a product message image
{' '} {' '}
Limited time offer
SAVE % on your upgrade

Page 1

VeÄ? kot pogled Klementina Golija 15 eur

Klementina Golija

VeÄ? kot pogled | More than a Gaze


Galerija Mestne hiše, Stebriščna dvorana in Galerija Prešernove hiše Kranj | Mala galerija Kranj | Galerija Miha Maleš Kamnik | Galerija Šivčeva hiša Radovljica | Miheličeva galerija Ptuj


Foto: PrimoĹž Lavre


Klementina Golija Več kot pogled More than a Gaze

Pregledna razstava Slike 2010–2020 Overview Exhibition Paintings 2010–2020


Uvodna beseda Umetnost je raziskovanje človekovega duha, ki je kot dialog med svetom fizičnega in racionalnega ter med sfero intuitivnega. Je zapis, stih, podoba, glas, gib in še mnogo drugega. Je izraz globljih misli, hrepenenj, čustev, potreb, strahov in upanj, ki si jih od nekdaj delimo ljudje vseh časov in dežel. Govori univerzalni jezik in ne pozna meja. Ustvarja mnoge kulturne zgodbe. Muzeji in galerije si prizadevamo, da bi bili soustvarjalci teh zgodb. S svojimi zbirkami in znanjem želimo ustvarjati prostor, kjer se srečujejo dediščina in navdihujoča umetnost, prostor, kjer se v sodelovanju in druženju izmenjujejo izkušnje in znanje. Naše galerije so prostori nenehnih srečevanj različnih vizualnih umetnosti. Uspešno so vpete v lokalne, slovenske in čezmejne kulturne povezave in predstavljajo naša mesta kot pomembna slovenska kulturna središča. Tokrat novo kulturno zgodbo ustvarjamo Gorenjski muzej, Medobčinski muzej Kamnik, Muzeji radovljiške občine in Pokrajinski muzeju Ptuj - Ormož, ki smo se povezali, da predstavimo ustvarjalnost akademske slikarke Klementine Golija. Akademska slikarka Klementina Golija svoje likovne zgodbe naslavlja na vse, ki so v življenju pripravljeni brskati po prostranstvih neznanega ter v drobcih življenja in srečevanj prepoznavajo odgovore, zakaj smo pravzaprav tu. Tu smo zagotovo, da delimo toplino, prijaznost in dobro energijo, ki jo Golijeva v izobilju namenja vsakomur z besedami in dejanji ter seveda z njenimi umetniškimi deli. Zato bi se Klementini Golija v imenu sodelujočih muzejev in galerij rada iskreno zahvalila za tvorno in prijazno sodelovanje pri pripravi razstave in kataloga. Moja zahvala je namenjena tudi ddr. Damirju Globočniku in Stanki Gačnik ter vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je galerijski projekt zagledal luč sveta in bo živel tudi v naslednjih letih. Vam, dragi ljubitelji umetnosti, pa želim, da bi ob ogledu razstave in prebiranju kataloga doživljali prijetne trenutke, v katerih bi se oddahnili od vsakdanjih skrbi. V imenu sodelujočih muzejev: mag. Marjana Žibert, direktorica Gorenjskega muzeja

4


Introduction Art is the exploration of the human spirit, a dialogue between the physical, rational world and the sphere of the intuitive. It is a record, a verse, an image, a voice, a movement, and much else. It is an expression of deep thoughts, desires, emotions, needs, fears, and hopes that people of all times and places have always shared. Art speaks a universal language and recognises no borders. It creates many cultural stories. In museums and galleries, we aspire to co-create these stories. With our collections and knowledge, we wish to create a space where heritage meets inspiring art, a space where experience and knowledge are shared through collaboration and socialising. Our galleries are spaces where different visual arts constantly encounter each other. They are successfully integrated into local, Slovenian, and cross-border cultural connections and represent our cities as important centres of Slovenian culture. This cultural story has been created by Gorenjska Museum, Kamnik Intermunicipal Museum, Radovljica Municipality Museums, and Ptuj–Ormož Regional Museum, who have joined efforts to present the work of the Academy-trained painter Klementina Golija. Klementina Golija’s artistic stories speak to those who are willing to explore the vast reaches of the unknown, and in the fragments of life and encounters to find answers to the question of why we are actually here. Without a doubt, we are here to share the warmth, kindness, and positive energy which Golija so generously gives with her words and actions and, of course, her works of art. On behalf of the participating museums and galleries, I thank Klementina Golija for her productive and harmonious collaboration in the preparation of the exhibition and catalogue. My gratitude also goes to Damir Globočnik and Stanka Gačnik, as well as all who helped this exhibition see the light of day, one that will continue to live in the years to come. To you, dear lovers of art, I wish pleasant moments in experiencing the exhibition and browsing the catalogue, which will help you step away from your daily worries. On behalf of the participating museums: Marjana Žibert, Director of the Gorenjska Museum

5


Stanka Gačnik

Več kot pogled Najnovejši slikarski opus Klementine Golija I. Srečanje s slikarko Klementino Golijo in njenim obsežnim likovnim opusom v kranjskem ateljeju in domu je zmeraj svojevrstno doživetje, polno strastnih trenutkov, skrivnostnih mislih in iskrenih besed, kjer prevladuje vzdušje, da umetnica pravzaprav ne ločuje umetniškega ustvarjanja od svojega življenja, ampak se oba segmenta med seboj tesno prepleteta. S prepoznavno likovno govorico in oblikovanim občutkom za risbo, kompozicijo in barve prenaša na platno svoje življenje, kjer nas podobe, polne simbolov in univerzalnih artefaktov, skrivnostno nagovarjajo in nikoli ne pustijo ravnodušnih. Klementina Golija je s svojim angažiranim likovnim ustvarjanjem temeljito posegla v slovenski umetnostni prostor od konca 20. stoletja naprej, z izhodišči v sodobnem modernističnem slikarstvu. Ostaja zvesta sebi in samosvoji, avtorsko prepoznavni likovni poetiki, s katero opominja in išče odgovore na večno vprašanje: Kdo sem jaz?

kjer umetnica jasno in sublimno vzpostavlja odnos z aktualnim časom in umetniškim prostorom. Struktura notranjega sveta Klementine Golije ni opredeljena niti slogovno niti motivno, ampak izvira in se napaja zgolj iz slikarkine osebne ustvarjalne svobode. Transformira in realizira se v umetnine, ki prestopajo nevidno mejo in se neposredno obračajo h gledalcu, kjer se dogaja proces vzajemnega dialoga med umetnico, sliko in publiko. Njen slikarski rokopis se je skozi čas spreminjal, razvijal in nadgrajeval v smislu iskanja večne resnice o lepoti, umetnosti, smislu življenja, smrti, ljubezni … Vsak naslednji ciklus je nadaljevanje prejšnjega oziroma nadgradnja vmesnih prostorov intimnega iskanja lastne likovne poetike, ki se nadaljuje v nove duhovne pokrajine, v nove likovne cikluse, kjer se meje med organskimi in abstraktnimi upodobitvami počasi, a vztrajno izgubljajo. Starejša dela, zaokrožena v ciklusa Vmesni prostor in Potovanje skozi čas se izrisujejo v natančne organske podobe, kjer prepoznamo geometrijske like in simbole, velikokrat upodobljene črno-belo, kjer se čuti vpliv njenega grafičnega udejstvovanja. Slikovno polje se deli v več horizontalnih ali vertikalnih ravnin, kjer se absorbira ves prostor in čas njenega dajanja in jemanja. Umetnica razlaga o upodobljenem spodnjem delu slike kot zemeljski, trdni, primarni podstati, poudarjenim tudi s pastoznimi nanosi temnih barv; sledi vmesni prostor, kot mesto prehoda, kjer se pojavljajo razni geometrijski znaki, simboli, skrivnostne risbe. Kot tretji del likovnega polja sledi zgornji del slike, to je duhovni, transcendentni prostor, osvobojen vseh zemeljskih spon. V ciklusu si slike sledijo ena drugi kot v frizu, z različnimi segmenti preteklosti, sedanjosti in prihodnosti hkrati, a konstruktivno povezane v pripoved o umetnosti in življenju Klementine Golija. Ukvarja se z več slikami hkrati, kot neke vrste ustvarjanje po skupinah. Razmišljanje in intenzivno iskanje lastnega izraznega potenciala se nadaljuje v naslednjo sliko, v na-

II. V slikarskem opusu, ki ga je umetnica ustvarila med letoma 2013 in 2020, smemo izpostaviti naslednje likovne cikluse: Vmesni prostor, Potovanje skozi čas, Korak do neba in (V)pogled. V začetku leta 2020 je nastala (oziroma nastaja) serija slik, ki še niso zaokrožene v samostojen ciklus, nosi pa vsaka slika pomenljivo ime: Jedro, Victory (Zmaga), Premik, Zgodba o ribi in La piú grande fortuna (Največja sreča). Vidi se, da umetnica zelo premišljeno in opisno poimenuje svoje delo ter želi tudi prek imen slik razložiti svoje dojemanje sveta in umetnosti. Zdi se, da je Klementina Golija v svojem likovnem ustvarjanju zelo stroga, studiozna, natančna in nič ne prepušča naključju, vendar, ko pobliže spoznamo njeno izjemno umetniško kreativnost in ob tem slišimo tudi njeno razmišljanje, uvidimo, da so misli, ideje, besede in dejanja sicer med seboj natančno povezana in prenesena v materializirano podobo, a hkrati avtorsko svobodna, neobremenjena s stilom in trendi, 6


slednjo samostojno pripoved, ki se kot skupna zgodba zaokroži v celostno umetnino. Nastali slikarski frizi se med seboj prepletajo, dopolnjujejo, nadgrajujejo in smiselno povezujejo v fascinanten »ples umetnosti« 21. stoletja, osvobojenega od zgodovinskih, geografskih, socialnih, ekonomskih, kulturnih in drugih vsebin. Korak do neba je ime naslednjemu ciklusu podob Klementine Golije. Umetnica nadaljuje raziskovanje svoje podzavesti in na platnih se pojavijo nove oblike in simboli, nove geometrijske risbe kroga, spirale, elipse, mandorle … in koncentrični krogi, kot neke vrste prstni odtis in identifikacijski element avtorice. Neskončno kroženje s čopičem ustvari navidezne vibracije krogov in tehnika kolaža ji omogoči, da jih (največ tri) postavi na pravo mesto v premišljeni strukturi likovnega polja. So pomenljivi simboli zemeljskega in duhovnega življenja, ki nas obdajajo že od nekdaj, a Golijeva v svojih najnovejših likovnih podobah z njimi izpostavlja nove in drugačne ikonografske pomene. Organske podobe se skozi proces likovnega ustvarjanja zavestno ali podzavestno preoblikujejo v izčiščene, jasne, bolj svobodne forme brez balasta v povsem abstraktne miselne zapise. Na likovnem polju se pojavi vertikalna razporeditev polj, forme se ponovijo od spodaj navzgor, kar ne nazadnje utemelji z naslovom ciklusa, kot da nas tudi ime vodi višje navzgor, k nebu, transcendenci …, kar poudari tudi s podolgovatim formatom slike in drugačno izbiro barvne palete. V spodnjem delu slike je izrazita, poživljajoča rdeča barva, sledijo odtenki svetle-bele barve, v jedru slike je upodobljena črna risba, kot ekspresivna pokrajina, ki se v zgornjem delu slike ponovno zaključi s koncentričnimi krogi, kar umetnica pojasnjuje kot simbolno, duhovno povezavo med to- in onostranstvom. V kompoziciji slike pa ostaja, kot genius loci njenega snovanja, horizont, ki deli podobe na spodnjo-zemeljsko in zgornjo-duhovno sfero in fokusira pogled, da ne poleti v neskončnost podobe, sveta in vesolja. V ciklusu (V)pogled, ki nosi letnico 2020, Golijeva preseneti z globinsko strukturo svojih slik in začne plastiti upodobljene elemente tako, da jih loči med seboj, zamakne in »potegne« v prostor ter zameji s pleksi steklom. Umetnica želi do potankosti razvozlati in razumeti svoj ustvarjalni proces, transformiran v večplastnost horizontalnih in vertikalnih prostorov ter svetov, ki nas zelo jasno nagovarjajo s svojim izstopanjem v prostor. Risba dobi v tem primeru funkcijo preslikave z novo vsebino, kolaž se podredi didaktičnemu prikazu

Iz cikla Uvid – ok(n)o v dušo | From the Insight – an Eye into the Soul series 2011, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

nastajanja umetniškega dela, pri čemer pa ostaja umetnica popolnoma zvesta sebi in svoji intuiciji, ne glede na smeri in opredelitve v sodobni likovni umetnosti. Ob koncu (ki je nov začetek) nas prijetno preseneti serija posameznih slik z naslovi: Jedro, Victory (Zmaga), Premik, Zgodba o ribi in La pui grande fortuna (Največja sreča), ki v svojem bistvu napovedujejo novo ustvarjalno pot Klementine Golije. Horizontalni prostori in organske forme se dobesedno razgrnejo po slikarskem platnu v bolj sproščeno, razigrano, figuralno kompozicijo, kjer delitev slikovnih polj ni več tako izrazita oziroma je sploh več ne zaznamo. Slike niso več ujete v strogo prostorsko formo, tako jasno determinirano v prejšnjih slikarskih ciklusih, temveč postane slikarkino ustvarjanje svobodnejše, bolj fluidno, zračno, pretočno … V teh podobah si slikarka dovoli neobremenjeno ustvarjalno svobodo, čeprav ne more povsem iz svojega natančno naštudiranega in strogega okvirja, vendar se prepusti odprtosti prostora, časa in duha, kar nakazuje na njeno drugačno in do sedaj še nezavedno ter nedoživeto slikarsko pot. Naprej, samo naprej, pritrjujem tovrstnemu delu. III. Prepoznavni likovni credo celotnega slikarskega opusa Klementine Golija je tehnika kolaža, pod- oziroma nad-

7


Iz cikla Uvid – ok(n)o v dušo | From the Insight – an Eye into the Soul series

Iz cikla Uvid – ok(n)o v dušo | From the Insight – an Eye into the Soul series

2011, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

2011, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

-slikava form in oblik, ujetih v večplastni, likovno-vizualni jezik sodobne konceptualne umetnosti. Pri Golijevi se kolaž, kot nanosi iztrganega papirja iz revij ali celo lastne slikarske palete, pojavi kot miselna struktura med vidnimi, reliefnimi nanosi čopiča in iluzionističnimi, duhovnimi prostori na oziroma v sliki. Pogled potuje po realnih pokrajinah ali ostankih različnih arhitektur, ki se skupaj s simbolnimi artefakti preoblikujejo v urejene organske strukture, kot iluzije novega likovnega prostora na platnu.

kotnikov, elips, spiral …, ostaja zmeraj omejeno z obliko pravokotnika in deluje kot okno v svet, ponuja pogled prek robov, od znotraj navzven ter daje občutek neskončnega iskanja konca in ponovnega začetka. Vse je statično, a hkrati vedno v spreminjanju, gibanju, novem oblikovanju, kjer končno postane neskončno in obratno. Metaforično prehajamo iz notranjega sveta umetnosti Klementine Golije prek materialne podobe v skupni, a hkrati individualni, neznani svet prihodnosti, ki ga umetnica s svojo eruptivno ustvarjalnostjo nenehno osmišlja in plemeniti.

V izboru barv, ki se jih umetnica poslužuje, ostaja zvesta t.i. zemeljskemu koloritu, s poudarjenimi odtenki modre, rdeče, rjave, rumene in belo umazane. Format slike je tudi z različnimi barvnimi nanosi razdeljen v več polj. Gre za dialog med ekspresionistično in racionalno risbo na levi in desni strani podobe. Pri tem moramo izpostaviti izrazito prisotnost svetle barve, to so odtenki umazano bele, svetlo-temni bež prehodi, ki razmejujejo vidno polje in dajejo občutek zračnosti, fluidnosti na eni strani in na drugi govorijo o svobodnem pretoku misli, idej, potez …, kjer je ustvarjalni proces povsem neobremenjen in se kontinuiteta slikarskih ciklusov nadaljuje do neizživetih podob prihodnosti.

Kako torej brati podobe in doživljati umetnost Klementine Golije? Povzamemo lahko, da je njena umetnost strastni, vizualni ples simbolov, barv in črt, je subtilni nabor slikarkinih občutkov in doživetij, kjer na likovnem polju vse nastaja in vse mineva, brez meja, kjer ustvarjalna moč postane najlepše in najučinkovitejše poslanstvo med človekovimi danostmi, kjer je iskrenost osnovno vodilo njenega umetniškega ustvarjanja in kjer z zavestnim oddaljevanjem od sebe prihaja do novih spoznanj in esencialne izbranosti slikarskih opusov, kjer trdno ostaja zvesta sebi in svojemu likovnemu jeziku.

Jedro slike, obdano z različnimi formami krogov, tri­

Zato, več kot pogled!

8


Stanka Gačnik

More than a Gaze The Latest Paintings by Klementina Golija I. Meeting Klementina Golija and seeing her extensive oeuvre at her Kranj studio and home is always a special experience, filled with moments of passion, mysterious thoughts and sincere words, pervaded by a feeling that the artist does not separate artistic creation from life, but that both are closely intertwined. With a distinct artistic language and a keen sense for drawing, composition and colour, she brings her life to the canvas through images rich with symbols and universal artefacts, which speak to us in a mysterious way and never leave the viewer indifferent. Since the end of the previous century, Klementina Golija has been strongly involved in shaping the Slovenian art space through her artistic creation, which originates in contemporary modernist painting. She remains true to herself and her idiosyncratic, distinct artistic poetics, calling attention to and seeking answers to the eternal question: Who am I?

Golija appears very serious, studious, and meticulous, leaving nothing to chance, but when we get to know her extraordinary creativity and thinking, we find that thoughts, ideas, words, and actions are indeed carefully interconnected and materialised in an image, yet at the same time artistically liberated, unburdened by style and trends, with the artist establishing a clear and sublime relationship with the present time and the space of art. The structure of Golija’s inner world is determined neither by style nor by motif, but originates in and is fed solely by the artist’s personal creative freedom. It is transformed and realised in works of art that cross an invisible boundary, addressing the spectator directly, in a process of exchange between the artist, the painting, and the audience. Her painting style has changed, evolved and advanced over time in search of the eternal truths of beauty, art, the meaning of life, death, love... Each new series is a continuation of the previous one, building on the intermediate spaces of her intimate quest for an own artistic poetics, which continues into new spiritual landscapes, new series of paintings where boundaries between organic and abstract representations slowly but steadily disappear.

II. In the artist’s oeuvre, created between 2013 and 2020, the following series of paintings can be highlighted: Intermediate Space, Travel Through Time, Step to the Sky and (In)sight. At the beginning of 2020, Golija created a number of paintings (with new ones still emerging) that she has not yet assembled into a separate series, although the works already have revealing titles: Core, Victory (Zmaga), Movement, Story of a Fish and La piú grande fortuna (The Greatest Fortune). We can see that the artist also communicates her understanding of the world and art by giving thoughtful and descriptive titles to her works. In her artistic practice,

Older works, collected in the series Intermediate Space and Travel Through Time, are drawn as precise organic images, in which we recognise geometric figures and symbols, often black and white, that reveal the influence of her graphic work. The pictorial field is divided into several horizontal or vertical planes where all the space and time of her giving and taking is absorbed. The artist interprets the lower part of the painting as an earthy, solid, primary substrate, as emphasised by the pastose layers of dark paint; then comes an intermediate space, a point of transition, where various geometric signs, symbols, mysterious drawings emerge. The third, uppermost part of the pictorial field represents a spiritual, transcendental space, freed from earthly shackles. In the series, the paintings follow each other as in a frieze, with different

9


rent iconographic meanings. In the process of artistic creation, organic images are consciously or subconsciously transformed into purified, clear, freer forms with nothing redundant, into purely abstract mental notation. A vertical distribution of planes emerges in the pictorial field, with forms being repeated from the bottom up – which is affirmed not least by the title of the series itself, leading us upwards to the sky and to transcendence, and underscored by the elongated format of the paintings and their distinct colour palette. The lower section is painted in striking, vivid red tones, followed by shades of bright white, while the centre of each painting is occupied by an expressive, landscape-like black drawing, which again concludes in concentric circles in the upper section of the painting, denoting a symbolic, spiritual connection between the here and hereafter, as the artist explains. However, in the paintings’ composition there persists a horizon, as a genius loci of its conception, that divides images between the lower-earthly and the upper-spiritual realms, and focuses the gaze so it does not drift into the infinity of the image, the world, and the universe.

