, kot dovolj.

Z uvedbo nekaterih zakonov se zadnjih nekaj mesecev vse

Prihodnost:

skupaj zelo spreminja. Najprej nam je bil omogočen dostop

Optična vlakna imajo daleč največjo prenosno hitrost.

do ADSL linij brez ISDN priključkov, kar je vplivalo na

Velika je verjetnost smeri razvoja je povezanost sosesk

pocenitev tudi pri ponudnikih kabelskega dostopa, zelo

optiko, do VDSL pretvornika, od koder bo linija potekala v

dobrodošla pa je bila uvedba konkurence. Najbolj odločno in

vsako stanovanje oz. hišo, ali pa bo celo postavljena ena ali

kontroverzno je na trg stopilo podjetje T2, ki je za skoraj

več WLAN brezžičnih dostopnih točk, ki že danes dosegajo

polovico aktualnih cen obljubilo isto hitrost s tehnologijo

nazivno prenosno hitrost za enega uporabnika tja do

VDSL, poleg pa še IP telefonijo, ki je z manj kot tretjino

108Mb/s. Lepota vsega tega v naši lepi mali Sloveniji je ta,

naročnine ISDN priključka podjetja Telekom, več kot pol

da bi lahko z denarjem, ki ga je podjetje Mobitel plačalo

nižjimi stroški klicev v Telekomovo in zastonj klice v interno

državi veliko denarja za UMTS koncesijo, namesto tega pa bi

omrežje postalo res huda konkurenca Telekomu. Treh

lahko položilo več kot 2000 km optičnih kablov. Tako pa bi v

internetnih televizijskih priključkov hkrati mi sploh ni

prihodnosti postalo konkurenčno Telekomu, ki z mislijo na

potrebno omenjati. Verjetno ste opazili v medijih, da tudi

nov monopol v prihodnosti s polno paro polaga optične

tukaj ni šlo gladko z vgradnjo razdelilnikov linij ter s

kable. UMTS je protokol za brezžični prenos podatkov, ki naj

prenapetostnimi zaščitami, zato so se na našo žalost pojavile

bi dosegal hitrosti 8-10Mb/s, katere so veliko bolj občutljive

zakasnitve pri priključitvah uporabnikov in seveda tožbe, ki

na razdaljo, kot pri DSL tehnologiji.

bodo trajale še dolgo. Na trgu so se seveda pojavila še druga podjetja, kot so Perftech S5.net, Sinfonika, Volja, Amis in če

Nasvet:

povprašate ata googla, vam jih le-ta poda še več. Vsak ima

Torej, če niste več zavezani s pogodbo na kateregakoli

svoje ponudbe, tako da si lahko najdete paket ki vam

ponudnika, si le oglejte cenike in premislite ter predvsem

ustreza. Najdete lahko celo ADSL dostop, ki ga ne plačujete

preračunajte. Omeniti še velja to, da preverite cene najema

pavšalno ampak po uporabi glede na čas. To sicer ni za

oz odkupa modemov in kako dolgo bo trajala pogodba.

zagrizene računalničarje, ki iz interneta brez prestanka

Še en nasvet:

nalagajo raznorazne vsebine, ali igrajo igre, vendar je v

Verjetno se kdo sprašuje zakaj ima 1Mb/s linijo, vendar

primerjavi z analognim in ISDN dostopom veliko ceneje. Če

dosega samo 125kB/s. Serijski prenos se namreč meri v

namreč še kdo ni opazil cen analognega dostopa, si jih naj le

bitih na sekundo, vaš peer to peer (P2P) program pa vam to

preveri, saj je minuta okrog 5 SIT in več, kar znese devet

pove v bajtih. Razliko lahko opazite, če pogledate oznako

tisoč SIT pri eni uri uporabe dnevno pri astronomski hitrosti

dovolj dobro: B=byte, b=bit. 1B=8b.

modema.

Pa še dva nasveta: Nekaj specifikacij:

Ne mešajte piva z žganjem in ne se opijanit z ouzo (grška

Razlika med T2 ter ostalimi ponudniki je v tehnologiji. VDSL

žgana pijača, narejena iz janeža).

je prav tako, kot ADSL, nadgradnja DSL (digital subscriber line) tehnologije, kjer je A asymmetric, V pa Very high bitrate. Obstaja sicer še več načinov nadgradenj DSL linije, vendar je VDSL najbolj perspektivna. Dosega namreč prenosne hitrosti do 52/13 Mb/s, kjer je prva številka