Iz cikla Uvid – ok(n)o v dušo | From the Insight – an Eye into the Soul series 2011, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

segments of the past, present and future all present at once, yet constructively linked into the narrative of Golija’s art and life. The artist works on several paintings at once, in a sense creating them in groups. The process of reflection and an intense quest for her own expressive potential continue into the next painting, the next independent narrative, which together build up to a total work of art. The resulting friezes of paintings intertwine, complement and build upon one another, connecting logically into a fascinating “dance of art” of the 21st century, freed from historical, geographical, social, economic, cultural and other contents.

In the series (In)sight from 2020, Golija excites the spectator with the structural depth of the paintings, layering the elements by separating them, displacing and “pulling” them into space, and delimiting them with plexiglass. The artist wants to thoroughly disentangle and understand her creative process, transformed into multiple layers of horizontal and vertical spaces and worlds that speak to us very clearly by projecting into space. Here, the function of drawing is to map new content onto the painting, whereas collage serves a didactic purpose of displaying the work’s creation; nonetheless, the artist remains true to herself and her intuition, regardless of the trends and definitions in contemporary fine art.

The next series of Golija’s paintings is entitled Step to the Sky. Here, the artist continues to explore her subconsciousness with canvases containing new shapes and symbols, new geometric drawings of circles, spirals, ellipses, mandorlas, as well as concentric circles that are a kind of author’s fingerprint and identifying feature. Countless circular brush strokes create an effect of vibration in the circles, while the collage technique allows the artist to precisely position them (three at most) within the carefully considered structure of the pictorial field. They are meaningful symbols of earthly and spiritual life that have always surrounded us, yet in Golija’s latest paintings they highlight new and diffe-

At the end (which is also a new start), we are pleasantly surprised by a set of paintings – Core, Victory (Zmaga), Movement, Story of a Fish and La piú grande fortuna (The Greatest Fortune) – which announce the new artistic path of Klementina Golija. Horizontal spaces and organic forms literally unfold across the canvas, forming a relaxed, playful, figural composition, in which the division of the pictorial field is no longer strongly pronounced or even discernible. These paintings are

10


no longer held captive by strict spatial form, so clearly defined in the earlier series, and the artist creates with more freedom, fluidity, lightness, and flow. Golija gives herself creative freedom in these paintings, and although she cannot entirely abandon her studied and rigorous framework, she embraces the openness of space, time and spirit, which portends a different artistic path, hitherto unconscious and yet to be experienced. A forward direction that we can only encourage. III. The signature trait of Golija’s oeuvre is the use of collage, under- or superimposing forms and shapes, caught in a multi-layered visual language of contemporary conceptual art. In Golija’s work, collage, applied as layers of paper torn from magazines or even her own painting palette, emerges as a mental structure positioned between the visible, relief brushstrokes, and the illusionist, spiritual spaces on the painting, or rather in it. The gaze travels across real landscapes or remains of various architectures that are transformed, together with symbolic artefacts, into ordered organic structures, creating the illusion of a new pictorial space on the canvas.

Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2011, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 80 cm

nitude becomes infinite, and vice versa. From Golija’s artistic inner world, we pass metaphorically through the material image to reach a common, yet also individual unknown future world, which is constantly given meaning and dignity through the artist’s explosive creativity.

The artist’s choice of colours remains faithful to earth tones, with accents of blue, red, brown, yellow, and dirty white. Different applications of paint also serve to divide the painting into several fields. There is a dialogue between expressionist drawing on the left, and rational drawing on right side of the painting. The pronounced presence of light colour tones should be emphasised here – the shades of dirty white, beige chiaroscuro transitions that delimit the field of vision and create a sense of airiness and fluidity, denoting a free flow of thoughts, ideas, and strokes. The creative process is unburdened and there is a continuity in the series of paintings leading towards future images yet to be experienced.

How does one then read Golija’s paintings and experience her work? In summary, we can say that her art is a passionate, visual dance of symbols, colours, and lines, a subtle selection of the painter’s feelings and experiences. Everything is created and brought to an end in the pictorial field, without limits, and creative power becomes the most beautiful and effective of the callings granted to humankind. The main guideline of her art is sincerity, while conscious distancing from oneself brings new insights and gives works their essential quality. Golija is firmly true to herself and to her artistic language.

The core of the paintings, surrounded by different shapes of circles, triangles, ellipses, and spirals, is always limited by the shape of the rectangle, which acts as a window into the world, offering a view over the edges and from the inside out, a feeling of an endless quest for an end and a new beginning. Everything is static, yet always changing, moving, shaping anew so that fi-

Therefore, there is more than a gaze!

11


Stanka Gačnik

Mehr als eine Ansicht Das neueste bildnerische Werk von Klementina Golija I. Eine Begegnung mit der Malerin Klementina Golija und ihrem umfangreichen bildnerischen Werk in ihrem Atelier und Wohnhaus in Kranj ist stets ein besonderes Erlebnis, erfüllt von leidenschaftlichen Augenblicken, geheimnisvollen Gedanken und offenen Worten, wo zutage tritt, dass die Künstlerin zwischen ihrem künstlerischen Schaffen und ihrem Leben eigentlich keine Trennlinie zieht, denn beide Bereiche durchdringen einander. Mit einer prägnanten Bildsprache und einem ausgeprägten Empfinden für die Zeichnung, Komposition und die Farben, überträgt sie ihr Leben auf die Leinwand, wo Gestalten voller Symbole und universeller Artefakte geheimnisvoll zu uns sprechen und uns niemals gleichgültig lassen.

ihrem bildnerischen Schaffen sehr streng, analytisch vorgeht und nichts dem Zufall überlässt, doch erfahren wir, wenn wir ihre außergewöhnliche künstlerische Kreativität näher kennenlernen und dabei auch ihre Überlegungen hören, dass die Gedanken, Ideen, Worte und Taten miteinander zwar eng verwoben und in eine materielle Gestalt übertragen sind, jedoch zugleich künstlerisch frei, frei von jeglichen Stilen oder Trends sind, weil die Künstlerin sehr klar und subtil einen Konnex zur Gegenwart und dem Kunstraum herstellt. Die Struktur von Klementina Golijas innerer Welt ist weder hinsichtlich des Stils noch der Motive reduziert, vielmehr hat sie ihren Ursprung in der individuellen schöpferischen Freiheit der Künstlerin, aus der sie ausschließlich schöpft. Sie transformiert sie und nimmt Gestalt an in Kunstwerken, welche die unsichtbare Grenze überschreiten und sich unmittelbar an den Betrachter wenden, wo ein Prozess des gegenseitigen Dialogs zwischen der Künstlerin, dem Bild und dem Publikum stattfindet. Ihre künstlerische Handschrift veränderte sich im Laufe der Zeit. Sie hat sich verändert und entwickelt im Sinn der Suche nach der ewigen Wahrheit der Schönheit und der Kunst, dem Sinn des Lebens, des Todes und der Liebe … Jeder neue Zyklus ist die Fortsetzung des vorangegangenen bzw. die Überhöhung von Zwischenräumen einer intimen Suche nach der eigenen bildnerischen Poesie, die in neuen geistigen Landschaften ihre Fortsetzung findet, in neuen Bildzyklen, wo sich die Grenzen zwischen organischen und abstrakten Abbildungen langsam, doch konstant auflösen.

Klementina Golija hat mit ihrem engagierten künstlerischen Schaffen gründlich in den slowenischen Kunstraum seit dem Ende des 20. Jahrhunderts eingegriffen, mit Ausgangspunkten in der zeitgenössischen modernen Malerei. Sie bleibt sich selbst und ihrer einzigartigen, für sie typischen bildnerischen Poesie treu, mit der sie an die ewige Frage gemahnt und Antworten sucht: Wer bin ich? II. Im bildnerischen Werk, das die Künstlerin zwischen den Jahren 2013 und 2020 geschaffen hat, sind folgende Werkgruppen hervorzuheben: Zwischenraum, Zeitreise, Himmelsschritt und (Ein)Blick. Zu Beginn des Jahres 2020 entstand (bzw. ist im Begriff zu entstehen) eine Serie von Bildern, die zwar noch nicht in einem selbstständigen Zyklus abgeschlossen sind, von denen jedoch jedes Bild einen bedeutsamen Titel trägt: Kern, Victory (Zmaga), Bewegung, Die Geschichte vom Fisch und La piú grande fortuna (Das größte Glück). Man erkennt, dass die Künstlerin ihr Werk mit großem Bedacht und bildhaft benennt und auch mittels der Bildtitel ihre Wahrnehmung der Welt und der Kunst erklären möchte. Es scheint, dass Klementina Golija in

12


Ihre älteren Arbeiten, die in den Zyklen Zwischenraum und Zeitreise zusammengefasst werden, zeichnen sich durch exakte organische Gestalten aus, in denen wir geometrische Figuren und Symbole erkennen, oft in schwarz-weißer Darstellung, in der der Einfluss ihrer grafischen Tätigkeit spürbar wird. Der Bildraum gliedert sich in mehrere horizontale und vertikale Ebenen, in denen der gesamte Raum, ihr Geben und Nehmen, absorbiert wird. Die Künstlerin erklärt die dargestellte untere Bildzone als ein irdisches, festes und primäres Fundament, mit pastosen Schichten dunkler Farben akzentuiert; ihnen folgt ein Zwischenraum als Ort des Durchgangs, in dem verschiedene geometrische Zeichen, Symbole und rätselhafte Zeichnungen erscheinen. Als dritter Teil des Bildraums folgt der oberste Bereich des Bildes; das ist der geistige, transzendente Raum, der von allen irdischen Zwängen befreit ist. Im Zyklus folgt ein Bild dem nächsten, ähnlich einem Fries, mit mehreren zeitgleichen Segmenten von Vergangenheit, Gegenwart und Zukunft, doch konstruktiv verwoben in einer Erzählung über die Kunst und das Leben Klementina Golijas. Sie arbeitet an mehreren Bildern gleichzeitig, einer Art Kreieren von Gruppen. Das Überlegen und intensive Suchen des eigenen Ausdruckspotentials setzt sich im nächsten Bild fort, in die nächste eigenständige Erzählung, die sich schließlich als eine gemeinsame Erzählung in ein Gesamtkunstwerk vereint. Die entstandenen bildnerischen Friese sind miteinander verwoben, sie ergänzen einander und erhöhen sich gegenseitig und vereinigen sich sinnhaft in einem faszinierenden »Tanz der Kunst« des 21. Jahrhunderts, befreit von historischen, geografischen, ökonomischen, kulturellen und anderen Inhalten.

Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2013, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

des irdischen und geistigen Lebens, das uns seit alters her umgibt, doch Golija setzt in ihren neuesten Bildern mit ihrer Hilfe neue und andersartige ikonographische Bedeutungen. Organische Formen werden durch den Prozess des bildnerischen Schaffens bewusst oder

Der Himmelsschritt ist der Titel des folgenden Bildzyklus von Klementina Golija. Die Künstlerin setzt ihr Erforschen des Unbewussten fort und auf den Leinwänden erscheinen neue Formen und Symbole, neue geometrische Zeichnungen von Kreis, Spirale, Ellipse, Mandorla … sowie konzentrische Kreise, als eine Art Fingerabdruck und Erkennungszeichen der Künstlerin. Ein unendliches Kreisen mit dem Pinsel erzeugt scheinbare Vibrationen von Kreisen und die CollageTechnik ermöglicht es ihr, sie (höchstens drei) in der wohlüberlegten Struktur des Bildfeldes an der richtigen Stelle anzuordnen. Sie sind bedeutsame Symbole

Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2013, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

13


unbewusst in sublimierte, klare und freiere Formen ohne jeglichen Ballast in vollkommen abstrakte Gedankenniederschriften transformiert. Im Bildraum erscheint eine vertikale Anordnung von Feldern, Formen wiederholen sich von unten nach oben, was nicht zuletzt durch den Titel des Zyklus begründet wird, so als wenn uns der Name stets höher führt, zum Himmel, zur Trans­zendenz …, was durch das längliche Bildformat und eine nun andere Farbpalette noch betont wird. Im unteren Bildteil findet sich ein ausdrucksvolles, belebendes Rot, darauf folgen Nuancen hell-weißer Farbe, im Bildzentrum ist die schwarze Zeichnung als expressive Landschaft abgebildet, die im oberen Bildbereich wieder mittels konzentrischer Kreise ihren Abschluss findet, was die Künstlerin als symbolische Verbindung zwischen dem Dies- und Jenseits erklärt. In der Bildkomposition bleibt – als Genius loci ihres Schaffens – der Horizont, der die Gestalten der unteren-irdischen und der oberen-geistigen Sphäre zuordnet und den Blick fokusiert, damit er nicht in die Unendlichkeit der Formen, der Welt und des Weltraums entschwindet.

Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2014, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 50 x 50 cm

spielten, figuralen Komposition, in der die Trennung der Bildfelder nicht mehr so streng bzw. gar nicht mehr wahrnehmbar ist. Die Bilder sind nicht mehr in strengen Raumformen gefangen, wie sie noch in den vorangegangenen Bildzyklen determiniert waren. Das Schaffen der Künstlerin wird freier, flüssiger, luftiger, durchlässiger … In diesen Formen erlaubt sich die Künstlerin eine unbelastete künstlerische Freiheit, obschon sie nicht zur Gänze aus ihrem genau einstudierten und strengen Kanon tritt – und doch überlässt sie sich der Offenheit des Raums, der Zeit und des Geistes, was auf ihren geänderten und bislang noch unbewussten und nicht erlebten bildnerischen Weg hinweist. Weiter, nur weiter, stimme ich derartigen Arbeiten/Werken/Ansätzen zu.

Im Zyklus (Ein)Blick aus dem Jahr 2020 überrascht Golija mit einer Tiefenstruktur ihrer Bilder und verdichtet die dargestellten Elemente, indem sie sie voneinander trennt, sie verschiebt und in den Raum »zieht« und mit Plexiglas eingrenzt. Die Künstlerin wünscht ihren Schaffensprozess bis ins Detail aufzudröseln und zu verstehen, ihn in mehrschichtigen horizontalen und vertikalen Räumen und Welten zu transformieren und die uns mit ihrem räumlichen Hervortreten in einer sehr klaren Sprache ansprechen. Die Zeichnung erhält solcherart die Funktion einer Übermalung mit neuer Bedeutung, die Collage ordnet sich der didaktischen Veranschaulichung des künstlerischen Schaffensprozesses unter, wobei die Künstlerin absolut sich selbst und ihrer Intuition treu bleibt, ungeachtet von Strömungen und Einteilungen in der zeitgenössischen Kunst. Am Schluss (der ein neuer Anfang ist) überrascht uns angenehm eine Serie einzelner Bilder mit den Titeln: Kern, Victory (Sieg), Bewegung, Die Geschichte vom Fisch und La pui grande fortuna (Das größte Glück), die in ihrem Wesen den neuen Schaffensprozess von Klementina Golija ankündigen. Die horizontalen Räume und organischen Formen breiten sich wortwörtlich über das Bildfeld aus zu einer aufgelockerten, ver-

III. Das prägende bildnerische Credo im Werk von Klementina Golija ist die Technik der Collage, die Unter- bzw. Übermalung von Formen und Gestalten, im Konnex einer vielschichtigen, bildnerisch-visuellen Sprache der zeitgenössischen Konzeptkunst. Golija interpretiert die Collage als Aufschichten von gerissenem Papier oder auch Farbschichten der eigenen

14


Malpalette, sie tritt als Denkstruktur zwischen sichtbaren, reliefartigen Pinselaufträgen und illusionistischen, geistigen Räumen bzw. im Bild selbst in Erscheinung. Der Blick wandert über reale Landschaften oder Fragmente verschiedener Architekturen, die sich gemeinsam mit symbolhaften Artefakten zu organischen Strukturen als Illusionen von neuen Bildräumen auf der Leinwand transformieren. In der Auswahl der Farben, deren sich die Künstlerin bedient, bleibt sie dem so genannten erdhaften Kolorit mit akzentuierten Nuancen von Blau, Rot, Braun, Gelb und einem gebrochenen Weiß treu. Das Bildformat ist auch mit Hilfe unterschiedlicher Farbaufträge in mehrere Bereiche gegliedert. Es entsteht ein Dialog zwischen einer expressionistischen und rationalen Zeichnung auf der linken und rechten Seite des Bildes. Dabei ist die prägnante Präsenz heller Farben zu betonen, Abstufungen von gebrochenem Weiß, hell-dunkle Übergänge von Beige, die das sichtbare Bildfeld gliedern und einen Eindruck von Luftigkeit evozieren, einerseits Fluidität und andererseits die Erzählung vom freien Fluss der Gedanken, Ideen, Züge …, wo der schöpferische Prozess vollkommen unbelastet verläuft und sich die Kontinuität von Bildzyklen zu Formen noch nicht gegenwärtiger, zukünftiger Gestalten fortsetzt.

dass ihre Kunst ein leidenschaftlicher, visueller Tanz von Symbolen, Farben und Linien ist, eine subtile Ver­ anschaulichung von Empfindungen und Erlebnissen der Künstlerin, wo im Bildfeld alles entsteht und vergeht, ohne Grenzen, wo die schöpferische Kraft zur schönsten und wirkmächtigsten Botschaft unter den menschlichen Gegebenheiten wird, wo die Aufrichtig­ keit zur grundsätzlichen Leitlinie ihres künstlerischen Schaffens wird und sie sich durch bewusste Distanzierung von sich selbst neue Erkenntnisse und eine essentielle Erlesenheit ihrer Werkserien erschließt, in denen sie klar ihren Grundsätzen und ihrer Bildsprache folgt.

Das Bildzentrum, von verschiedenen Formen von Kreisen, Dreiecken, Ellipsen und Spiralen umgeben bleibt durch die Form des Rechtecks doch stets begrenzt und wirkt wie ein Fenster in die Welt, bietet einen Blick über die Ränder hinweg, von innen nach außen vermittelt es das Gefühl einer unendlichen Suche nach Ende und Wiederbeginn. Alles ist statisch, doch zugleich stets in Veränderung, Bewegung, in neuem Formieren begriffen, bis schlussendlich das Endliche Unendlich wird und vice versa. Metaphorisch beschreiten wir den Weg aus der inneren Welt der Kunst Klementina Golijas mittels materieller Abbildungen in eine gemeinsame, doch zugleich individuelle Welt der Zukunft, der die Künstlerin mit ihrer eruptiven Schaffenskraft permanent Sinn verleiht und sie bereichert.

Deshalb, mehr als eine Ansicht!

Wie also soll die Kunst von Klementina Golija wahrgenommen und erlebt werden? Wir können festhalten,

15


16


17


ddr. Damir Globočnik

Korak do neba

Klementina Golija je za oblikovanje slikarskih kompozicij izbrala zanimiv likovni koncept, ki temelji na sožitju na videz heterogenih sestavin: barve, barvnih polj in oblik, risbe in kolažnih dodatkov. Ta način povezovanja različnih likovnih elementov dopušča, da kdaj prevladuje eden izmed njih, kdaj drugi, vendar jih slikarka vselej združi v uravnoteženo celoto. Pri tem je pomembno, kako so posamezni likovni elementi oblikovani. Barve morajo biti usklajene med seboj, barva intenziviteta ne sme preglasiti, temveč mora dopolnjevati kompozicijsko zasnovo slik. Lazurni in pastozni način slikanja morata tvoriti prepričljivo celoto. Slikarka čopič včasih zamenja z lopatico. Slikarski postopki so dopolnjeni z rezanjem, trganjem in lepljenjem raznih papirjev, fotografskih reprodukcij in drugih kolažnih elementov, med katere spada tudi slikarkina risba na svilenem papirju. Ob mehkih, organskih oblikah se pojavljajo geometrijske oblike. Črna zalomljena risba izvira iz grafike, vendar v konstelaciji omenjenih likovnih pristopov postane izrazit slikarski element. Z grafično izkušnjo bi lahko povezali tudi zgoščevanje barve v večje likovne oblike, ki lebdijo v svetlem barvnem polju. Slikarska govorica Klementine Golija je torej po formalni plati večplastna. Klementina Golija se je šolala na Umetniški akademiji Brera v Milanu, podiplomska študija grafike in slikarstva pa je končala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, zato je imela na razpolago široko izbiro ustvarjalnih vzorcev, s pomočjo katerih je lahko oblikovala omenjeni likovni rokopis.

v človeku. Zaporedje prostorskih planov, ki se začne s horizontalo v spodnjem delu kompozicij oziroma s širšim trakom, prekritim z rdečo, rjavo ali modro barvo, in se dviga proti vrhu, ohranja podobnost s strukturo krajinskih prostorov. V kolažnih dodatkih, ki se praviloma prav tako nahajajo v spodnjem delu podob, se včasih skrivajo fragmenti pokrajine in arhitekture. V tem delu kompozicij se zgoščajo tudi materialni, malone haptični nanosi barve. Podobno vlogo topografskega znaka imajo tudi trikotne oblike v risbi, ki jih lahko razumemo kot gore (slovenski simbol Triglav), nekateri črtni zapisi pa spominjajo na arhitekturne elemente. Kompozicije torej povzemajo nekatere zakonitosti vizualnih fenomenov okrog nas in vsaj nekatere izmed njih lahko razberemo kot pejsaže. Interpretacija likovnega prostora delno izhaja iz izkustvenega doživljanja stvarnega prostora. Nad tem »zemeljskim« delom kompozicij se nahaja vmesni prostor, ki je po slikarkinih besedah »prostor aktualizacije, nekakšen medprostor, prostor prehoda«, v katerem osrednje mesto zavzemajo simboli in znaki, ki poudarjajo različna psihološka in fizična stanja, medtem ko je zgornji del slik »prostor transcedence, duhovni prostor«. Skrbno načrtovana geometrijska risba ima vlogo kontrapunkta črni ekspresivni risbi na sredini, ki je vselej podzavestna, spontana (K. Golija, objavljeno v zgibanki razstave slik iz ciklusa Korak do neba, Galerija Instituta »Jožef Stefan«, Ljubljana, april 2019). Prostorski koncepti pri slikah iz ciklusa Potovanje skozi čas so zastavljeni drugače, saj vertikalni trak temnejše barve na levi strani usmerja naš pogled k branju motivike v smeri od leve proti desni strani.

Opozoriti velja tudi na različne asociativne možnosti, ki jih nudijo upodobljeni likovni motivi. Slike Klementine Golija namreč niso nikoli bile abstraktne, nefiguralne oziroma nemimetične v polnem pomenu besede. Zaradi načina njihovega nastanka so motivi morda bolj prepoznavni v podzavestnem, kakor pa v zavestnem

Slikarske kompozicije Klementine Golija so nastale predvsem iz avtoričine notranje izkušnje, čutenja in čustvovanja. Slike so avtonomni umetniški svetovi, saj je slikarka v ospredje vedno postavljala intuitivno

18


spodbujene oblike, simbole in vzorce. Da lahko govorimo o kontemplativnem tipu umetnice, opozarjajo omenjene horizontale. Prostorski koncepti kompozicij, ki so osrediščene z jedrom, imajo izrazito introvertiran značaj, kar lahko posredno povežemo s slikarkino osredotočenostjo na lastni notranji svet. Med osrednjimi ikonografskimi sestavinami je mandorla oziroma notranje oko. Na introspektivno zasnovo, ki jo slikarka želi vzpostaviti s konstelacijo likovnih postopkov, opozarja tudi prostorska globina (vtis, da naš pogled lahko seže v neskončnost), ki je najbolj intenzivna v sredini kompozicije – po slikarkinih besedah so zasnovane kot »pogled navznoter«, torej kot poglobitev in potovanje vase, po lastni notranjosti. Krožne oblike, ki spominjajo

v skladu z lastnimi doživetji in občutljivostjo ter jih na rahločuten način povezuje v kompozicije, za katere bi lahko rekli, da se nahajajo nekje na prehodu med duhovnim (zračno, lazurno slikanje, breztežne oblike, črtni zapisi) in materialnim svetom (zgoščevanje barve, kolažni dodatki). Med obema nivojema prehajajo večje lebdeče oblike, ki so v večini primerov osrednji likovni motivi na kompozicijah. Podobno vlogo posrednika med materialnim in duhovnim imajo tudi narisane lestve in barke. Horizont – stičišče med nebom in zemljo – se na nekaterih kompozicijah lahko pomakne tudi vrh stiliziranih oblik, ki spominjajo na hribčke.

na prstni odtis, si lahko razlagamo tudi kot likovni labirint. V zgornjem delu kompozicij slikarka včasih s tanko barvno linijo začrta večje, jasno koncipirane geometrijske oblike, ki s svojo racionalno zasnovo opozarjajo na večnostna razmerja v svetu.

z nežnimi, umirjenimi barvami, ki so po površini platna razporejene s postopki barvnega, tonskega in svetlobnega stopnjevanja. Vtis prostorske poglobitve ustvarja pretanjena govorica lazurnih nanosov barve. Intenzivna rdeča, s katerimi so prekriti prostorski pasovi, in črno izrisani motivni znaki, bi lahko predstavljali popolno nasprotje lirični ubranosti, vendar jih slikarka uskladi s tehtanjem barvnih mas in vzpostavljanjem skladnih odnosov. Različni likovni postopki, ki jih Klementina Golija uporablja pri oblikovanju slikarskih kompozicij, nikoli nosi razumljeni kot preprost seštevek, temveč kot medsebojno dopolnjevanje, ki temelji na iskanju idealnega ravnovesja.

Klementina Golija je slikarski prostor naprej opredelila

Likovno besedišče, ki ga uporablja Klementina Golija, je skrbno izbrano, skrivnostno, pa tudi sorazmerno pestro. Avtorica nas k njegovemu razbiranju usmerja s poimenovanji ciklusov (Geografija spomina, Uvid – ok(n) o v dušo, Vmesni prostor, Korak do neba, Potovanje skozi čas) in z naslavljanjem posameznih slik. Med značilnosti slikarskih kompozicij Klementine Golija lahko uvrstimo tudi igrivost, kajti nekateri motivni poudarki se pojavljajo enkrat kot figurativni, drugič kot dekorativni elementi. Kot rečeno, slikarka jih oblikuje

Zaslediti je mogoče tudi težnjo, da se konkretni motivi na kompozicijah spreminjajo v svoje nasprotje – v neoprijemljive, nesnovne, eterične oblike. Tradicional-

Iz cikla Rdeča pokrajina | From the series Red Landscape 2014, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 90 cm

19


ni model slikarstva v ospredje postavlja iluzionistično poglabljanje slikovne površine. Pri slikovnih objektih so platno, t. j. dvodimenzionalno površino, ki jo slikarski posegi spremenijo v slikovni prostor s svojo globino in drugimi značilnostmi, nadomestile opne, na katerih so zajeti posamezni likovni elementi, simboli in znaki, ki združeni v celoto tvorijo kompozicijo. Zaporedje pogledov, ki jih Klementina Golija harmonično povezuje na slikarskih kompozicijah, je pri slikovnih objektih razdeljeno na posamezne prostorske segmente. Kompozicijski sestavi so prilagojeni perspektivi pogleda gledalca.

Slikarski svet Klementine Golija je notranje prepričljiv slikarski svet, ki je grajen na različnih likovnih principih. Opozoriti velja tudi na sobivanje motivike na različnih prostorskih in interpretativnih nivojih. Na vsebinskem nivoju slikarka postavlja v ospredje govorico različnih arhetipskih likov in intuitivnih likovnih struktur, na formalnem nivoju pa dialog med slikarskimi prvinami, črtnimi in drugimi likovnimi strukturami ter kolažno tehniko.

ddr. Damir Globočnik

Step to the Sky Klementina Golija has chosen an interesting artistic concept to compose her paintings, one that is based on the coexistence of apparently heterogeneous elements: colours, colour fields and shapes, drawings, and collage. This way of linking different visual elements allows the dominant element to change from painting to painting, yet the artist always brings them together in a balanced whole. What is important is how the individual visual elements are designed. The colours need to be harmonised with each other, and their intensity must not overpower but complement the painting’s composition. Glazing and pastose painting techniques need to form a persuasive whole. Occasionally, the painter uses a palette knife instead of a brush. Painting techniques are supplemented by cutting, tearing, and gluing various papers, photographic reproductions, and other collage elements that include the painter’s drawings on silk paper. Geometric shapes appear along with the soft, organic ones. The discontinuous black drawing comes from graphic arts, but becomes a distinctly painterly element in this visual constellation. The concentration of colour in larger visual forms, suspended in light-coloured areas, can also be attributed to the painter’s graphic arts experience. In terms of form, Golija’s artistic language is thus multi-

faceted. Having studied at the Brera Art Academy in Milan and completed postgraduate studies at the Ljubljana Academy of Fine Arts and Design, Golija had at her disposal a wide range of creative patterns to shape her style of painting. The various associative possibilities of the depicted motifs should also be noted. For Golija’s paintings are never abstract, non-figural or non-mimetic in the full sense of these words. Because of the way they are created, her motifs may owe more to the subconscious than the conscious mind. The spatial sequence of planes, beginning with a horizontal plane in the lower part of the compositions, or a wide strip of red, brown or blue, then rising upwards, maintains a structural resemblance to the space of a landscape. Fragments of landscape and architecture are occasionally also concealed in the collage additions, positioned mainly in the lower part of the paintings. Material, almost haptic layers of paint are also concentrated in this part of the compositions. Drawn triangular shapes, which might be interpreted as mountains (the Slovenian symbol of Triglav), are similarly employed as topographic signs, while some inscriptions of lines resemble architectural elements. The compositions thus incorporate some of the principles of the visual phenome-

20


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space

Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space

2012, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

2013, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

na that surround us, and at least some of them can be read as landscapes. The interpretation of visual space is partly based on our experience of real space. Above this “terrestrial” part of the compositions lies an intermediate space, which the artist describes as “a space of actualisation, a sort of in-between space, a space of transition”, centrally occupied by symbols and signs accentuating various psychological and physical states, while the upper part of the painting holds “a space of transcendence, a spiritual space”. The carefully designed geometric drawings function as a counterpoint

the contemplative nature of her art. The spatial concepts of compositions, centred around a core, have a distinctly introverted character, which we can indirectly link to the artist’s focus on her inner world. One of the central iconographic elements used is the mandorla or the inner eye. The introspective design that the painter seeks to establish through her constellation of techniques is also signalled by the spatial depth (the impression that the gaze can reach to infinity), which is most intense at the centre of the compositions – designed, in Golija’s own words, as an “inward gaze”, that

to the expressive black drawings in the centre of the paintings, which are always subconscious, spontaneous (K. Golija, notes for the exhibition Step to the Sky, Jožef Stefan Institute Gallery, Ljubljana, April 2019). A different spatial concept is employed in the series Travel Through Time, where a vertical strip of dark colour on the left side of the painting orients the gaze to read the motif from left to right.

is, as an immersion and journey within, into one’s own interior world. Circular shapes resembling fingerprints can also be read as a visual labyrinth. The upper part of the compositions occasionally features larger, clearly conceptualised geometric shapes drawn in thin colour lines, whose rational organisation denotes immutable worldly relations. Golija’s visual vocabulary is carefully selected, enigmatic, and relatively varied. Our interpretation of this vocabulary is guided by the titles of the series (Geography of Memory, (In)sight – an Eye into the Soul, Intermediate Space, Step to the Sky, Travel Through Time), as well as those of the individual paintings.

Golija’s compositions arise primarily from the author’s inner experience, feelings, and emotions. Paintings act as autonomous artistic worlds, since the painter always foregrounds intuitively motivated shapes, symbols, and patterns. The aforementioned horizontals indicate

21


Golija’s compositions can also be characterised by their playfulness, as certain motifs are sometimes used as figural elements, and at other times as decorative ones. As noted, the painter designs them according to her lived experience and sensibility, linking them delicately into compositions that we might say are located somewhere between the spiritual (with a light glazing technique, weightless shapes, inscriptions of lines) and the material world (the concentration of colour, collage additions). Larger suspended shapes extend between the two levels, acting as the central visual motif in most of the compositions. Drawings of ladders and barges play a similar role of a mediator between the material and spiritual realms. In some compositions, the horizon – the intersection of Heaven and Earth – shifts to the top of the stylised shapes reminiscent of hills.

but a process of mutual complementing, based on a quest for the perfect balance. We can also observe the tendency of concrete motifs to transform into their opposites – into intangible, nonmaterial, ethereal forms. The traditional model of painting foregrounds the illusionist deepening of the pictorial plane. With pictorial objects, the canvas, i.e. the two-dimensional surface that the painter transforms into pictorial space with depth and other characteristics, is replaced by membranes enveloping discrete visual elements, symbols, and signs, which unite to form the composition. In these pictorial objects, the sequence of gazes that Golija links harmoniously in her compositions becomes separated into individual spatial segments. Compositional structures are adjusted to the perspective of the observer’s gaze.

Golija first outlined the pictorial space with gentle, muted colours, arranged on the canvas through gradations of colour, tone, and light. The impression of spatial depth is achieved by a subtle application of coloured glaze. The intense red colour, covering the spatial bands, and the motifs, drawn in black, might stand in complete opposition to lyrical consonance, yet the artist harmonises them by balancing colour masses and establishing relations of correspondence. The various artistic procedures used by Golija in designing her compositions are never a matter of simple addition,

The world of Golija’s paintings is an internally coherent artistic world, built on various artistic principles. We should also note the coexistence of motifs at different spatial and interpretative levels. At the level of content, Golija foregrounds the language of various archetypal forms and intuitive visual structures, whereas on the formal level, she emphasises the communication between elements of painting, linear and other visual structures, and the technique of collage.

ddr. Damir Globočnik

Himmelsschritt Klementina Golija hat für die Gestaltung ihrer bildnerischen Kompositionen ein interessantes Konzept ausgewählt, das auf dem Zusammenwirken scheinbar heterogener Komponenten beruht: Farben, Farbfelder und -formen, Zeichnungen und Applikationen der Collage. Diese Art der Kombination unterschiedlicher bildnerischer Elemente ermöglicht die differenzierte Dominanz der Elemente in einem oder im anderen Fall, doch die Künstlerin schafft stets deren Ausgewogenheit zu einer harmonischen Einheit. Dabei ist von Bedeutung, wie die jeweiligen Bildelemente gestal-

tet sind. Die Farben müssen aufeinander abgestimmt sein. Die Intensität der Farbe darf jedoch das Kompositionskonzept des Bildes nicht übertönen, sondern muss es ergänzen. Die lasierende und pastose Art der Malerei müssen eine überzeugende Einheit bilden. Gelegentlich tauscht die Malerin den Pinsel gegen eine Spachtel. Das malerische Verfahren wird durch Schneiden, Reißen und Kleben verschiedener Papierarten, Fotos und anderen Collage-Elementen ergänzt, zu denen auch Zeichnungen der Malerin auf Seidenpapier zu zählen sind. Neben weichen, organischen

22


Gestalten treten geometrische Formen in Erscheinung. Die schwarze, ausgefranste Zeichnung hat ihren Ursprung zwar in der Grafik, doch wandelt sie sich in der Konstellation der beschriebenen bildnerischen Bearbeitungen zu einem ausgesprochen malerischen Element. Mit der grafischen Erfahrung könnte man auch das Verdichten der Farbe zu größeren Formen in Zusammenhang bringen, die im hellen Farbfeld schweben. Klementina Golijas Bildsprache ist also formal vielschichtig. Sie studierte an der Kunstakademie Brera in Mailand, ihre Postgraduate-Studien der Grafik und der Malerei absolvierte sie an der Akademie der bildenden Künste in Ljubljana. Deshalb hatte sie eine breite Palette von Gestaltungsmustern zur Auswahl, mit deren Hilfe sie ihre oben beschriebene Handschrift entwickeln konnte. Auch muss auf die vielfältigen assoziativen Möglichkeiten verwiesen werden, welche die dargestellten Bildmotive bieten. Die Bilder von Klementina Golija waren nämlich niemals abstrakt, nichtfigural bzw. nicht imitierend im eigentlichen Sinn des Wortes. Aufgrund der Art ihrer Entstehung mögen die Motive für das Unterbewusste des Menschen leichter erkennbarer sein als für das Bewusstsein. Die Abfolge der Bildebenen, die mit einer Horizontale im unteren Bereich der Komposition bzw. mit einem breiteren, mit roter, brauner oder blauer Farbe überdeckten Streifen beginnt und sich nach oben erhebt, bewahrt die Ähnlichkeit mit der Struktur von Landschaftsräumen. Die Collage-Applikationen, die sich im Regelfall gleichfalls im unteren Teil des Bildes befinden, bergen manchmal Fragmente von Landschaften und Architekturen. In diesem Bereich der Komposition verdichten sich auch die beinah haptischen Farbaufträge. Eine ähnliche Rolle von topografischen Zeichen haben auch Dreiecksformen in der Zeichnung, die wir als Berge interpretieren können (das slowenische Symbol Triglav), einige kaligraphische Notizen hingegen erinnern an Elemente der Architektur. Die Kompositionen übernehmen also einige Gesetzmäßigkeiten visueller Phänomene, die uns umgeben und zumindest einige von ihnen können wir als Landschaften deuten. Die Interpretation des Bildraums geht zum Teil von erfahrenen Erlebnissen realer Räume aus. Über diesem »irdischen« Bereich der Komposition befindet sich der Zwischenraum, die Künstlerin nennt ihn den »Raum

Matrica srca | Matrix of the Heart 2018, mešana tehnika, karton, 26,5 x 26,5 cm

des Aktualisierens, eine Art Zwischenraum, ein Übergangsraum«, in dem Symbole und Zeichen eine zentrale Rolle spielen, die unterschiedliche psychologische und physische Zustände betonen, während der obere Bereich des Bildes »ein Raum der Transzendenz, ein geistiger Raum« ist. Die sorgfältig konzipierte geometrische Zeichnung übernimmt die Rolle des Kontrapunkts gegenüber der schwarzen, expressiven Figur im Zentrum, die stets unbewusst, spontan ist

23


die an Fingerabdrücke erinnern, können auch als bildhafte Labyrinthe interpretiert werden. Im oberen Teil der Komposition ordnet die Malerin manchmal mit dünner Linie gezeichnete größere, klar konzipierte geometrische Formen an, die mit ihrer rationalen Konstruktion auf ewige Verhältnisse in der Welt verweisen. Das bildnerische Vokabular, das Klementina Golija verwendet, ist sorgfältig gewählt, es birgt Geheimnisse, es ist aber auch sehr vielfältig. Für seiner Lesbarkeit bietet uns die Künstlerin Titel von Zyklen (Geographie der Erinnerung, Einblick – Fenster/Auge zur Seele, Zwischenraum, Himmelsschritt, Zeitreise) ebenso an wie die Betitelung einzelner Bilder. Zu den Charakteristika der Bildkompositionen von Klementina Golija zählt auch das spielerische Element, denn einige motivische Akzente erscheinen einerseits figurativ, andererseits als dekorative Elemente. Wie gesagt, die Malerin gestaltet sie in Übereinstimmung mit eigenen Erlebnissen und Empfindungen und verwebt sie feinfühlig in ihren Kompositionen, von denen wir sagen könnten, dass sie sich irgendwo am Übergang zwischen einer geistigen (luftiges, lasurartiges Malen, schwerelose Formen, Lettrismen) und einer materiellen Welt (Verdichten der Farbe, Collage-Applikationen) befinden. Zwischen beiden Sphären pendeln größere, schwebende Formen, die in den meisten Fällen das zentrale Bildmotiv der Kompositionen darstellen.