In še nekaj uporabnih povezav:

hitrost prenosa podatkov od ISP-ja do vašega računalnika,

http://www.t-2.net

druga pa hitrost v nasprotni (logično) smeri. V primerjavi z

http://www.sinfonika.si

ADSL-om, kateri zmore 9/1.5 Mb/s je to kar očitna razlika.

http://www.upctelemach.si

Tukaj se pojavi vprašanje, zakaj slednja tehnologija potem

http://www.triera.si

sploh obstaja. Vsaka medalja ima dve strani, pravi star rek;

http://www.s5.net

problem je namreč razdalja. VDSL deluje s takšno hitrostjo

http://www.volja.net

do 300m, ADSL pa na 2.4 km. Res pa je tudi, da se z razdaljo

http://www.amis.net

to ne spremi zelo drastično in glede na potrebe je navadnemu uporabniku že četrtina te hitrosti dovolj. Na uradni strani podjetja T2 je objavljena meritev prenosa pri VDSL tehnologiji na razdalji 1400m, kjer so dosegli

40 4


Priprava digitalnih slik

RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Danilo Majhenič

D

igitalni fotoaparati s 4 in več megapiksli so danes

mi pomaga Image Resizer, ki nam v kontekstni menu doda

kos zabavne elektronike, ki ga uporabljamo vsak

opcije za spreminjanje velikosti slike ter rotacijo. Ker imamo v

dan. Majhni in luškani, v vseh barvah mavrice za

raziskovalcu nastavljene zelo velike predogledne slike, lahko

punce ter malo večji sivi oziroma srebrni za fante. Z več

z držanjem tipke CTRL in klikanjem na slike označimo več

povečave, z manj povečave, skratka vse, kar umetniški ali

slik, ter izberemo tiste, ki jih bomo zavrteli v smeri urinega

konjičkarski fotograf potrebuje. Izbira je vedno večja, cene pa

kazalca. Ko jih imamo označene, desno kliknemo na eno

vedno nižje. Prav tako cene znižujejo fotografski studiji, ki

izmed njih ter izberemo opcijo 'Rotate Clockwise'. Na sliki

vam slike natisnejo; jumbo plakati z napisi digitalni format 20

vidite označene funkcije, ki nam pridejo prav, predvsem za

SIT so preplavili obljudena mesta ter frekventna križišča.

ogled na spletu ter za pošiljanje po emailu pa si lahko

Digitalne slike pa so s seboj prinesle lastnost, ki ima tako

pomagamo s funkcijo 'Resize Pictures', ki nam spremeni

dobro kot slabo stran. Slike namreč ni treba razvijati, kar

velikost slik. Izbiramo lahko med štirimi vnaprej določenimi

pomeni, da jo lahko pogledate takoj na prikazovalniku vašega

velikostmi ali pa jo sami določimo. Privzeti program naredi

fotoaparata. Posledično slike takoj pogledamo, in če nam

kopijo slike z novo pripono k imenu datoteke, lahko pa

motiv ni všeč, še hitro eno škljocnemo. Ko pridemo domov, pa

spremenimo, da nam ne dela dodatnih kopij. Sedaj imamo

imamo polno slik, med katerimi je ponavadi polovica takšnih,

organizirane in urejene slike, želimo pa jih še obrezati, urediti

ki nam niso všeč, ali pa so slabo izostrene. Pri 100 posnetih

barvne popravke, odstraniti rdeče oči ter narediti

slikah to pomeni, da jih moramo prečesati na 50 ter izbrati

prezentacijo. Za takšne popravke najraje uporabim FS image

najboljše. Tukaj nam na pomoč priskočijo programi za

viewer [2] v polnozaslonskem načinu. Na robovih ima namreč

urejanje in pregledovanje slik. Če se omejimo samo na okna

skrivajoče menije, s katerimi hitro popravimo sliko ter

XP ter dodatno programje zanje – PowerToys [1] - smo

razveljavimo popravke, v kolikor nam niso všeč. Na zgornjem

osnovne funkcije s slikami že kar lepo opravili. Lahko pa si še

robu je osnovna navigacija s predogledom slik, na desni

pomagamo z zastonjskima (freeware) programoma Faststone

imamo EXIF podatke o sliki ter spreminjanje DPI vrednosti

Image viewer [2], ter Picasso 2 [3]. Sam uporabljam prvega

slike. Spodnji rob skriva hitre funkcije kot so printanje,

zavoljo njegovih hitro dosegljivih funkcij v polnozaslonskem

obrezovanje, zoomiranje ter odpravljanje rdečih oči. Na levi pa

načinu ter kopice možnosti pri obdelavi večih slik naenkrat.