(K. Golija, publiziert im Folder zur Ausstellung aus dem Zyklus Himmelsschritt, Galerie des Instituts »Jožef Stefan«, Ljubljana, April 2019). Das Raumkonzept der Bilder aus dem Zyklus Zeitreise ist hingegen anders konstruiert, da das vertikale Band dunkler Farbe auf der linken Seite unseren Blick zur Rezeption des Motivs von links nach rechts leitet. Die Bildkompositionen von Klementina Golija entstanden vor allem aus der inneren Erfahrung der Künstlerin, ihrem Fühlen und ihren Empfindungen. Die Bilder sind autonome Kunstwelten, in deren Vordergrund stets intuitiv motivierte Formen, Symbole und Muster angeordnet sind. Die erwähnten Horizontalen darauf verweisen auf einen kontemplativen Typus von Künstlerin. Die Raumkonzepte der Kompositionen, die mit Hilfe eines Kerns zentriert sind, strahlen eine ausgesprochen introvertierte Charakteristik aus, ein Hinweis auf die Konzentration der Künstlerin auf ihre Innenwelt. Unter den bedeutsamsten ikonografischen Elementen ist die Mandorla bzw. das innere Auge hervorzuheben. Auf die selbstbeobachtende Konzeption, die die Malerin mit der Anordnung des bildnerischen Ablaufs herzustellen wünscht, verweist auch die Raumtiefe (der Eindruck, unser Blick könnte ins Unendliche reichen), die am intensivsten im Zentrum der Komposition wirksam wird – die Malerin benennt das als »Blick nach innen«, als eine Versenkung und Reise zu sich also, in das eigene Innere. Rundliche Formen,

Eine ähnlich vermittelnde Rolle zwischen dem Materiellen und dem Geistigen haben auch die dargestellten Leitern und Barken. Der Horizont – die Schnittstelle zwischen Himmel und Erde – verlagert sich in einigen Kompositionen zum Gipfel der stilisierten Formen, die Hügeln ähneln. Klementina Golija gliedert den Bildraum zunächst mit zarten, gedämpften Farben, die mit farblichen, nuancierten Tönen und Abstufungen der Helligkeit über die Bildoberfläche verteilt sind. Den Effekt von Raumtiefe erreicht sie mittels feinster, lasierender Aufträge der Farben. Intensive Rottöne, mit denen Raumfelder bedeckt werden, sowie schwarz gezeich-

24


nete Bildzeichen, könnten einen absoluten Gegensatz zur lyrischen Disposition darstellen, jedoch bringt sie die Malerin mit dem Ausbalancieren von Farben und durch stimmige Korrespondenzen ins Gleichgewicht. Die verschiedenen bildnerischen Verfahren, die Klementina Golija bei der Gestaltung ihrer Bildkompositionen anwendet, sind nie als Summe aller, sondern in gegenseitiger Ergänzungen zu sehen, auf denen die Suche nach der idealen Harmonie beruht.

ne Bildelemente, Symbole und Zeichen angeordnet sind, die in ihrer Gesamtheit die Komposition bilden. Die Abfolge von Ansichten, die Klementina Golija in den Bildkompositionen harmonisch vereint, ist im Fall der Bildobjekte in einzelnen Raumsegmenten gegliedert. Das System ihrer Komposition ist der Perspektive des Betrachters angepasst. Die Bildwelt Klementina Golijas ist eine in sich stimmige Bildwelt, die auf verschiedenen bildnerischen Prinzipien aufbaut. Auch muss auf die Gleichzeitigkeit der Motive auf unterschiedlichen räumlichen und interpretativen Niveaus verwiesen werden. Inhaltlich stellt die Malerin die Sprache verschiedener archetypischer Gestalten und intuitiver Bildstrukturen in den Vordergrund, formal hingegen betont sie den Dialog zwischen malerischen Qualitäten, linearen und anderen Strukturen sowie die Technik der Collage.

Erkennbar ist auch die Tendenz, dass sich konkrete Motive in den Kompositionen in ihr Gegenteil verkehren – in nicht greifbare, immaterielle, ätherische Formen. Die traditionelle Malerei betont die illusionistische Vertiefung der Bildoberfläche. In den Bildobjekten wurde die Leinwand, deren zweidimensionale Oberfläche durch die malerische Bearbeitung zum Bildraum mit Raumtiefe und anderen Charakteristika wird, durch Membranen ersetzt, auf denen einzel-

Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2013, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 60 cm

25


26


Klementina Golija Slike 2010–2020 Paintings 2010–2020

27


28


Iz cikla Uvid – ok(n)o v dušo | From the Insight – an Eye into the Soul series 2010, mešana tehnika, platno, triptih | mixed media, canvas, triptych, 150 x 300 cm

29


Poklon Triglavu | Homage to Triglav 2012, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 100 cm

30


Iz cikla Uvid – ok(n)o v dušo | From the Insight – an Eye into the Soul series 2011, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 100 cm

31


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2013, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

32


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2013, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

33


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2012, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

34


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2014, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

35


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2012, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 80 cm

Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2012, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 80 cm

36


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2014, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

37


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2013, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 90 cm

38


Pismo o slepih tistim, ki vidijo | Letter on the Blind to Those Who See 2013, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 135 x 220 cm

39


40


41


Iz cikla Vmesni prostor, Eppur si muove | From the series Intermediate Space, Eppur si muove 2013, meĹĄana tehnika, platno, triptih | mixed media, canvas, triptych, 300 x 150 cm

42


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2013, meĹĄana tehnika, platno, triptih | mixed media, canvas,triptych, 300 x 150 cm

43


Mestna galerija Piran / Obalne galerije Piran, Gallerie Costiere Pirano, 2014. Foto: Arhiv OGP

44


45


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2012, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 80 cm

46


Brez naslova | Untitled 2014, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 60 x 80 cm

47


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2013, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

48


Iz cikla RdeÄ?a pokrajina | From the series Red Landscape 2013, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

49


Künstlerhaus Klagenfurt / Hiša umetnikov Celovec, 2014 Foto: Eva Asaad

50


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2014, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 100 cm

51


52


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2016, meĹĄana tehnika, platno, diptih | mixed media, canvas,diptych, 100 x 300 cm

53


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2015, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 100 cm

54


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2016, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 100 cm

55


Iz cikla Potovanje skozi čas | From the series Travel Through Time 2016, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 100 cm

Iz cikla Potovanje skozi čas | From the series Travel Through Time 2016, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 100 cm

56


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2016, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 100 cm

57


58


Galerija – Muzej Lendava, Lendava 2018 Foto: Arhiv Galerija – Muzej Lendava

59


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2015, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 100 cm

60


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2016, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

61


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2017, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 60 x 60 cm

62


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2015, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 60 x 60 cm

63


Iz cikla Potovanje skozi čas | From the series Travel Through Time 2018, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 50 x 90 cm

Iz cikla Potovanje skozi čas | From the series Travel Through Time 2018, mešana tehnika, platno | mixed media, canvas, 50 x 90 cm

64


Salon des Beaux Arts, Carrousel du Louvre, Pariz, 2018

65


Iz cikla Korak do neba | From the series Step to the Sky 2018, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 60 cm

66


Iz cikla Korak do neba | From the series Step to the Sky 2018, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 60 cm

67


VeÄ? kot pogled | More than a Gaze 2018, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 70 cm

68


VeÄ? kot pogled | More than a Gaze 2018, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 70 cm

69


Galerija Velenje, 2018 Foto: Arhiv Galerija Velenje

70


71


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2018, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 35 x 50 cm

72


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2018, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 35 x 50 cm

73


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2018, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 35 x 50 cm

74


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 35 x 50 cm

75


Galerija Kosova graĹĄÄ?ina Jesenice, 2018 Foto: Arhiv Gornjesavskega muzeja Jesenice

76


77


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

78


Mentalno potovanje II. | Mental Journey II. 2018, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 150 cm

79


So Near, so Far 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 90 cm

80


So Near, so Far 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 90 cm

81


So Near, so Far 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 70 cm

82


So Near, so Far 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 70 cm

83


Iz cikla Vmesni prostor | From the series Intermediate Space 2017, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

Iz cikla Korak do neba | From the series Step to the Sky 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

84


Iz cikla Korak do neba | From the series Step to the Sky 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

Iz cikla Korak do neba | From the series Step to the Sky 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 30 x 30 cm

85


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 40 x 60 cm

86


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 100 cm

87


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 100 cm

88


Iz cikla Potovanje skozi Ä?as | From the series Travel Through Time 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 70 x 100 cm

89


90


Iz cikla Korak do neba | From the series Step to the Sky 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 100 x 80 cm

Jedro | Core 2020, meĹĄana tehnika, platno, diptih | mixed media, canvas,diptych, 150 x 200 cm

91


92


93


Iz cikla Korak do neba | From the series Step to the Sky 2019, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 80 cm

94


Iz cikla Korak do neba | From the series Step to the Sky 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 80 cm

95


Zmaga | Victory 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 120 cm

96


Premik | Movement 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 120 cm

97


La piĂš grande fortuna | The greatest Fortune 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 120 cm

98


Matrica srca | Matrix of the Heart 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 35 x 50 cm

99


Zgodba o ribi | Story of a Fish 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 80 x 80 cm

100


Iz cikla Duhovna pokrajina | From the series Spiritual Landscape 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 25 x 30 cm

Iz cikla Korak do neba | From the series Step to the Sky 2020, meĹĄana tehnika, platno | mixed media, canvas, 25 x 30 cm

101


Iz cikla (V)pogled | From the series (In)sight 2020, meĹĄana tehnika, prostorska slika, papir, pleksi steklo | mixed media, assemblage, paper, plexiglass, 48 x 84 x 9 cm

102


Iz cikla (V)pogled | From the series (In)sight 2020, meĹĄana tehnika, prostorska slika, papir, pleksi steklo | mixed media, assemblage, paper, plexiglass, 48 x 84 x 9 cm

103


104


Iz cikla (V)pogled | From the series (In)sight 2020, meĹĄana tehnika, prostorska slika, papir, pleksi steklo | mixed media, assemblage, paper, plexiglass, 48 x 84 x 9 cm

105


106


107


108


KLEMENTINA GOLIJA se je rodila na Jesenicah. Slikarstvo je študirala na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu, kjer je leta 1990 pri profesorjih Glaucu Baruzziju in Giuseppeju Maraniellu tudi diplomirala. Magistrski študij grafike je zaključila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Lojzetu Logarju (1993) in magistrski študij slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu (1995) na isti akademiji. Za njen nadaljnji umetniški razvoj sta bili

KLEMENTINA GOLIJA was born in Jesenice. She studied painting at the Brera Fine Arts Academy in Milan, graduating in 1990 under Professors Glauco Baruzzi and Giuseppe Maraniello. She finished her master's degrees in graphic arts and painting at the Academy of Fine Arts in Ljubljana under Professors Lojze Logar (1993) and Gustav Gnamuš (1995), respectively. Study visits to Boston and New York in 1990 and a two-month stay at the Cité Internationale des Arts

KLEMENTINA GOLIJA wurde in Jesenice geboren. Sie studierte Malerei an der Accademia di Belle Arti di Brera in Mailand, wo sie 1990 bei den Professoren Glauco Baruzzi und Giuseppe Maraniello diplomierte. Ihren Master im Fach Graphik an der Akademie der Schönen Künste in Ljubljana schloss sie bei Prof. Lojze Logar (1993) und Master der Malerei bei Prof. Gustav Gnamuš (1995) an der gleichen Akademie ab. Insbesondere die Studienaufenthalte in Boston und

pomembni zlasti študijski bivanji v Bostonu in New Yorku v letu 1990 ter dvomesečno bivanje v Cité Internationale des Arts v Parizu jeseni 1995.

in Paris in the autumn of 1995 were particularly important in her further artistic development.

New York im Jahre 1990 sowie ein zweimonatiger Aufenthalt an der Cité Internationale des Arts in Paris im Herbst 1995 waren wichtig für ihre weitere künstlerische Entwicklung.

Klementina Golija je doslej imela 121 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 316 skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 16 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. Leta 2016 ji je Univerza v Ljubljani podelila priznanje pomembnih umetniških del, v letu 2017 pa je na Univerzi v Ljubljani pridobila naziv docentka za področje slikarstva. Od leta 1990 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Bila je pobudnica in dolgoletna predsednica Bienala mesta Kranj ter Bienala risbe in slike v prostoru Alpe Jadran. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem. Živi in dela kot samostojna likovna umetnica v Kranju.

To date, Klementina Golija has had 121 solo exhibitions and has participated in more than 316 group shows at home and abroad. She has won 16 national awards and an international prize for her works. She received the Recognition of Important Works of Art award in 2016 and the title of Assistant Professor in the field of painting in 2017 from the University of Ljubljana. She has been a member of the Association of Slovenian Fine Artists since 1990. She was the initiator and long-time President of the City of Kranj Biennale and the Alpe-Adria Bienniale of Drawing and Painting. Living and working as a freelance artist in Kranj, she is active in painting, printmaking and design.

Klementina Golija Gorenjesavska cesta 60, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: + 386 41 712366 E-mail: klementina.golija@gmail.com

109

Klementina Golija hatte bisher 121 Einzel­ausstellungen und hat an mehr als 316 Gruppenpräsentationen im In- und Ausland teilgenommen. Für ihr Werk erhielt sie 16 natio­nale Preise und einen internationalen Preis. Im Jahr 2016 verlieh ihr die Universität Ljub­ljana die »Anerkennung bedeutender Kunstwerke« und im Jahr 2017 erhielt sie den Titel Dozentin für Malerei der Universität Ljubljana. Seit 1990 ist sie Mitglied im Verband der slowenischen bildenden Künstler. Sie war Initiatorin und langjährige Präsidentin der Biennale der Stadt Kranj sowie der Biennale für Zeichnungen und Malerei der Region Alpe-Adria. Sie beschäftigt sich mit Malerei, Grafik und Design. Sie lebt und arbeitet als freischaffende Künstlerin in Kranj.


Samostojne razstave Solo Exhibitions 1987 • Galerija Kavka, Kranj

• Kulturni center Srečko Kosovel, Sežana • Galleria Ars, Gorizia (Italija)

Mestna galerija Ljubljana, 2010 1988 • Galleria Costa Rei, Muravera, Sardinija (Italija), skupaj s Francescom Santorom

1998 • Galerija Sava, Kranj • Razstavišče Gorenje, Velenje • Galerija N. Kolar, Slovenj Gradec • Galerie Transparent, Kinderman-Zentrum, Leibnitz (Avstrija) • Inštitut Jožef Štefan, Ljubljana • Galerija Danffos, Črnomelj • Stebriščna dvorana v Mestni hiši, Kranj

1990 • Galerija Avsenik, Begunje na Gorenjskem • Prešernova hiša, Kranj 1991 • Koncertni atelje DSS, Ljubljana • Groharjeva galerija, Sorica • Galerija Kavka, Kranj Mednarodni likovni simpozij Schloss Gabelhofen, Fohnsdorf, 2014

Künstlerhaus Klagenfurt / Hiša umetnikov Celovec, 2014. Foto: Eva Asaad

1999 • Mestna galerija, Nova Gorica • Šmartinski kulturni dom, Stražišče pri Kranju • Palais Palffy, Dunaj

1992 • Groharjeva galerija, Škofja Loka • Galerija KUD France Prešeren, Ljubljana • Galerija Mini art, Črnomelj • Galerija Ars, Ljubljana • Galerija v Mestni hiši, Kranj • Medijske toplice, Izlake

2000 • Galerija Roman Petrović, Sarajevo • Galerija Zenica • Galerija Desiree Lieven, Madrid • Galerija C.S.C. El Solo, Ayuntamiento de Mostoles • Sala de exposiciones de la Casa Consistonal, San Fernando de Henares, Madrid • Café la Palma, Madrid • Galerija Krka, Ljubljana

1993 • S.A.M. Hotel, Monfalcone (Italija) • Astorijini umetniški večeri, Bled • Galerija La Roggia (skupaj s Klavdijem Tutto), Pordenone (Italija) • Galerija Šivčeva hiša, Radovljica • Galerija ZDSLU, Ljubljana • Galerija Šikoronja (skupaj s Klavdijem Tutto), Rosegg/ Rožek (Avstrija) • Art gallery 90, Ronchi dei Legionari (Italija)

2001 • Galerija Geoplin, Ljubljana • Galerija Elektra, Kranj • Galerija Krka, Strunjan • Galerija MIK, Celje • Galerija Iskrateling, Kranj • Poslovna stavba Ržišnik & Perc, Šenčur pri Kranju

1994 • Galerija Meduza, Piran • Galerija Šenk, Kranj

Mestna galerija Piran, 2014 Foto : Arhiv OGP

Univerza v Ljubljani, podelitev Priznanje pomembnih umetniških del, 2017

1995 • Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje • Bežigrajska galerija, Ljubljana • Likovno razstavišče, Domžale • Cité Internationale des Arts, Pariz (skupaj s Klavdijem Tutto) • Galerija CTU, Ljubljana

2002 • Slovenski kulturni center – Korotan, Dunaj • Galerija Lek, Ljubljana • Mestni muzej Idrija, Galerija Idrija • Galerija Prešernove hiše, Kranj • Galerija v Mestni hiši, Kranj • Mala galerija, Kranj

1996 • Galerija Duka, Vipava (skupaj z Mojco Smerdu) • Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ljubljana (skupaj s Klavdijem Tutto) • Atrij ZZZS, Ljubljana (skupaj s Klavdijem Tutto)

2003 • Galerija Gorenje, Velenje • Galerija Kulturnica, Velenje • Art Kavarna Piramida, Maribor • Poslovni center Hit – Paviljon, Nova Gorica • Galerija MMM Art – Ščurek, Medana

1997 • Galerija Paviljon NOB, Tržič • Galerija Krka, Novo mesto

2004 • Galerija Meduza, Koper • Kosova graščina, Gornjesavski muzej Jesenice

110

2005 • Galerija Zavarovalnice Triglav, Kranj • Galerija Vprega – Vorspann, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Galerija Radman, Kranjska Gora • Galerija Šivčeva hiša, Radovljica (skupaj z Wolfgangom Walkensteinerjem) • Galerija SZI, Kunstseilerstätte die 20ste, Dunaj (skupaj s Klavdijem Tutto) 2006 • Galerija Mestne občine Kranj, Kranj • Galerija Sudhaus/Varilnica, Bleiburg/Pliberk, Solysombra 2007 • Galerija Grad, Ravne na Koroškem • Grad Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica • Galerija Art.si, Ljubljana 2008 • Galerija Banke Koper, Koper • Alte Burg, Gmünd • Mala galerija, Kranj 2009 • Sodalitas, Katoliški dom prosvete (skupaj s Klavdijem Tutto), Tainach/Tinje • Miheličeva galerija, Ptuj • Galerija Domžale, Domžale • Galerija Ars, Ljubljana • Galerija Mestne občine Kranj, Kranj 2010 • Razstavišče Kulturnega centra Laško, Laško • Galerija Knjižnice Tolmin, Tolmin • Galerie in der Herzogburg, St. Veit an der Glan/Šentvid • Trivium, Sv. Hema/ Hemmaberg, Globasnitz/ Globasnica • Mestna galerija Ljubljana 2 (MGML), Ljubljana 2011 • Gorenjski muzej Kranj; Galerija Mestne hiše, Galerija Prešernove hiše v Kranju; Mala galerija, Kranj • Hypo galerija, Ljubljana • Galerie Centrum (skupaj s Klavdijem Tutto), Graz • Galerie De Cultuurloft, Gent 2012 • Galerie im Schloss Porcia, Spittal/Drau


• Galerie Zitrusgarten, Faak am See • Galerija Zavarovalnice Triglav, Kranj 2013 • Stadtgalerie im Amthof (skupaj z Gertrud Weiss-Richter), Feldkirchen • Razstavišče Barbara, Muzej premogovništva Slovenije • Galerija Krka (skupaj s Klavdijem Tutto), Novo mesto • Pacherhaus (skupaj s Karlom Voukom), Globasnica/ Globasnitz

• Galerija Kolodvor, samostojna razstava v sklopu Mednarodnega festivala likovnih umetnosti, Besnica pri Kranju

2016 • Impulse Center (skupaj s Klavdijem Tutto), Seeboden • Galerija Insula, Izola 2017 • Galerija Talaso Strunjan, Strunjan • Mala galerija, Kranj

2014 • Mestna galerija Piran, Piran • Gemeindeamt Feistritz ob Bleiburg (skupaj s Karlom Voukom), Šmihel pri Pliberku/ St. Michael ob Bleiburg

2018 • Galerija Velenje, Velenje • Kosova graščina, Gornjesavski muzej, Jesenice • Galerija – Muzej Lendava, Lendava

2015 • Jakčev dom, Dolenjski muzej Novo mesto, Novo mesto

2019 • Galerija Instituta Jožef Stefan, Ljubljana 2020 • Gorenjski muzej Kranj; Galerija Mestne hiše, Stebriščna dvorana, Galerija Prešernove hiše in Mala galerija Kranj • Galerija Miha Maleš, Kamnik 2021 • Galerija Šivčeva hiša, Radovljica • Miheličeva galerija, Ptuj

Izbrane skupinske razstave Selected Group Exhibitions 1988 • Razstava študentov Accademie di Belle Arti di Brera, Milano 1989 • Trienalle di Milano, »Il gioco del arte«, Palazzo della Trienalle, Milano • Zaključna razstava študentov akademije Brera, Milano 1990 • Likovna prizadevanja na Gorenjskem – Nove smeri, Galerija v Mestni hiši, Kranj 1991 • Razstava študentov grafične in slikarske specialke ALU, KUD France Prešeren, Ljubljana • Majski salon ZDSLU, Razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana • VIII. salon mladih, Savremena galerija Narodnog muzeja, Kikinda • YU paleta mladih 91, Likovna galerija Doma kulture, Titov Vrbas • Likovna jesen, Savremena galerija, Sombor • Razstava študentov ALU, Mestna galerija, Ljubljana 1992 • Zimski salon 1992, Mestna galerija, Ljubljana • INTART, Carta colore – artisti sloveni, Centro Friulano Arti Plastiche, Udine • Gorenjski likovni umetniki – modernejše smeri, Gorenjski muzej, Kranj • Majski salon 92 ZDSLU, Razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana

• 2. bienale slovenske grafike – Otočec, galerija Dolenjskega muzeja, Novo mesto • Med intimizmom in senzibilnostjo – grafike gorenjskih likovnih umetnic, Prešernova hiša, Kranj • Sodobna slovenska likovna umetnost, Veleposlaništvo RS, Bonn • Prima parete, La Roggia – Associazione culturale, Pordenone Meeeting Multimediale d’Arte Contemporanea Internazionale, »Il labirinto e il suo doppio«, Galleria Antiche Mura, Monfalcone • Slike – grafike, Galerija Avsenik, Begunje na Gorenjskem

• Slovenija odprta za umetnost, Galerija Avsenik, Begunje na Gorenjskem • 20. mednarodni grafični bienale, Moderna galerija, Ljubljana • 1. International Print Biennial Maastricht 1993, Maastricht • Slovenska likovna umetnost, Veleposlaništvo RS, Praga • Miniature in originalne voščilnice, Galerija Meduza, Piran • Slovensko slikarstvo in grafika, Veleposlaništvo RS, Kairo • Galerija Kosova graščina, Jesenice • Mini Prix Lucas, galerija Do­ lenjskega muzeja, Novo mesto • Mini Prix Lucas, galerija La Roggia, Pordenone • I. mini print Slovenija – mednarodna razstava grafike, Maribor

1993 • Reprezentativna razstava članov Likovnega društva Kranj, Mala galerija, Kranj • Mlada slovenska grafika, MGLC, Ljubljana • Majski salon 93 ZDSLU, Razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana • Sodobna slovenska umetnost – izbrani avtorji, Kaunas, Šiauli • Groharjev teden v Sorici, Slikarji ob Groharjevem tednu, KD Sorica • Razstava Mini Prix Lucas 93, Vila Bled, ZDSLU, Ljubljana (razstava se seli v Madrid, Torino, Pordenone in Budimpešto) • Artisti per una Cultura di Pace, Galleria regionale d’arte contemporanea Luigi Spazzapan, Gradisca d’Isonzo/ Gradišče ob Soči

1994 • Slovenija odprta za umetnost, Filipov dvorec, Ljubljana • Slovenija odprta za umetnost, Sinji vrh, Galerija ZDSLU, Ljubljana • Slovenija odprta za umetnost, Snežnik, Mestna galerija, Piran • Razstava študentov ALU, MGLC, Ljubljana • Galerija DLUM, Maribor • 3. bienale slovenske grafike, galerija Dolenjskega muzeja, Novo mesto • Svetovni trienale male grafike, Muzej sodobne umetnosti, Chamalieres, Strasbourg • 12. edizione »Arte e sport 94«, Castello di Fagagna, Fagagna, Udine

111

• Majski salon 94, Razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana • Slovenija odprta za umetnost, Kulturni center Srečko Kosovel, Sežana • Galerija Astoria, Maribor • Grabados en la nueva Europa, Palacio de Congresos – Sala Miró, Madrid • Grabados en la nueva Europa, Galeria del Barco, Sevilla • Mednarodni slikarski dnevi Hamer, Galerija Hamer, Slovenska vas • Gorenjski slikarji, Zavarovalnica Triglav, Kranj • Grafični listi študentov ALU iz obdobja 1978–1994, Moderna galerija, Ljubljana • Slovenske slikarske metamorfoze 20. stoletja, dvorec Zemono pri Vipavi • 3. bienale slovenske grafike, Oto­ čec, Moderna galerija, Zagreb • Bibliofilska izdaja »Ludens« (Vecchiet, Tutta, Golija), Smelt Ljubljana in Galerija Meduza, Piran • Biennale Intart 1994, »Una lettera per la pace«, Centro Friulano Arti Plastiche, Udine • Mednarodna likovna razstava, Castello di Fagagna, Udine 1995 • Outpost Venice, 1995 • La obra grafica en la nueva Europa, Sala de Exposiciones del Palazio de Pimentel, Diputacion de Valladolid • Slikarji za Prešernovo mesto, Mestna občina Kranj • 2. bienale male slike, Mini Prix Lucas 95, Galerija Smelt Ljubljana


• 2. bienale mesta Kranja, Mala galerija in Galerija v Mestni hiši, Kranj • Gorenjska likovna ustvarjalnost, Galerija Iskratel, Kranj • 8. mednarodni grafični bienale Varna 95, Varna, Bolgarija • Slovenija odprta za umetnost, Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje; prenos razstave v Galerijo Mestnega muzeja, Idrija in KC Srečko Kosovel, Sežana 1996 • EUR ART 96, Castello di Gorizia, 14. junij–7. julij 96, Gorica • Risba in slika v prostoru Alpe Jadran, Mala galerija, Kranj • Majski salon, Galerija Rihard Jakopič, Ljubljana • Razstava likovne delavnice Slovenija odprta za umetnost, Kulturni dom Srečko Kosovel, Sežana, prenos razstave v Kulturni center Ivan Napotnik v Velenju in Mestni muzej Idrija – Galerija Idrija • Incisioni nella nuova Europa, La Roggia – galleria Pordenone, prenos razstave v Knižecí dum v Moravskem Krumlové • EUR ART, Städt. Galerie, Lienz • Arte da Kranj (Golija, Tušek, Puhar, Tutta), Azienda di promozine turistica, Trst • Likovni umetniki za Prešernovo mesto, Mestna občina Kranj 1997 • Slovenija odprta za umetnost, Galerija KC Ivan Napotnik, Velenje • Piranski umetniki za Carpaccia, Minoritski samostan sv. Frančiška, Piran • Slovenija odprta za umetnost, Galerija Mestni muzej, Idrija • 2. bienale akvarela, Kamnik • 1. Concorso Internazionale di Scultura e Grafica, Art Gallery 2, Trieste • 5. belokranjski bienale, Črnomaljski grad, Črnomelj • Grafična umetnost v novi Evropi, Galerija Avsenik, Begunje na Gorenjskem (v sodelovanju z galerijo La Roggia, Pordenone) • Mednarodni slikarsko-kiparski simpozij IMBS 1997, Grad Podsreda • 3. bienale mesta Kranja – Pluralizem nazorov, Mala galerija, Galerija Prešernove hiše in galerija v Mestni hiši, Kranj • Sodobna slovenska umetnost – izbor, Kunststation Kleinsassen, Fulda

• MMM ART 1997, Galerija Artes, Nova Gorica

• World festival of Art on paper 2000, Kranj • 1. razstava likovne delavnice Jugovic, Razstavni paviljon Jugovic, Sp. Bitnje, Žabnica • Mednarodna likovna razstava Meje – Frontieri, Galerija Ferda Mayerja, Tržič • Novoletna razstava članov Likovnega društva Kranj, Mala galerija Kranj • 4. bienale mesta Kranj, Galerija Prešernove hiše, Mala galerija in galerija Mestne hiše, Kranj • 4. bienale mesta Kranj, Galerija Šmartinski kulturni dom, Stražišče pri Kranju • Člani Likovnega društva Kranj, Avla Mestne občine Kranj, Kranj • Slovenija odprta za umetnost, Kulturni center Srečko Kosovel, Sežana (razstava se seli v Mestni muzej Idrija in Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje)

1998 • Mala slika – mala plastika, Galerija Hest, Maribor, razstava prenešena v Celje in Ljubljano • Likovni umetniki za Prešernovo mesto, Mestna občina Kranj, Kranj • Šutna 98 – slikarska kolonija Kamnik, Galerija Veronika, Kamnik • 4. razstava slikarske kolonije na Dunaju, Slovenski kulturni center Korotan, Dunaj • Risba in slika v prostoru Alpe Jadran, Mala galerija, Kranj • Slovenija odprta za umetnost, izbor avtorjev 1995–1998, Galerija Veronika, Kamnik 1998 • 1. dobrodelna dražba likovnih del – Rotary club Celje, Muzej novejše zgodovine v Celju • Incontro di artisti europei, Galeria la Roggia, Pordenone • Člani likovnega društva Kranj, Galerija Kolo-Dvor, Sp. Besnica • Novoletna razstava, Mala galerija, Kranj

2001 • Dobrodelna avkcija »Mlade mamice«, Velika dvorana Mestne občine Kranj, Kranj • Članice Likovnega društva Kranj in Društva likovnih umetnikov Maribor, Galerija DLUM Maribor in Mala galerija, Kranj • Keramična zbirka ETI Svit d.o.o., Občina Kamnik • Majski salon – Različnost pristopov, Mestna galerija Ljubljana in Jakopičeva galerija Ljubljana • MMM Art, Galerija Artes, Nova Gorica • Ex-tempore Avsenik, Galerija Avsenik, Begunje na Gorenjskem • Mesec slovenske kulture, Königsbrunn, Nemčija • 4. razstava risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, Mala galerija Kranj in Stebriščna dvorana v Mestni hiši, Kranj • 14. Groharjev teden, Kulturni dom Sorica • Slovenija odprta za umetnost, Kulturni dom Srečko Kosovel – Sežana (razstava se seli v Mestni muzej Idrija in Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje) • Razstavni prostor Labormed, Ljubljana • Novoletna razstava – Mala galerija, Kranj • 2. likovna delavnica Jugovic, Razstavni paviljon Jugovic, Žabnica • Prodajna – humanitarna razstava Rotary kluba Idrija, Mestni muzej Idrija

1999 • Mujeres en Arte, Galería Raquel Ponce, Madrid • 9 umjetnica, Galerija Klovićevi dvori, Zagreb • Majski salon 99, Mestna gale­rija in Jakopičev salon, Ljubljana • Umetniki za Karitas, Dvorec Zemono pri Vipavi, Vipava • Ženske v umetnosti, Galerija Paviljon NOB, Tržič • Donne in Arte, Merkur Galerie, Graz • Donne in Arte, Ex Convento di San Francesco, Pordenone 2000 • CGS galerija, Ljubljana • MMM art 2000, Galerija Artes, Nova Gorica • Rotarijska dobrodelna razstava za kranjsko porodnišnico, Hotel Kokra, Brdo pri Kranju • Prvinski dotik – Majski salon 2000, Jakopičeva galerija, Ljubljana • Razstava, IEDC – Poslovna šola Bled • Razstava Keramične delavnice Kamnik 2000, Grad Zaprice, Kamnik • Desetnica, Gorenjski muzej Kranj – galerija M’art, Kranj • Prodajna razstava za otroški oddelek splošne bolnišnice Novo Mesto, Kulturni center Janeza Trdine, Novo Mesto

112

• Klavdij Tutta in likovni umetniki, Razstavni paviljon Jugovic, Žabnica • Nel cuore del Mediterraneo, Incontri internazionale d’arte Contemporanea, Cantano, Foglianise, Morano, Paoliso Torrecuso, Vitelano 2002 • MMM art Medana, Galerija Artes, Nova Gorica • Umetniki za mlade mamice, Mestna občina Kranj • Tradicionalni rotarijski dobrodelni večer, Hotel Ribno, Bled • Donatorska razstava v korist novega dializnega centra Bolnišnice Ptuj, Galerija Krka, Ljubljana • Članice Likovnega društva Kranj, Galerija DLUM, Maribor • Noi - Rassegna Internazionale d’arte, Istituto Francese Napoli, Pontificio Consiglio della Cultura - Citta del Vaticano, Auditorium dell’ex Chiesa di S. Bernardino – Marcone, Complesso Monumentale di S. Maria La Nova, Neapelj • 5. bienale mesta Kranj, Prešernova hiša Kranj, Mala galerija Kranj, Galerija Mestne hiše, Kranj • Razstava likovne delavnice Piran, Križni hodnik Mino­ ritskega samostana, Piran 2003 • Likovne komunikacije Brda 2003 • Galerija N. Kolar, Slovenj Gradec • Progettualita, creativita e ricerca artistica al femminile in Italia e in Slovenia, Castello Fienga – Nocera Inferiore – Salerno • 6e triennale mondiale de l’estampe petit format 2003, Galerie d’Art Contemporain de Chamalieres, Chamalieres • Likovna delavnica Šmartin, Kulturni dom Stražišče • Umetnost za las/Arte per un pelo, Galerija Meduza, Koper • Ujemi podobe, Galerija Dan, Celje • 10. bazar – Dražba umetniških slik SILA, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana • Slovenija odprta za umetnost, Kulturni center Srečko Kosovel, Sežana; Mestni muzej Idrija, Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje; Galerija Šivčeva hiša, Radovljica


2004 • 6. slovenski bienale mesta Kranj, Prešernova hiša, Mala Galerija, Galerija v Mestni hiši, Kranj • 3. mednarodna delavnica, razstavni prostor Fakultete za organizacijske vede, Kranj • Povezave/Connections 04, galerija DLUM – Miheličeva galerija, Pokrajinski muzej Ptuj • Arteopenduemilaquattro, Commune di Staranzano, Gorizia • Figura v evropskem prostoru, Kulturni center Srečko Kosovel, Sežana; Razstavišče Nikolaj Pirnat, Idrija; Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje; Galerija Šivčeva hiša, Radovljica • Križev pot po piranskih cerkvah, Klementina Golija – cerkev sv. Štefana, Piran • 11. bazar – dražba umet­ niških del SILA, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana • 6. razstava Risba in slika na papirju v prostoru Alpe Jadran, Mala galerija Kranj in Galerija Prešernove hiše Kranj • Impresije … Slikarji o Srečku Kosovelu, Kosovelov dom Sežana; Il forum Austriaco di Cultura a Milano, Milano; Il consolato generale della Repubblica di Slovenia a Trieste, Trieste; Slovenski kulturni center – Korotan, Dunaj • Crossover – Sodobna umetnost iz Koroške in Slovenije, Künstlerhaus Künstlerhaus, Celovec • Mali format, Galerija N. Kolar, Slovenj Gradec 2005 • Makedonski kulturni center, Kranj (skupaj z Ireno Jeras Dimovsko in Natašo Milovančev) • 100 Artists for a Museum, Triennial project to realize the Casoria International Contemporary Art Museum, Casoria/Napoli • Karl Vouk, Klementina Golija, Klavdij Tutta, Galerie Atelier Berndt, Wolfsberg • Crossover – Sodobna umetnost Koroške in Slovenije, Künstlerhaus Künstlerhaus, Celovec • 6 artisti sloveni, sala Mostre del Palazzo Municipale Limana, Belluno • 6. razstava Risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, Mala galerija in Galerija Prešernove hiše v Kranju

• Manhattan N. Y. – First We take Manhattan, Then We take Berlin, Galerija Kerubin Izola in Multimedijski prostor KT1 Izola

• 5. Internationalen workshop – symposiums Villach 2007, Congress center, Draublick • Galerie, Villach • Novoletna razstava članov Likovnega društva Kranj, Mala galerija, Kranj • Südpol, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla

2006 • Članice SILA – Mednarodno združenje žensk (skupaj z Vero Trstenjak, Huiquin Wang, Tamaro Burmicky) • Srečanja/Susreti, Klementina Golija, Gordana Kovačič, Slaven Macolić in Klavdij Tutta, Galerija Društva likovnih umetnikov Maribor, Maribor • Südpol, Galerija Vorspann/ Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Klementina Golija, Karl Vouk, Vlado Stjepić, Eduard Lesjak, poslovna stavba Ržišnik & Perc, Šenčur pri Kranju • Vztrajanje – razstava članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica • www.kura.si / 2006, Galerija Art.si, Ljubljana • Terpictura, Mednarodni slikarski trikotnik Avstrija– Italija–Slovenija, Biblioteca Statale Isontina, Gorizia • Razstava članov Likovnega društva Kranj, Mala galerija, Kranj • Likovno srečanje Brdo, Galerija hotel Kokra, Brdo pri Kranju • 7. slovenski bienale mesta Kranj, Galerija Prešernove hiše, Mestne hiše in Mala galerija v Kranju

2008 • Člani Likovnega društva Kranj, Galerija ZDLU, Ljubljana • Razstava ženskih ustvarjalk iz likovne zbirke Gorenje, Galerija Gorenje Velenje • Dobrodelna avkcija slovenskih Rotary klubov, Slovenska filharmonija, Ljubljana • Freundschaft 2008, Städt. Galerie Leerer Beutel, Regensburg • Invitation to Slovenia, 10 Contemporary slovenian artist, Galerie Pand Paulus, Schiedam – Rotterdam • Invitation to Slovenia, 10 contemporary slovenian artist, Stedelijk Museum Schiedam, Schiedam – Rotterdam • Südpol 3.0, Galerie Vorspann/ Vprega, Bad Eisenkappel/ Železna Kapla • 17+4, Kleineformate, Galerie Atlier Berndt, Wolfsberg • Novoletna razstava članov Likovnega društva Kranj, Mala galerija Kranj 2009 • Moja podoba, Majski salon, Galerija v Mestni hiši, Kranj • L‘artista allo specchio del reale, la pittura e la scultura europea riflette sul proprio tempo, Biennale Internazionale d‘arte, Sala Rosa, Budrio; Galleria della Fornace, Pianoro; Sala della Partecipanza, Piave di Cento • Risba na Slovenskem II, 1940– 2009, Mestna galerija Ljubljana (MGML); prenos v Umetnostno galerijo Maribor; prenos v Muzej Savremene umetnosti Zagreb v letu 2010 • Z žarki obsijano, Galerija Creinativa, Kranj • Art Exchange Villach – Kranj, Congress center, Villach/ Beljak • 8. Bienale risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, Mala galerija, Galerija Prešernove hiše, Galerija v Mestni hiši, Kranj • Apel nove podobe na ogled postavi, Kongresni center Brdo, Brdo pri Kranju

2007 • 7. razstava risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, Mala Galerija in Galerija Mestne hiše v Kranju, Kranj • Internationales Künstlersymposium, Galerie der Stadt, Zwerglgartenpavillion im Mirabellgarten, Salzburg • Arteopenduemilasette, Sede municipale Staranzano, Gorizia • Članice slovenskega mednarodnega združenja Sila (Tamara Burmicky, Klementina Golija, Vera Trstenjak - Jovičić, Huiqin Wang), Galerija Prešernove hiše v Kranju, Kranj • Razstava udeležencev likovnega srečanja Brdo, Galerija hotela Kokra, Brdo pri Kranju • Serija spominskih razstav ob 10. obletnici smrti Francija Zagoričnika, Interpretacija pesmi F. Zagoričnika, Mestna občina Kranj

113

Grad Gloggnitz, 2018

Grad Gloggnitz, 2018

Imago Mundi - Luciano Benetton Collection, Salone dei Incanti, Trst, 2018

Galerija Velenje, 2018 (na slki z Mileno Koren Božiček)

Salon SNBA, Miheličeva galerija Ptuj, 2019


• Südpol 4.0, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Otroci nismo krivi – avkcija Obalnih galerij Piran, Hotel Kempinski Palace, Portorož • Tradicionalna dobrodelna dražba, Galerija Hest, Ljubljana in Maribor Galerija muzeji Lendava, 2018