imamo kopico funkcij kot so vrtenje, svetlost, kontrast,

Omenim naj še, da bodo najzahtevnejši posegli po

zamegljevanje, dodajanje okvirjev ter razni filtri. Za

PhotoShopu ali PaintShop Pro-ju. Če se tako pomaknem na

obrezovanje slike (crop, bližnjica na tipkovnici X) ima vmesnik

pripravljanje vašega okolja za delo s fotkami, bomo najprej

predpripravljene vrednosti za papirje, sproti vam računa DPI

prilagodili raziskovalca. S Tweak UI si v razdelku explorer >

ločljivost in izpisuje, ali bo izpis na izbrano velikost papirja

thumbnails po želji priredimo velikost predoglednih slik. Sam

kvaliteten, ter z rdečim napisom opozori, kadar ni. Sedaj

imam kvaliteto na 100%, velikost pa 200 pik. S tem imam

imamo slike obdelane in porezane ter s tem primerne za tisk.

pregled nad slikami že v raziskovalcu dokaj dober (nastavimo

V kolikor boste slike pošiljali preko interneta in ne bi radi

pogled mape na sličice). Preden začnemo slike obdelovati,

predolgo čakali, slike zmanjšajte na 300 DPI (to je 2

bom dal nekaj priporočil o organizaciji slik na disku. Sam

megapiksla za 14x10 cm). Pri fotografu pa povprašajte,

imam narejeno mapo za slike, v kateri za vsako serijo novih

kakšne korekture bo opravil na vaših slikah. V kolikor ste

slik naredim mapo, ki jo poimenujem po sledečem vzrocu:

zadovoljni s slikami brez korektur, to preverite s testnim

LLLL.MM.DD – opis slik, s čimer dobim slike razporejene

tiskom. Če bi radi slike predstavili na svetovnem spletu, pa

glede na datum. Primer: '2005.12.08 – Dan FERI'. Pri tem

uporabimo 'HTML Slide Show Wizard' ali podoben generator,

naredim še podmapi za slike v originalni velikosti, ter

ki nam izdela spletno stran.

podmapo '800x600', v kateri imam predogledne slike. Pred

Omenjene programe najdete na teh straneh:

tem slike skopiram v 800x600 mapo na sledeč način: v mapi z

http://www.microsoft.com/windowsxp/downloads/powert

originali označim vse slike (CTRL+A), pritisnem tipko CTRL,

oys/xppowertoys.mspx

kliknem označene slike, držim klik ter jih nesem v 800x600

[1] Microsoft PowerToys za XP:

mapo, kjer spustim klik in tipko CTRL, katere funkcija je

[2] FastStone Image viewer: www.faststone.org,

kopiranje slik namesto ustvarjanja bližnjice. Od tukaj naprej

[3] Picasa 2: www.picasa.com.

41


RAČUNALNIŠKI KOTIČEK

Brezplačni ali komercialni programi?

Lili Nemec

M

ed poplavo programov na trgu ne vemo, za kaj bi

programi (eng. Freeware), ki jih običajno objavljajo

se

posamezniki,

odločili

in

kateri

programi

najbolj

zadovoljujejo naše potrebe. Na voljo imamo

brezplačne in komercialne programe. Običajno velja pravilo, da so komercialni programi uporabniku

programe

ne

objavijo

najdemo

na

pa

izvorne

primer

na

kode.

spletni

Te

strani

http://www.freewarehome.com/. Za odprtokodne programe velja, da jih lahko vsak uporablja in

bolj prijazni za uporabo in se zato večina raje

samostojno spreminja izvorno kodo, pri tem

odloča za njih. Kljub temu pa najdemo med

lahko spremenjen del objavi, da ga lahko spet

brezplačnimi programi mnogo uporabnega.

drugi popravljajo in dopolnjujejo. Slabost

Na

področju

programske

opreme

je

odprte kode pa je, da včasih kdo le-to

Microsoft velik monopolist, saj njegov

ukrade, spremeni in uporabi v komercialne

operacijski sistem Windows uporablja okoli

namene. Za brezplačne programe pa velja, da

90% vseh uporabnikov računalnikov, prav

izvorna koda ni objavljena in ne

toliko tudi internetni brskalnik Internet

moremo pomagati pri odpravljanju

Explorer. Ljudje se ponavadi

napak, pa če to znamo ali ne –

razvadimo z uporabo neke stvari

sprijazniti se moramo z uporabo

in se težko prilagodimo drugi, ki

programa

je drugačna ali pa zahteva drugačen

z

napakami,

ne

moremo ga prirediti za lastne

pristop. Prav to je verjetno eden izmed razlogov slabe

potrebe. Ob uporabi brezplačnih programov običajno

uporabljanosti brezplačnih programov. Morda je krivo tudi

zasledimo napis, da je uporaba programa na lastno

oglaševanje, ki si ga brezplačni programi ne morejo

odgovornost. Tega naj ne bi zasledili na komercialnih

privoščiti zaradi premajhnega kapitala. Zakaj pa ne bi

programih, ki jih plačamo.