Galerija muzeji Lendava, 2018

Kunstwerk Krastal, Krastal Avstrija 2019

Donacija Gimnaziji Franceta Preserna, 2019

Galerija Instituta Jožef Stefan 2019

• Südpol 6.0, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Škatla, škatlica, gajba, kako jaz tebe vidim? Mala galerija, Kranj 2012 • Tako Prešeren ni razmišljal … o kolažu zagotovo ne, Mala galerija, Kranj • Razstava ob 500-letnici Marijinega prikazanja v Strunjanu, Galerija samostana, Strunjan • Brat – trije budoarji branja: spomini, sanje, misli; Izbrana dela, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica • Hommage Franciju Zagoričniku 1933–1997, Kloštr Mnišek pod Brdy, Praga • Majski salon 2012, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Ljubljana • Berglust II, Klassische Alpenmalerei aus drei Jahrhunderten und zeitgenössische Bergbilder, Werner Berg, Gustav Jahn, Gerlinde Tuma, Klementina Golija, Stadtturmgalerie, Gmünd • 32 artisti internazionali insieme per inaugurare Spazio 121, Spazio 121, Lacungnone – Perugia • Palčki okupirali Maribor, Galerija Hest, Maribor • Slovenija odprta za umetnost – mednarodna likovna delavnica, Lična hiša, Ajdovščina • Slovenija odprta za umetnost – mednarodna likovna delavnica, Kulturni dom Srečko Kosovel, Sežana • Srečanja 2012 – Mednarodni festival likovnih umetnosti ZDSLU – Kranj • Društvo likovnih umetnikov Kranj se na ogled postavi, Kosova graščina, Jesenice • Südpol 7.0, Bad Eisenkappel/ Železna Kapla • Mali format se predstavi, Mala galerija Kranj

2010 • 111 Art, Ausstellung, Frühjahrsmesse, Messe Graz • Likovno srečanje Sorica – Groharjevi dnevi, Kulturni dom Sorica • Keramika – Barva, Galerija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana • Begegnungen/Srečanja, Galerie Freihausgasse, Villach/ Beljak • Gästeliste 02–10, Atelier im Turm & Container 25, St. Michael/Wolfsberg • Slika in artefakt, Mala galerija Kranj • Südpol 5.0, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Nagrajenci Mestne občine Kranj za likovno dejavnost 1999–2009, Mala galerija Kranj • Odprti depoji, Galerija Artes, Nova Gorica 2011 • Incontri – Artisti Sloveni a Marsciano, Il Museo del Laterizio e della Terracotta (Palazzo Pietromarchidi Marsciano), Perugia • Bienale Internazionale, scultura/pittura/fotografia, Borgodi Montone, Complesso museale di Francesco, Montone – Umbria • 4711, Reart Galerie, Sankt Stefan/Lavanttal • 7. Novomeški likovni dnevi, Jakčev dom – Dolenjski muzej, Novo mesto • Krog v podobi, 35 let Bežigrajske galerije 1976–2011, Bežigrajska galerija, Ljubljana • Ivan dej mi rešpetlin, Pregled krajinskega slikarstva, Sokolski dom, Škofja Loka • Triangle, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Slovenienfyller 20 ar, Razstava ob 20-letnici samostojne Slovenije, Kulturfyren, Skeppsholmen, Stockholm • Dve poetiki – dva nagovora, Slovenija, 9. bienale Alpe– Jadran, Avstrija, Galerija Grad, Slovenska Bistrica

2013 • Kranjčani v novi galeriji Trbovlje, Delavski dom Trbovlje • Keeping Austria in balance, Hotel Obir Reception, Galerie Vorspann/Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • 6 pogledov na barvo, Galerija Insula, Izola • Pogled od zgoraj, Slovenia open to the Art 2013, Kosovelov dom Sežana, Mestni muzej Idrija, Muzeji radovljiške občine – Galerija Šivčeva hiša, Galerija A. Kosić Gorica (I)

114

• 32. slikarski teden – Malerwoche, Galerija Gorše, Suetschach/Sveče • 9. bienale Alpe–Jadran 2013, Galerija Mestne hiše, Stebriščna dvorana, Prešernova hiša in Mala galerija Kranj, Kranj • Izbor novejših del iz Umetniške zbirke Galerije Domžale, Galerija Domžale • Marconi Art Out/In, Associazione Il bruco, Spoleto • Mali format 2013, Mala galerija Kranj • Südpol 7.0, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega Bad Eisenkappel/Železna Kapla 2014 • Cross the border, Faek Rasul, Susanne Riegelnik, Klementina Golija, Künstlerhaus Klagenfurt/Celovec • Prešernu v čast, Mala galerija, Kranj • Kunst auf geSCHLOSSen, Schloss Gabelhofen, Fohnsdorf • Occhiofatti – Idee e Visioni, Galeria Vetrata, Chiostro di San Nicolo, Spoleto • Künstler aus Kranj/Slowenien, Malerei und Grafik, Alte Burg, Gmünd • 5. Alpen Adria Kunst­ symposium, Kulturzentrum K3, St. Kanzian/Škocjan • Umetniki za Karitas, Pallazo della Cancelleria Rim, Galerija Černe Nova Gorica, Lokarjeva galerija Ajdovščina, Ministrstvo za obrambo, Ljubljana • 3. Mednarodni Festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU, Galerija v Mestni hiši, Stebriščni dvorani, Galerija Prešernove hiše in Mala galerija, Kranj • 3. Mednarodni Festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU, Avla Gorenjskega glasa, Kranj • Voynich, International Art exhibition project, 10 dence gallery, Korenbeurs Schiedam • Mali format, Mala galerija Kranj • Südpol 9.0, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega Bad Eisenkappel/Železna Kapla 2015 • I'm woman, Casoria Contemporary Art Museum, Casoria, Neapelj • V čast Prešernu, Mala galerija Kranj • Likovno društvo Kranj, Lokarjeva galerija, Ajdovščina • Neighbourhood, Daborer, Golija, Rathke, Tutta, Vouk, Zlattinger, Wallnerhouse, Lind/ Drau


• Künstler aus Kranj, Galerie Centrum, Graz • Trivium/Tri poti/Drei Wege 2015, Hemmaberg, Globasnica/Globasnitz • Moč podobe, Galerija Kosova graščina, Jesenice • 4. Mednarodni Festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU, Avla Gorenjskega glasa, Kranj • 4. Mednarodni Festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU, Galerija v Mestni hiši, Gorenjski muzej Kranj • 4. Mednarodni Festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU; nagrajenci prejšnjih festivalov, Galerija Janeza Puharja, Kranj • Voynich II, International art exhibition project Podium 0950, Rotterdam • Call & Response, Brut Carniollus,Klaus Gmoser, Klementina Golija, Walter Köstenbauer, Pavlova hiša/ Pavelhaus, Radkersburg • Galerie Vorspann/Galerija Vprega, Südpol 10.0, Bad Eisenkappel/Železna Kapla 2016 • Iluzija in volumen, Mala galerija Kranj • Trivium, Mario Palli, Karl Vouk, Klementina Golija, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Kranj • Iluzija in 3D prostor, Galerija ZDSLU, Ljubljana • Dobrodelna dražba Rotary kluba Semič – Bela krajina, Kulturni center Semič • Trivium, Künstlerhaus Klagenfurt/Dom umetnikov Celovec, Klagenfurt/Celovec • Brezmejnost/Die Grenzenlosig­ keit, Klementina Golija, Majda Skrinar, Klavdij Tutta, BV galerie, Klagenfurt/Celovec

• Südpol 7.0, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Srečanje/Begegnung, Steinfelder kultur tage, Jordanhof, Steinfeld • 5. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU, Digitalna podoba in klasična slika, Gorenjski muzej in Mala galerija Kranj • 5. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU, Digitalna podoba in klasična slika, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj / donacija, Kranj • Dražba sodobne slovenske umetnosti, Galerija DLUL, Ljubljana • Südpol 11.0, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Mozaik malega formata, Mala galerija Kranj

• Razstava 14. Mednarodne likovne kolonije Vino – Art, Ocean Orchids, Dobrovnik • Razstava Art workshop Symposium, Hotel Miramar, Opatija • Südpol 12.0, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Mali format velikih idej, Mala galerija, Kranj 2018 • Simbol,znak in barva, Kulturni center Janeza Trdine, Novo mesto • 35. Slikarska kolonija Riviera Poreč, Galerija Zuccato, Poreč • Imago Mundi – Luciano Benetton Collection, Salone degli Incanti, Trst • Linija kot nosilec podobe, Galerija ZDSLU, Ljubljana • Internationale Ausstelung, 11 Künstler aus Slowenien & Österreich, Schloss Gloggnitz, Gloggnitz • 7. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj, Geometrija – Racionalnost pogleda, Gorenjski muzej Kranj- Galerija v Mestni hiši, Prešernova hiša in Mala galerija ,Kranj • Mali format '18, Mala galerija, Kranj • 15. Mednarodna likovna kolonija Vino art, Galerija Ocean orchids, Dobrovnik • Südpol 13,0, Galerie Vorspann / Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Salon des Beaux Arts, Délégation officielle de Slovénie, Carrousel du Louvre, Paris • Salon des Beaux Arts, Slovenska delegacija, Vetrinjski dvor, Maribor • Salon des Beaux Arts, Slovenski umetniki in umetnice v Parizu, Miheličeva galerija Ptuj

2017 • Apel podobo na ogled postavi, Mala galerija, Kranj • Prisotnost geometrije, Galerija Društva likovnih umetnikov, Ljubljana • 2. Simposio Internationale d'Arte Contemporanea, Galleria La Fortezza, Gradisca d‘Isonzo • Dobrodelna dražba umetnin, Umetniki v Rotary, Grand hotel Union, Ljubljana • Farbe als Malgrund/Barva, nosilec podobe, Galerie im Schloss Porcia, Spittal/Drau • Heimat. Domovina. Patria, Kro Art Contemporary, Dunaj • 6. Mednarodni festival likovnih umetnosti, Simbol, znak, barva, 2017, Galerija Gorenjskega muzeja Kranj in Mala galerija, Kranj

Künstlerhaus Klagenfurt / Hiša umetnikov Celovec, 2014. Foto: Eva Asaad

115

• Umetniki dijakom; Donacija likovnih del Jaka Bonča, Klementina Golija, Cveto Zlate, Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj • Osem umetnic za 8. marec, Makedonski kulturni center Sv. Ciril in Metod, Kranj • Salon des Beaux Arts, Slovenska delegacija, Galerija As, Ljubljana • 24. Mednarodna likovna kolonija Umetniki za Karitas, Predstavništvo republike Slovenije v EU, Bruselj • 15. Mednarodna likovna kolonija Vino art, hiša Györgya Dobronokija, Dobrovnik • Svet podob, Welt der bilder, Galerie Kunstwerk Krastal, Krastal • Jubiläums-Ausstellung 10 Jahre kultur.im.puls, Seeboden • Salon des Beaux Arts, Slovenski umetniki in umetnice v Parizu, Galerija Velenje, Velenje • 26. International Art workshop Syposium, Hotel Miramar, Opatija • 8. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj - ZDSLU, Črno in belo, Galerije Gorenjskega muzeja Kranj in Mala galerija Kranj • 15. let Novomeških likovnih dni, Galerija Dolenjskega muzeja, Novo mesto • Südpol, 14,0, Galerie Vorspann / Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/Železna Kapla • Mali format '19, Mala galerija, Kranj • Utazu Art Award Biennial 2020, Utazu Arts Centre, Utazu, Kagawa Japonska


Nagrade in priznanja Prizes and Awards 1991 • VI. mednarodni ex-tempore Rogaška Slatina, odkupna nagrada [purchase prize] • XXVI. mednarodni ex-tempore Piran 91, odkupna nagrada [purchase prize] 1992 • 1. ex-tempore Kranj 1992, 3. nagrada Občine Kranj [3rd prize, Kranj City Council] • Nagrada [Prize], Majski salon ZDSLU, Ljubljana • VII. mednarodni ex-tempore Rogaška Slatina 92, odkupna nagrada [purchase prize] • XXVII. mednarodni ex-tempore Piran 92, odkupna nagrada [purchase prize]

• 2. bienale slovenske grafike – Otočec, odkup za [purchase for] Fonds National d’Art Contemporain, Pariz 1993 • Mini Prix Lucas, Vila Bled, odkupna nagrada [purchase prize] 1994 • Mednarodni ex-tempore Piran 94, odkupna nagrada [purchase prize] 1996 • Mednarodni ex-tempore Piran 96, odkupna nagrada [purchase prize]

1997 • Concorso Internazionale di Scultura e Grafica, Art Gallery 2, Trieste; 3. nagrada [3rd prize] 2000 • Majski salon, Mestna galerija Ljubljana in Jakopičeva galerija Ljubljana 2001 • Ex-tempore Avsenik, 1. nagra­da strokovne žirije, galerija Avsenik, Begunje na Gorenjskem 2007 • Nagrada Mestne občine Kranj, Kranj 2011 • Nagrada ZDSLU in Hypo Alpe Adria, Hypo galerija Ljubljana

2012 • Srečanja 2012 – Mednarodni festival likovnih umetnosti ZDSLU – Kranj, priznanje strokovne žirije 2016 • Priznanje pomembnih umetniških del, ki ga podeljuje Univerza v Ljubljani • Priznanje za pomoč pri izvedbi 5. Mednarodnega Festivala likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU 2016 2019 • Priznanje za kvalitetno sodelovanje pri pripravi Festivala likovnih umetnosti Kranj 2019

Edicije, projekti, katalogi Editions and projects • Klementina Golija, Slike– risbe–grafike, predgovor dr. Milček Komelj, 1992, str. 1–33. • Klementina Golija, Slike 1993–1994, Iz cikla Podobe vid(e)nega, predgovor Aurora Fonda, Kranj, 1995, str. 1–27. • Klementina Golija, 1994–1997, predgovor Iztok Premrov, Kranj, 1997, str. 1–39. • Enzo di Grazia, pesniška zbirka Ludens, bibliofilska izdaja z originalnimi grafičnimi listi Franka Vecchieta, Klavdija Tutte in Klementine Golija [Enzo di Grazia, Ludens, with original prints by Franko Vecchiet, Klavdij Tutta and Klementina Golija] • Galerija 2, Vrhnika, 1994.

• Scenografija za gledališko predstavo [Stage design for play] “Moja domovina si tudi ti” Mladinski dom, Celovec, 1995. • Slovenija, Stičišče različnosti, grafična mapa [print portofolio] (Janez Boljka, Štefan Galič, Klementina Golija, Vladimir Makuc, Jože Šubic), predgovora [presented by] Janez Bogataj & Brane Kovič, Založba Rokus, Ljubljana, 1996. • Klementina Golija (monografija), predgovor [presented by] Brane Kovič, založba Pigmalion d.o.o., Postojna 1998, str. 1–139. • Klementina Golija, Slike, Iz cikla Podobe sedanjosti 1998– 2001 / iz cikla Sanje za dušo,

2001–2002, besedilo Damir Globočnik, Gorenjski muzej Kranj, Kranj, september 2002, str. 1–35. • Klementina Golija 2003–2007, Misterij svetlobe/Misterij teme, predgovori Silvie Aigner, Simona Javornik, Anamarija Stibilj Šajn, samozaložba, februar 2007, str. 1–63. • Klementina Golija, Slike/ Dipinti, Geografija spomina, predgovor Nives Marvin, Obalne galerije Piran, maj 2008, str. 1–11. • Klementina Golija, Geografija spomina, Slike 2007–2009, predgovor Stanka Gačnik, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, februar 2009, str. 1–8.

• Klementina Golija, 2007–2010, Uvid–ok(n)o v dušo, predgovor dr. Sarival Sosič, Mestna Galerija Ljubljana (MGML), str. 1–47. • Pesniška zbirka Razdrobljene misli Vladimire Rejc (likovna oprema), predgovor Tatjana Pregl Kobe, 2012. • Klementina Golija, Vmesni prostor, Slike 2012–2014, predgovor Jasna Kocuvan, Dolenjski muzej Novo mesto, november 2014, str. 1–23. • Klementina Golija, Skozi prostor in čas, 2013-2018, predgovori Milena Koren Božiček, Aljaž Pogačnik, Festival Velenje- Galerija Velenje, februar 2018, str. 1–59

Donacije Donations 1997 • Donacija Klementine Golija in Klavdija Tutte, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj

2000 • Donacija Udruženju likovnih umjetnika BIH – za zbirko v porušenem mestecu Počitelj, Sarajevo 2001 • Donacija bolnišnici dr. Jožeta Potrča, Ptuj

2009 • Donacija Zavodu Korak – Zavod za varstvo in rehabili­ tacijo po poškodbah glave, Kranj 2010 • Donacija Bolnišnici za gineko­ logijo in porodništvo, Kranj

116

2019 • Donacija za didaktično likovno zbirko Gimnaziji Franceta Prešerna Kranj, Kranj


Izbrana bibliografija Selected Bibliography 1990 • Ivan Sedej, spremna beseda v zloženki, Galerija Avsenik, Begunje na Gorenjskem, februar 1990 • Ivan Sedej, tekst k razstavi Gorenjski glas, 16. februar 1990 • Cene Avguštin, tekst v zloženki, Gorenjski muzej, Kranj, marec 1990 • Cene Avguštin, »Vse je le težka, nerazrešljiva uganka«, Gorenjski glas, Kranj, 13. april 1990 • Cene Avguštin, tekst v katalogu razstave »Likovna prizadevanja na Gorenjskem - novejše smeri«, Kranj, oktobernovember 1990 1991 • Aleksander Bassin, tekst v zloženki, Kolaži, papir - 1990/91, Koncertni atelje DSS, Ljubljana, junij 1991 • Aleksander Bassin, »Svežina nove moči ali duha«, ob razstavi Majski salon v Zagrebu, Naši razgledi, Ljubljana, leto XL, št. 12, 21. junij 1991 • Aleksander Bassin, »Kolaži«, Delo, 17. julij 1991, str. 7 • Svato Krasnik, »Razgibano okolje vleče«, 28. slikarska kolonija Izlake, Zagorje, Dnevnik, 3. avgust 1991, str. 16 • Vasilije B. Sujić, spremna beseda k razstavi »YU paleta mladih 91«, Titov Vrbas, 1991 1992 • Aleksander Bassin, tekst k razstavi »Masakriranje duhovnega prostora«, Groharjeva galerija, Škofja Loka, januar 1992 • Aleksander Bassin, Ekologija duha, Delo, 27. januar 1992, str. 3 • Milček Komelj, tekst k razstavi »Reminiscence - grafike 90-92«, Galerija KUD France Prešeren, Ljubljana, marec 1992 • Aleksander Bassin, tekst v katalogu »Zimski salon 1992«, Mestna galerija Ljubljana, marec 1992 • J(elka) Š(utej) A(damič), »Nagrajenci Majskega salona«, Delo, 15. april 1992, str. 6 • Damir Globočnik, tekst v katalogu »Med intimizmom in senzibilnostjo«, Galerija Prešernove hiše, Kranj, maj 1992 • N. N., »L’indipendenza - La mostra dei giovani artisti sloveni a La Roggia«, Il gazzettino, Pordenone, 29. junij 1992

• Aleksander Bassin, tekst k razstavi »Onstran videza stvari«, Galerija Ars, Ljubljana, oktober 1992 • L(ea) M(encinger), »Podobe izrojenega sonca«, Gorenjski glas, Kranj, 17. november 1992 • Damir Globočnik, tekst v zloženki »Podobe izrojenega sonca«, Galerija Mestne hiše v Kranju, november 1992 • Milček Komelj, tekst v katalogu »Srebrna lepota vzbrstelih slik«, Kranj, 1992 • Meta Gabršek Prosenc, tekst v katalogu 2. bienale slovenske grafike Otočec 1992 - »Vračanje h klasičnim tehnikam in ekspresivnosti izraza«, Novo mesto - Otočec, 1992, str. 21-24 • Nives Marvin, tekst v katalogu Hamer Art in Invest Art, Ljubljana, 1992-93

• Irena Šterman, »Slike Klementine Golija«, Slovenec, 25. september 1993 • Maruša Avguštin, »Slikarski zapisi pesmi - Razstava v Šivčevi hiši«, Delo, 29. september 1993 • N. N., »Mixed double«, Kunstforum, november 1993 • Vakovnik, »O mitih in pravljicah«, Naš tednik, Celje, 26. november 1993 • Grete Misar, »Für die Phantasie des Betrachters«, Kleine Zeitung, 26. november 1993 • Alois Angerer, »Vrhunska umetnost«, Primorski dnevnik / Republika, 26. november 1993 • Branko Sosič, »Trudim se, da bi gledalca pripeljala v jedro slike«, Delo, 29. november 1993 • Bertram Karl Steiner, »Abstraktion und Tanz der Symbole«, Neue Kärntner Tageszeitung, 7. december 1993, str. 18 • N. N., »Kultur Kaleidoskop«, Veldner Zeitung, št. 159, 15. december 1993, str. 52 • Damir Globočnik, tekst v kata­ logu »Bienale mesta Kranja 1993«, Kranj, december 1993, str. 16-18 • Judita Krivec Dragan, Razstava v galeriji DSLU, Likovne besede, št. 26, 27, 28, str. 110

1993 • Franc Zalar, Ob razstavi »Mlada slovenska grafika v galeriji Tivoli«, Dnevnik, 26. januar 1993 • Milček Komelj, tekst v katalogu »Mlada slovenska grafika«, MGLC Ljubljana - Galerija Tivoli, Ljubljana, marec 1993, str. 10 • Angelo Bertani, »La natura e il fantastico«, Il Gazzettino (Edizione di Pordenone), 5. april 1993 • Vincenzo di Grazia, »Incisioni a penello«, Messaggero Veneto, Pordenone, 7. april 1993 • Ivan Sedej, »Mlada slovenska grafika«, Slovenec, 8. april 1993, str. 11 • Jože Hudeček, tekst v zloženki »Smukova slovenska slikarska delavnica«, Tržič, april 1993 • Nives Marvin, »Mednarodna likovna delavnica - Slovenija odprta za umetnost«, Likovne besede, Ljubljana, št. 26, 27, 28, str. 107 • Marko Košan, tekst v katalogu »Sodobna slovenska umetnost - izbrani avtorji«, Slovenj Gradec, april 1993, str. 10-12 • Iztok Premrov, tekst v zloženki »Astorijini umetniški večeri - V tančico ovite misli«, Bled, maj 1993 • Vincenzo di Grazia, tekst v katalogu Mini Prix Lucas 93, Ljubljana, julij 1993 • Brane Kovič, tekst v katalogu za razstavo v galeriji Šivčeva hiša, Radovljica, in Galeriji ZDSLU, Ljubljana, september 1993

1994 • Irena Šterman, »Slike z naslo­ vom«, Dnevnik, 4. januar 1994 • Vojko Urbančič, »Krogotok biva­nja«, Republika, 27. januar 1994 • Cene Avguštin, »Homogenost na barvni osnovi«, Delo, 5. april 1994, str. 7 • J(elka) Š(utej) A(damič), »Bienale Intart 1994 v Vidmu», Delo, 26. september 1994, str. 7 • V. A., »Klementina Golija v Bežigrajski galeriji«, Slovenske novice, 8. maj 1994, str. 17 • Marijan Zlobec, »Simbioza poezije, grafike in žlahtnega oblikovanja«, Delo, 6. oktober 1994, str. 6 • V(ojko) U(rbančič), »Klementina Golija, Podobe vid(e)nega«, Re­ pu­blika, 13. oktober 1994, str. 17 • Irena Šterman, »Podobe vid(e) nega«, Slovenec, 2. november 1994, str. 11 • Judita Krivec Dragan, tekst v zloženki, Galerija Šenk, Kranj, 9. december 1994

117

• N. N., katalog ob razstavi Biennale Internazionale d’Arte Udine, Udine, septemberoktober 1994 • V(ojko) U(rbančič), »Klementina Golija, Galerija Šenk«, Kranj, Republika, 15. december 1994, str. 17 • J(ože) S(plichal), Klementina pri Šenku, Slovenske novice, 17. december 1994, str. 8 • Brane Kovič, katalog Slovenija odprta za umetnost, Kranj, 1994 1995 • Damir Globočnik, Razstava K. G., Gorenjski glas, 17. januar 1995, str. 8 • Aurora Fonda, tekst v katalogu ob razstavah (Bežigrajska galerija, Ljubljana, Likovno razstavišče, Domžale, Kulturni center Ivan Napotnik, Velenje), Kranj, 1995 • Darinka Kladnik, »Razpeta med platna in družinske radosti«, Naša žena, št. 3. marec 1995, str. 22 • J(elka) Š(utej) A(damič), »Podeljene nagrade 2. bienala mesta Kranj«, Delo, 4. marec 1995, str. 8 • J(elka) Š(utej) A(damič), »Neverjetna orkestracija gibkih oblik K. Golija«, Delo, 27. marec 1995 • Milena Koren Božiček, »Podobe vidnega«, Naš čas, Velenje, 6. april 1995, št. 13, str. 7 • I(gor) K(avčič), »Risba, likovnikov intimni zapis«, Gorenjski glas, 18. april 1995 • Tatjana Pregl Kobe, »Te slike so dnevnik nemira, dialog s samo seboj«, Revija Atlantida, Kranj, 1995/IV, str. 158 • Irena Šterman, »Pogled skozi modrikasta okna«, Slovenec, 16. maj 1995 • Milan Zinaić, »Izvirni umetniški nagon«, Dnevnik, 25. maj 1995 • Tatjana Pregl Kobe, »Dnevnik nemira«, Naši razgledi, 26. maj 1995, št. 11, str. 37 • V(ojko) U(rbančič), »Vabilo na razstave«, Republika, 2. junij 1995, str. 14 • J(ože) S(plichal), »Golija v Domžalah, Slana v Mercatorju«, Slovenske novice, 3. junij 1995, str. 8 • Damir Globočnik, »Med predmetnim in abstraktnim«, Gorenjski glas, 16. junij 1995, str. 8


• J(ože) S(plichal), »Slovenija odprta za umetnost«, Slovenske novice, 23. junij 1995, str. 8 • Igor Bratož, »Slovenske sledi v eni od kulturnih prestolnic«, Delo, 26. junij 1995, str. 7 • Marjana Ahačič, »Ostala so korita Mostnice in Hudičev most«, Gorenjski glas, 11. avgust 1995 • Darinka Kladnik, »Za Prešernovo mesto«, Dnevnik, 24. avgust 1995, str. 15 • Vojko Urbančič, »Slikarji za Prešernovo mesto«, Republika, 25. avgust 1995, str. 12 • M(arjana) A(hačič), »Slikarji za Prešernovo mesto«, Gorenjski glas, 25. avgust 1995, str. 8 • J(ože) S(plichal), »Golijeva in Tutta v Parizu«, Slovenske novice, 17. oktober 1995, str. 8 • Irena Cunja, »Nismo zadnji na planetu«, Primorske novice, 10. november 1995 • Jože Splichal, »Ko Pariz postane inspiracija«, Slovenske novice, 27. november 1995, str. 8 • Lea Mencinger, »2. bienale Kranj 1995«, Gorenjski glas, 1. december 1995, str. 8 • Darinka Kladnik, »Umetniki častijo umetnika«, Dnevnik, 4. december 1995, str. 5 • Darinka Kladnik, »Kranjske bienalne nagrade«, Dnevnik, 5. december 1995, str. 21 • Maruša Avguštin, »Gorenjska likovna ustvarjalnost«, Gorenjski glas, 15. december 1995, str. 8 • Nace Šumi, katalog »Slikarji za Prešernovo mesto«, Kranj, december 1995 • Enzo di Grazia, uvod v katalog »La obra grafica en la nueva Europa«, 1995 in v reviji El Mirador de Valladolid, 1995, str. 62 • Maruša Avguštin, »Gorenjska likovna ustvarjalnost«, tekst v zloženki ob razstavi v galeriji Iskratel, Kranj, 1995 1996 • M(arjana) A(hačič), »Mednarodne razstave so priložnost za domače ustvarjalce«, Gorenjski glas, 16. januar 1996 • Mira Novak, »Slike z enega prizorišča«, Delo, 20. januar 1996, str. 7 • Marko Elsner Grošelj, »Zaključen drugi letnik nove Atlantide«, Kranj, 16. februar 1996, str. 16 • Anamarija Stibilj, »Skupne točke v energiji, času in simboliki«, Primorske novice, 19. marec 1996, str. 12

• S(ašo) S(chrot), »Opominjanje na neminljivost«, Slovenske novice, 21. marec 1996, str. 21 • R. R., »Mojca Smerdu in Klementina Golija - Galerija Duka, Vipava«, Oko, 21. marec 1996 • Milan Zinaić, »Od razstave do razstave«, Dnevnik, 22. marec 1996, str. 21, nadaljevanje: Dnevnik, 27. marec 1996, str. 19 • J(ože) S(plichal), »Trikrat Klementina Golija«, Slovenske novice, 6. april 1996 • M(arjana) A(hačič), »Risbe in slike v prostoru Alpe-Jadran«, Gorenjski glas, 28. maj 1996, str. 8 • N. N., »Pogled na reko Seno«, Nedelo, 9. junij 1996, str. 11 • Enzo Santese, »Eur art 96« nuove proposte culturali al Castello di Gorizia«, Il Mercantino, Gorica, N. 24, 15. junij 1996 • Milan Zinaić, »S Sinjim vrhom so vsi očarani«, Dnevnik, 2. julij 1996 • Jelka Šutej Adamič, »Sinji vrh v barvah«, Slovenske novice, 2. julij 1996 • N. N., »Eur art 96 una mostra che esalta l’imaginazione«, Messaggero Veneto, Pordenone, 7. julij 1996 • N. N., »Eurart, diventa il ponte per gli scambi culturali«, Il Piccolo, Trieste, 9. julij 1996 • Jelka Šutej Adamič, »Klementina Golija in Klavdij Tutta: germanski in mediteranski princip«, Nedelo, 14. julij 1996, str. 12 • N. P., »Mednarodna likovna delavnica«, Republika, 23. julij 1996 • Maruša Avguštin, tekst v katalogu ob razstavi »Risba in slika v prostoru Alpe-Jadran«, Mala galerija v Kranju, Kranj, 1996 • Aleksander Bassin, tekst v zloženki ob razstavi v galeriji Duka, Vipava, (M. Smerdu, K. Golija), 1996 • Katalog 8. mednarodnega grafičnega bienala Varna 95, Varna, 1995 • M. Z., »Grafična mapa: Slovenija, stičišče različnosti«, Delo, 11. oktober 1996 • TLP, »Grafična stičišča različnosti«, Dnevnik, 11. oktober 1996, str. 21 • Aleksandra Zorko, »Pet grafik iz različnih slovenskih pokrajin«, Republika, 11. oktober 1996 • N. N., »Slovenija, stičišče različnosti«, Nedelo, 13. oktober 1996, str. 11 • Sašo Schrot, »Likovno sožitje slogov, generacij in pokrajin«, Slovenske novice, 17. oktober 1996, str. 13

• Nace Šumi, katalog Likovni umetniki za Prešernovo mesto, Kranj, december 1996 • Anamarija Stibilj, »Slovenija odprta za umetnost«, revija srečanja, Koper, št. 185-86/96 • Tanja Lesničar Pučko,»Ekspresivnost zastrtega«, Dnevnik, 2. november 1996 • Jadranka Šumi, »Razstava umetniškega para Tutta-Golija«, Delo, 21. november 1996 • Enzo Santese, uvod v katalogu »EUR ART 96«, Gorizia, 1996 • Jadranka Šumi, tekst v zloženki ob razstavi v galeriji Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ljubljana, 1996 • Nace Šumi, tekst v zloženki ob razstavi v atriju ZZZS, Ljubljana, 1996 1997 • Ž(iva) R(ogelj), »V belini pobarvanih misli«, Sara, Kranj, št. 72, 20. februar 1997, str. 20 • Iztok Premrov, tekst v katalogu »Znotraj nas in onstran vidnega«, skupni katalog ob razstavah (Galerija Paviljona NOB, Tržič, Galerija Krka, Novo mesto, Kulturni center Srečko Kosovel, Sežana), 1997 • Darinka Kladnik, »Življenje naj jim bo kar najlepše«, Dnevnik, 25. marec 1997, str. 1 in str. 21 • D. Š., »Zamisel o donaciji, rojena hkrati z Evito«, Gorenjski glas, 28. marec 1997, str. 1, str. 17 • Barbara Plestenjak, »Sožitje funk­­cionalnega in galerijskega prostora«, Delo, 3. april 1997, str. 7 • Jelka Šutej Adamič, »Kamniška likovna prireditev predstavlja ugledne umetnike«, Delo, 8. maj 1997, str. 7 • V(ojko) U(rbančič), Klementina Golija, Delo, 9. maj 1997, str. 15 • S. Saje, »Onstran videnega«, Go­renjski glas, 13. maj 1997, str. 8 • N. N., katalog Mednarodni bienale akvarela, Grad Zaprice, Kamnik, maj 1997 • Enzo di Grazia, »Grafična umetnost v novi Evropi«, tekst ob razstavi v Galeriji Avsenik, Begunje na Gorenjskem, junij 1997 • Jani Alič, »Umetniki na tisočih metrih«, Dnevnik, 1. julij 1997, str. 14 • N. N., »Art Gallery 2: mostra di scultori e grafici premiati al primo concorso inter nazionale«, Il Picollo, Trieste, 16. julij 1997 • Judita Krivec Dragan, »Klementina Golija: Pogovor v tišini«, Jama - the Journal of the American Medical Association,

118

slovenska izdaja, Ljubljana, avgust 1997, št. 4 • Marica Uršič, »Dialog v iskanju jedra«, Primorske novice, 4. november 1997, št. 85 • Karolina Vrtačnik, »Na sliko se trudim prenesti bistvo same sebe«, Kranjčan, februar 1997, str. 12 in 13 • N. N., »Klementina Golija v Galeriji Ars«, Novi glas, Gorica, 6. november 1997, št. 43 • Jurij Paljk, »Klementina Golija v Galeriji Ars«, Novi glas, Gorica, 10. november 1997, št. 45 • N. N., »Oblikovna eleganca del Klementine Golija«, Primorski dnevnik, Trst, 18. november 1997, str. 22 • Ajda Roos, »Platno je posoda duše«, Gorenjske novice, 27. november 1997, št. 9 • I(gor) K(avčič), »Med valovi in macesni«, Gorenjski glas, 28. november 1997, str. 12 in 13 • Jurij Paljk, »Golijina lahkotna likovna pripoved«, Galerija Ars, Gorica, Primorski dnevnik, Trst, 2. december 1997, str. 21 • Olga Knez Stojkovič, »Slike Klementine Golija«, Sežana/ Center Srečka Kosovela, Primorske novice, 6. november 1997, str. 8 • Lea Mencinger, »Aktualen izbor sodobnega slikarstva 3. bie­na­le mesta Kranja«, Gorenjski glas, Kranj, 2. december 1997 • Darinka Kladnik, »Mesto, prepojeno z umetnostjo«, Dnevnik, 2. december 1997 • Ajda Roos, »3. bienale mesta Kranja«, Gorenjske novice, 4. december 1997 1998 • Milček Komelj, tekst v zloženki »Radožive pokrajine brstečih src«, Galerija Sava, Kranj, februar 1998 • Renate Polzer, »Gemeinschaftsausstellung in der Galerie Transparent», Kultur in Leibnitz, Leibnitz, maj 1998, str. 4 • Mirko Juteršek, uvodni tekst v katalogu Šutna 98 - slikarska kolonija Kamnik, julij-avgust 1998 • Aleksander Bassin, uvodni tekst v katalogu ob razstavi Mala slika - mala plastika, Galerija Hest, Maribor • N. N., »Metuljev let» (dražba), Delo, Ljubljana, 4. oktober 1998, str. 10 • Marko Košan, tekst v zloženki »4. razstava slikarske kolonije na Dunaju», Slovenski kulturni center Korotan, Dunaj, oktober 1998


• Anamarija Stibilj, »Slovenija odprta za umetnost», Galerija Veronika, Kamnik, 1998 • Brane Kovič, tekst v zloženki ob razstavi na Inštitutu Jožef Stefan, Ljubljana, oktober 1998 • Brane Kovič, tekst v knjigi Klementina Golija (monografija), Založba Pigmalion, Postojna 1998, CIP 75(497.4):929 Golija K., 139 str. • Klementina Golija, uvodnik v katalogu 3. bienale mesta Kranj – Likovni bienale naj zaživi z mestom, Mala galerija, Galerija Prešernove hiše in Galerija v Mestni hiši, Kranj, december 1997/januar 1998 • Damir Globočnik, katalog 3. bie­nale mesta Kranj; december 1997/januar 1998, str. 12, 13, 15 • S. S., »Klementina Golija na Inštitutu Jožef Stefan«, Slovenske novice, 29. oktober 1998, str. 21 • N. N., »Klementina Golija«, Nedelo, 1. november 1998, str. 9 • Lea Mencinger, »Likovno sožitje realnega in duhovnega sveta«, Gorenjski glas, 11. december 1998, str. 18 1999 • Anamarija Stibilj, »Razcvet tankočutne simbolnosti,« Primorske novice, št. 3, 12. januar 1999, str. 5 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v katalogu »100 Artists for a Museum,« Casoria International Contemporary Art museum, International Contemporary Art Center, Casoria, maj/junij 2005 • Igor Kavčič, »Kot Alpe in Jadran«, Gorenjski glas, 17. maj 2005 • Nelida Nemec, tekst v zloženki »Duhovni pejsaži«, Galerija Electa, Ljubljana, marec 1999 • S.S., »Klementina Golija v Galeriji Electa«, Slovenske novice, 1. april 1999, str. 21 • Nelida Nemec, »Vibracije notranjega očesa«, Primorske novice, št. 27, 6. april 1999, str. 5 • Nelida Nemec, »Mojstri likovne govorice«, Pepita, št. 5, maj 1999, str. 5 • Anamarija Stibilj, tekst v zloženki »Ženske v umetnosti«, Paviljon NOB Tržič, Tržič, junij 1999 • Anamarija Stibilj, »Razcvet tankočutne simbolnosti«, Primorske novice, št. 3, 12. januar 1999, str. 5 • Judita Krivec Dragan, »V kraljestvu lune«, Dnevnik, 4. februar 1999, str. 26

• Anamarija Stibilj Šajn, tekst v zloženki »Razcvet tenkočutne simbolnosti«, Šmartinski kulturni dom, december 1999 • Marijan Zlobec, »Slovenski praznik na Dunaju«, Delo, 23. december 1999, str. 13 • Mihajlo Lišanin, »Prva monografija Klementine GolijaMestna galerija Nova gorica«, Likovni svet, št. 36, str. 27

• P. S., »Odmev trobent v Begunjah«, Slovenske novice, 9. avgust 2001, str. 21 • I(gor) K(avčič), »Kvalitetno in pestro – 4. razstava Risba in slika na papirju«, Gorenjski glas, 1. junij 2001, str. 12 • Damir Globočnik, tekst v katalogu 4. razstava risbe in slike na papirju v prostoru Alpe jadran, Mala galerija, Stebriščna dvorana v Mestni hiši, Kranj, junij 2001 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v zloženki razstave »2. Likovna delavnica Jugovic«, Razstavni paviljon Jugovic, Kranj, junij 2001 • J(elka) Š(utej) A(damič), »Iluzija večplastnih prostorov«, Delo, 23. avgust 2001, str. 6 • Tatjana Pregl Kobe, »Klementina Golija - Galerija Krka, Strunjan«, Slovenske novice, 23. avgust 2001, str. 21 • Nives Marvin, spremna beseda »Metaforična slikarska poetika Klementine Golija«, Galerija Krka, Strunjan, avgust 2001 • STA, »Drevi bodo odprli slikarsko razstavo Klementine Golija«, Primorski dnevnik, 22. avgust 2001 • (nm), »Klementina Golija v Krki«, Primorske novice, št. 67, 21. avgust 2001, str. 12 • Anamarija Stibilj Šajn, spremna beseda v zloženki »Neapeljčani na Sinjem vrhu / Likovna delav­ nica«, Sinji vrh, september 2001 • Mirko Juteršek, »Ugodje lirske abstrakcije«, Galerija Geoplin, Ljubljana, september 2001 • I(gor) K(avčič), »Same triindvajsetice«, Gorenjski glas, 20. november 2001, str. 8 • Enzo di Grazia, katalog ob razstavi Nel cuore del Mediteraneo- Incontri Internazionali d arte Contemporanea; Edizioni Chiaroscuro, Benevento (I), december 2001, str. 17