vseeno enkrat poskusili nekaj novega? Zakaj bi plačevali za

Kot vsak sistem, imajo tudi brezplačni programi svoje

Microsoft Office, če lahko uporabljamo odprtokodni

prednosti in slabosti. Ni nujno, da se ti programi vedno

program OpenOffice.org? Zakaj bi plačevali za Microsoft

razvijajo tako hitro kot komercialni programi, saj temeljijo

Windows operacijski sistem, če pa lahko uporabimo

na prostem času programerjev, ki to delajo brez plačila in

brezplačno distribucijo Linuxa? Nekatere distribucije

prostovoljno. Po drugi strani pa ti programi večajo

Linuxa imajo zelo preprost uporabniški vmesnik. Kot

konkurenčnost in znižujejo stroške. Sem mnenja, da

študentje imamo sicer pravico do brezplačne uporabe

pogosto najdemo zelo uporabne brezplačne programe na

Microsoft Windows operacijskega sistema, a po končanem

spletu, a žal v le-teh ne vidim prihodnosti. V tem poslu ni

študiju te možnosti več ne bomo imeli. Ob vsakem prehodu

denarja in ne marketinga, ki bi ga še kako

na novo stvar je potrebno vložiti malo več dela in časa za

potrebovali, da bi se takšni programi

razumevanje in prav to nas verjetno odvrača od novosti.

začeli masovno uporabljati. Ljudje tudi

Verjetno se pa le splača privarčevati kak tolar na ta račun.

nimajo zaupanja v takšne programe,

Brezplačni programi zajemajo vse računalniške programe,

zato se raje odločajo za komercialne

ki dovoljujejo uporabniku uporabo, razširjanje in

programe,

kjer

razmnoževanje programa. Obstajata dve vrsti programov, ki

pritožbe

ipd.

jih lahko uporabljamo brezplačno – prva so odprtokodni

brezplačne programe in jih

programi (eng. Opensource), za katere je značilno, da mora

uporabljajmo,

biti objavljena izvorna koda programa, pregledna zaščita

živeli. Zaenkrat se še najdejo

avtorski

pravic

razširjanje.

Te

in

omogočeno

programe

mora

biti prosto

najdemo na spletni strani

http://sourceforge.net/. Druga vrsta pa so brezplačni 42 4

imajo

Podpirajmo

dokler

ljudje, ki radi donirajo v te namene. Kako dolgo še, bomo pa videli.

možnost

bodo


Nagradna križanka

Tadej Razboršek

GESLO RIŽANKE

Brezžična povezava?

Nagrade podarja podjetje LANCom: 1. Dvoslojni DVD zapisovalnik Samsung 2. Samsung brezrokavnik 3. Majica

Ali kaj drugega? Osebni računalnik?

Monitor? Tiskalnik?

Prenosnik?

tel.: 02/ 33 00 340 info@lancom.si www.lancom.si

Rešitev križanke pošljite na e-naslov: krizanka@dsferi.org


Založnik :: Društvo študentov FERI Smetanova ulica 17, 2000 Maribor E-naslov: info@dsferi.org Predsednik :: Bojan Horvat E-naslov: bojan.horvat1@uni-mb.si Glavna in odgovorna urednica :: Daša Purgaj E-naslov: abakus.feri@gmail.com Uredniki (člankopisci) :: Lea Koludrovič, Jaka Polutnik, Daša Djurič, Bojan Horvat, Lili Nemec, Danilo Majhenič, Ajda Gregorčič, Aleksandar Nikolić, Larisa Huremović, Tjaša Pogorevc Sodelavci :: Matej Krajnc, Tadej Razboršek, Staša Stražišar Lektoriranje :: Alja Bizjak Foto :: Aleš Gjerkeš Oblikovanje in postavitev :: Miran Šmid E-nalov: info@miransmid.com Tisk :: Železnik in Železnik d.n.o. Radvanjska cesta 114 2000 Maribor Naslovnica :: Fotografija: Zahod v snežni idili Mitja Jager Naklada :: 1000 izvodov

Abakus - januar 2006  

Študentski brezplačnik

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you