2000 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v zloženki, Galerija CGS, Ljubljana, marec 2000 • Igor K(avčič), »Na keramiko z veli­ko barve na čopiču«, Gorenj­ ski glas, 3. oktober 2000, str. 12 • Anita Vošnjak, »Barviti splet tradicije in umetniške izpovedi«, Dnevnik, 5. oktober 2000, str. 34 • Darinka Kladnik, »Utrinki, ki me zaznamujejo«, Dnevnik, 19. februar 2000, str. 13 • Semira Osmanagić, »Klementina Golija, Klavdij Tutta«, Nedelo, 16. april 2000, str. 17 • Judita Krivec Dragan, tekst v zloženki »V kraljestvu lune«, Galerija Krka, Ljubljana, november 2000 • Klementina Golija, uvodnik v katalogu 4. bienale mesta Kranj, Galerija v Mestni hiši Kranj in Mala galerija Kranj, Kranj, marec 2000 • Damir Globočnik, tekst v v katalogu 4. bienale mesta Kranj, Kranj, marec 2000 • S(ašo) Schrott, »Klementina Golija v Galeriji Krka«, Slovenska panorama, št. 47, str. 23, november 2000, str. 12 2001 • Petra Vencelj, tekst v katalogu »Članice Likovnega društva Kranj in Društva likovnih umetnikov Maribor«, Galerija DLUM Maribor in Mala galerija Kranj; Maribor, marec/april 2001, str. 3, 4 • Iztok Premrov, tekst v zloženki »Intenzivno razkrivanje podzavesti«, Poslovna stavba Ržišnik & Perc, Šenčur, marec 2001 • J. S., »Razkrivanje podzavesti«, Slovenske novice, 29. marec 2001, str. 8 • I(gor) K(avčič), »Detajli vabijo h globjemu pogledu«, Gorenjski glas, 4. april 2001, str. 12 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v katalogu ob likovni delavnici MMM art Medana 2001, str. 21

2002 • I(gor) K(avčič), »Golija razstavlja na Dunaju«, Gorenjski glas, 18. januar 2002, str. 5 • Blaž Rotar, tekst ob razstavi v Galeriji slovenskega kulturnega centra – Korotan, Dunaj, januar 2002 • Iztok Premrov, spremna beseda v zloženki »Občuteno v pokrajini«, Galerija Lek, Ljubljana, februar 2002, str. 4 • J(ože) S(plichal), »Notranje pokrajine Klementine Golija«, Slovenske novice, 20. februar 2002, št. 4

119

• Klementina Golija, 5. slovenski bienale mesta Kranj, Likovni svet, št. 68, april 2002, str. 11 • Špela Žabkar, »5. slovenski bienale mesta Kranj«, Gorenjski glas, 2. april 2002, str. 5 • Lado Stružnik, »Predstavitev umetniških del raznolikih avtorjev - Slovenski bienale mesta Kranj«, Delo, 3. april 2002, str. 7 • Mojca Vočko, »Bienalni likovni rokopisi«, Nedelo, 7. april 2002, str. 13 • Jelka Šutej Adamič, »Slikarji v Prešernovem mestu 5. slovenski bienale mesta Kranj«, Delo, 12. april 2002, str. 9 • Igor Kavčič, »Aktualen pregled likovnih rokopisov«, Gorenjski glas, 12. april 2002, str. 17 • Darinka Kladnik, »Prava priložnost za slike«, Dnevnik, 12. april 2002, str. 17 • (pre), »Od 17. aprila do 4. majaKranjske likovnice v galeriji DLUM«, Večer, 16. april 2002, str. 11 • Igor Kavčič, »Nagrade podeljene, bienale odprt – 5. bienale mesta Kranj«, Gorenjski glas, 16. april 2002, str. 5 • Nuša Ekar, »Mariborske in Kranjske likovnice«, Gorenjski glas, 20. april 2002, str. 12 • P. S., »Likovni rokopisi v Kranju«, Slovenske novice, 25. april 2002, str. 21 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v zloženki »Tržačani na Sinjem vrhu«, Sinji vrh, maj 2002 • Nives Marvin, tekst v katalogu »Mednarodna likovna delavnica Piran 2002«, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran, junij 2002 • Juš Turk, »Dinastije GroharGolija«, Hopla, Ljubljana, št. 2 31, 3. maj 2002, str. 8, 9 • Damir Globočnik, tekst v katalogu »Klementina Golija – Slike, Iz cikla Podobe sedanjosti 1998–2001 in iz cikla Sanje za dušo 2001–2002«; Mestni muzej Idrija – Galerija Idrija in Gorenjski muzej Kranj – Galerija Prešernove hiše, Galerija v Mestni hiši, Mala galerija Kranj, Kranj / Idrija, september 2002, 35 str. • Igor Kavčič, »Prijazni likovni trenutki«, Kranjčanka (Priloga Gorenjskega Glasa), št. 11, november 2002, str. 83 • N. N., »Klementina Golija – Likovna razstava«, Delo, 6. november 2002, str. 12


Mestna galerija Piran / Obalne galerije Piran, Gallerie Costiere Pirano, 2014. Foto: Maja PertiÄ? GombaÄ?

120


121


• Hermina Kovačič, »Sanje za dušo«, Ona (Priloga Slovenskih novic), 2002, Ljubljana, str. 26 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v katalogu ob 1. mednarodni likovni delavnici Fakultete za organizacijske vede v Kranju, oktober 2002, str. 13 • Igor Kavčič, »Pejsaži duše ali slike intimnih doživetij«, Gorenjski glas, 12. november 2002, str. 8 • Janez Kavćič, »Sanje za dušo – in tudi za oko«, Idrijske novice, 27. oktober 2002, str. 8 • Semira Osmanagić: »Umetnik je privilegiran, da sanja«, Nedelo, Ljubljana, 6. oktober 2002, str. 26 • I(gor) K(avčič), »Klementina Golija razstavlja v Velenju«, Gorenjski glas, 14. februar 2003, str. 7 2003 • Judita Krivec Dragan, spremna beseda v zloženki ob razstavi v Poslovnem centru paviljona Hit, Nova Gorica, maj 2003 • Damir Globočnik, tekst v katalogu ob razstavi »Progettualita, creativita e ricerca artistica al femminile in Italia e in Slovenia«, Castello Fienga, Nocera Inferiore / Salerno, marec 2003, str. 21, 27 • Filizzo Zenna, »Una mostra al Castello Fienga, Cronache«, 16. marec 2003 • Mario Berdič, »Klementina Golija«, Večer, 16. april 2003, str. 26 • Damir Globočnik, tekst v katalogu ob razstavi 5. risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, Mala galerija in Galerija Prešernove hiše Kranj, Kranj, junij 2003 • Igor Kavčič, »Na papirju najbolj intimni«, Gorenjski glas, 13. junij 2003, str. 7 • Sabina Volk, »Sanje za dušo«, Idrijske novice, 4. julij 2003 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v zloženki ob razstavi 3. likovne delavnice Šmartin, Kranj, julij, 2003 • Jelka Šutej Adamič, »Drzni Francozi, intimna grafika«, Delo, 13. avgust 2003, str. 6 • I(gor) K(avčič), »Golijine grafike v galeriji Meduza«, Gorenjski glas, 14. avgust 2003, str. 5 • N. N., »V četrtek bodo odprli razstavo grafik Klementine Golija«, Primorski dnevnik, št. 183, str. 11 • N.N., »Obalne galerije Piran / Galerija Meduza Koper Klementina Golija, Mandrač, Koper«, 8. avgust 2003, str. 11

• N.J., »Grafike Klementine Golija«, Večer, št. 181, 7. avgust 2003, str. 12 • Klavdija Figelj, »Moja črna risba je okostnica«, Primorske novice, 14. avgust 2003, str. 15 • Damir Globočnik, spremna beseda ob razstavi in likovni delavnici Likovno srečanje na Brdu, Hotel Kokra, Brdo pri Kranju,november 2003

• Aleksander Bassin, tekst v zloženki ob razstavi v preddverju Zavarovalnice Triglav Kranj, Kranj, februar 2005 • N. N., test v zloženki ob razstavi 6 artisti Sloveni, Sala mostre del Palazzo Municipale, Limana/ Belluno, april 2005 • Igor Kavčič, »Kranj in Belluno, kot dvojčka«, Gorenjski glas, št. 34, 29. april 2005, str. 20 • Flavio Olivo, »Balkanija, ponte di civilta«, Il Gazzettino, 16. april 2005 • I. P., »Slovenski slikarji navdušili Avstrijce«, Nedelo, 8. maj 2005, str. 8 • Boge Dimovski, tekst ob razstavi v Makedonskem kulturnem centru, maj 2005 • Klementina Golija, uvodnik v katalogu ob 6. razstavi Risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, Mala galerija in Galerija Prešernove hiše v Kranju, maj 2005 • Damir Globočnik, tekst v katalogu ob 6. razstavi Risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, Mala galerija in galerija Prešernove hiše v Kranju, maj 2005 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v katalogu »100 Artists for a Museum«, Casoria International Contemporary Art museum, International Contemporary Art Center, Casoria, maj/junij 2005, str. 49-53, 89 • Igor Pucker, tekst ob razstavi v Galerie Vorspann/Galerija Vprega, Bad Eisenkappel/ Železna Kapla, junij 2006 • Igor Kavčič, »Kot Alpe in Jadran«, Gorenjski glas, 17. maj 2005 • N. N., »Misterij svetlobe«, Novice, Slovenski tednik za (avstrijsko ) Koroško, št. 22, 3. junij 2005, str. 10 • N. N., »Risbe in slike v prostoru Alpe Jadran, Kranj«, Likovni svet, št. 99/100, junij 2005, str. 47 • Aleksander Bassin, spremna beseda ob razstavi v galeriji Radman v Kranjski Gora, junij 2005 • Silvie Aigner, tekst v katalogu ob razstavi »Crossover – pas de deux, Zeitgenössische Kunst aus Kärnten und Slowenien«/»Sodobna umetnost iz Koroške in Slovenije«, Künstlerhaus, Klagenfurt/Celovec, oktober 2005, str. 66-73 • Damir Globočnik, spremna beseda ob razstavi v sklopu projekta Crossover/Sodobna umetnost Koroške in Slovenije,

2004 • Saša Zlatkov, »Umetnik naj sledi edino sebi,« Naša žena, št. 4, april 2004, str. 24, 25 • Nives Marvin, tekst v katalogu Impresije-slikarji Srečku Kosovelu, Kulturni center Srečko Kosovel, Sežana, marec 2004, str. 1, 2, 15 • Damir Globočnik, tekst v katalogu 6. slovenski bienale mesta Kranj - Ustvarjalni eros, Galerija Prešernove hiše Kranj, Galerija v Mestni hiši, Mala gale­ rija Kranj, april 2004, str. 18, 19, 22 • Suzana P. Kovačič, »Navdih starogrškega boga ljubezenskih strasti«, Dobro jutro, 24 .april 2004, str. 6 • Judita Krivec Dragan, tekst v katalogu ob razstavi »Crossover – pas de deux, Zeitgenössische Kunst aus Kärnten und Slowenien«/»Sodobna umetnost iz Koroške in Slovenije«, Kunstverein Kärnten, Celovec, september 2004, str. 5, 81–83 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v katalogu 3. mednarodna likovna delavnica Fakulteta za organizacijske vede 2004, november 2004, str. 10 • (es), »Vzajemni obisk«, Nedelo, 10. oktober 2004 • Tatjana Pregl Kobe, spremna beseda v zloženki »Hiša izsanjanih podob«, Kosova graščina / Gornjesavski muzej Jesenice, oktober 2004 • Tatjana Pregl Kobe, »Klementina Golija – Kosova graščina Jesenice«, Slovenske novice, 21. oktober 2004, str. 21 • Igor Kavčič, »Hiša izsanjanih podob«, Gorenjski glas, 8. oktober 2004, str. 10 2005 • Eva Senčar, »Slike so kot otroci, težko se ločimo od njih«, Nedelo, št. 7, 13. februar 2005, str. 27 • Igor Kavčič, »Nazaj k svetlobi«, Gorenjski glas, 22. februar 2005, str. 6

122

Klementina Golija & Wolfgang Walkensteiner, Galerija Šivčeva hiša Radovljica, september 2005 • Renata Škrjanc, »Dva slikarja ena slika«, Gorenjski glas (Razvedrilo), 6. september 2005, str. 3 • I(gor) K(avčič), »Avstrijsko – slovenski Crossover«, Gorenjski glas (Razvedrilo), Kranj, 30. avgust 2005, str. 4 • Igor Kavčič, »Nove vezi z Železno Kaplo«, Gorenjski glas, Kranj, 4. oktober 2005, str. 4 • Eva Senčar, »Slovenski slikarji v Neaplju«, Nedelo, 26. junij 2005, str. 20 • Damir Globočnik, »Misteriji svetlobe in Mediteranske točke«, tekst ob razstavi na Slovenskem znanstvenem inštitutu na Dunaju, v okviru 20. Kunstseilerstätte, Dunaj, november 2005 2006 • Klavdija Figelj, »Iz srednjeevropske pestrosti«, Primorske novice, št. 19, 24. januar 2006 • Alessio Curto, tekst v katalogu Terpictura, razstavaTriangolare internationale di pittura / Mednarodni slikarski trikotnik Avstrija –Italija –Slovenija, Biblioteca Statale Isontina, Gorica, januar 2006, str. 5, 6, 22, 23 • N. N., »Klepet s kulturniki ob razstavi«, Kranjčanka, št. 2, februar 2006, str. 7 • Damir Globočnik, »Razstava akademske slikarke Klementina Golija – iz cikla Misterij svetlobe«, Galerija Mestne občine Kranj, februar 2006 • Stanislav Jesenovec, »Podoba telesa – telo podobe«, Kranj, 6. maj 2006, str. 15 • Darinka Kladnik, »Podoba telesa – telo podobe«, Dnevnik, 7. april 2006, str. 17 • Igor Kavčič, »Vsakič znova velik izziv, 7. bienale mesta Kranj«, Gorenjski glas, Razgledi, Kranj, 14. april 2006, str. 14 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v zloženki »Likovni izzivi, Vrba 2006 – ob slovenskem prazniku kulture«, Kulturna dvorana na Breznici, februar 2006 • M. Barić, »Umjetničko povezivanje«, Varaždinske vijesti, št. 3200, 3. maj.2006, str. 15 • Elvira Miše, »Mesto umetnikov«, Mag, št. 18, letnik 12, 3. maj 2006, str. 54, 55


• Mario Berdič, tekst ob razstavi »Srečanja – Susreti«, Galerija DLUM, Maribor, april 2006 • Silvie Aigner, »Illustrierte Mysterien«, Die Brücke, št. 70, september 2006, str. 37 • Katz-Logar, »Zwischen Licht und Dunkel«, Kleine Zeitung, 20. september 2006, str. 57 • N. N., »Von Collagen bis zu Druck & Skulpturen«, Kleine Zeitung, 13. september 2006, str. 26 • Silvie Aigner, tekst ob razstavi v sklopu projekta Solysombra Misterij svetlobe/Misterij teme, Mysterium des Lichts/ Misterium des Dunkeln, razstava v Sudhausu, Pliberk/ Bleiburg, september 2006 • N. N., »Crossover I ,II«, Die Brücke, oktober 2006, str. 17, 18 • Marko Košan, tekst v katalogu ob razstavi slovenskih in avstrijskih likovnih likovnih umetnikov Golija, Vouk, Stjepić, Lesjak, Poslovna stavba Ržišnik in Perc, Šenčur, november 2006 • N. N., »Letošnji občinski nagrajenci«, Kranjčanka, št. 12, december 2006, str. 6 2007 • Damir Globočnik, spremna beseda v zloženki »Likovno srečanje na Brdu«, Brdo pri Kranju, januar 2007 • Silvie Aigner, Simona Javornik, Anamarija Stibilj Šajn, »Klementina Golija/Misterij svetlobe, Misterij teme 2003 - 2007«; katalog ob razstavah Galerija Art.si, Ljubljana; Galerija Grad, Ravne na Koroškem; Grad Slovenska Bistrica, Slovenska Bistrica, februar 2007, str. 63, ISBN 978-961-245-262-9 • Damir Globočnik, Tamara Burmicky, Klementina Golija, Vera Terstenjak Jovičič, Huiqin Wang, zloženka ob razstavi v galeriji Prešernove hiše v Kranju, marec 2007 • Eva Senčar, »Dobrodelnost ne gleda umetnosti čez ramo«, Nedelo, 25. marec 2007, str. 21 • Klementina Golija, uvodnik v katalogu 7. Risbe in slike v prostoru Alpe Jadran, razstava v Mestni hiši v Kranju, april 2007, str. 4 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v katalogu 7. Risbe in slike v prostoru Alpe Jadran, razstava v Mestni hiši v Kranju, april 2007, str. 5, 6, 16 • Igor Kavčič, »Z domače zemlje v svet«, Gorenjski glas, 17. april 2007, str. 3 • P. S., »Risbe in slike«, Slovenske novice, 3. maj 2007, str. 28

• Tatjana Pregl Kobe, »Klementina Golija – Galerija Grad, Ravne na Koroškem in Galerija Meduza, Koper«, Slovenske novice, 30. avgust 2007, str. 28 • Igor Kavčič, »Med svetlobo in temo«, Gorenjski glas, 18. september 2007, str. 3 • Anamarija Stibilj Šajn, »Misterij svetlobe, misterij teme – Razstava del Klementine Golija v gradu Slovenska Bistrica«, Večer, 8. oktober 2007, str. 12 • I(gor) K(avčič), »Golija razstavlja v Slovenski Bistrici«, Kranjčanka, št. 10, oktober 2007 • Mateja Rant, »Kranjčani so praznovali«, Gorenjski glas, 4. december 2007, str. 5 • N. N., »Letošnji občinski nagrajenci, Nagrada Mestne občine Kranj za leto 2007«, Kranjčanka, št. 12, december 2007 2008 • Nives Marvin, »Klementina Golija – Geografija spomina«, tekst v katalogu Klementina Golija, Slike – Dipinti, razstava na sedežu Banke Koper, Obalne galerije Piran / Gallerie costiere, maj 2008 • N. N., Freundschaft 2008 Wasser und Wien, katalog Internationales Symposium in der städtischen Galerie Leerer Beutel, Regensburg, julij 2008 • P. S., »Intimna področja spomina«, Slovenske novice, 2008, št. 129, str. 28 • Maksimiljana Ipavec, »Pokrajina zdramljenih podob«, Primorske novice, št. 133, 10. junij 2008, str. 15 • N. N., »Geografija spomina«, Primorski dnevnik, št. 134, 6. junij 2008, str. 24 • Danica Cmrečnjak, »Golija v Banki Koper«, Indirekt, 11. junij 2008, str. 12 • N. N., »Klementina Golija v Kopru«, 30. maj 2008, www.slovensko-morje.net/ page=news&view_news=8057 • Nives Marvin, »Geografija spomina slikarke Klementine Golija«, Revija Kras, št. 89, julij 2008, str. 32, 33 • Štefan Turk: »'Dipinti' Klementine Golja«, Primorski dnevnik, št. 194, 15. avgust 2008, str. 2 • G(uenther) T(rauhsnig), Quer. Verbindungen, Kärnten Kunst Kultur, št. 89, julij/avgust 2008, str. 8

123

• Anamarija Stibilj Šajn, Invitation to Slovenia, 10 Contemporary Slovenian artists exhibit their works in Pand Paulus, 21 september – 12 oktober 2008, exhibition Stedelijk Museum Schiedam and Pand Paulus Schiedam, Schiedam; Pstichting Kunstwerk, Schiedam; september 2008 • Igor Kavčič, »Slovenski slikarji v Rotterdamu«, Gorenjski glas, 10. oktober 2008 2009 • Stanka Gačnik, tekst v katalogu »Geografija spomina, Slike 2007–2009«, Miheličeva galerija Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Ptuj, 2009, ISBN, 978–961–6438–15–5, str. 1–10 • Irena Račič, »Klementina Golija- Miheličeva galerija Ptuj«, Indirekt, št. 29, 5. februar 2009, str. 14 • Igor Kavčič, »V pokrajinah spomina«, Gorenjski glas, 17. februar 2009, str. 3 • Marko Košan, tekst v zloženki ob razstavi iz zbirke Gorenje, Galerija Gorenje, Velenje, marec–april 2009 • Nives Marvin, katalog Ľ artista allo specchio del reale, la piturra e la scultura europea riflette sul proprio tempo; razstava v Budrio, Sala Rosa 5. aprile – 4. maggio 2009; Pianoro, Galleria della Fornace, 9. maggio – 17. maggio 2009; Pieve di Cento, Sala della Parte­ cipanza, 23. maggio – 13. giugno 2009, april 2009, str. 24, 25 • Sarival Sosič, Risba na Slovenskem II.: 1940–2009, razstavni katalog – Mestna galerija Ljubljana in Prostori zbirke Cankarjevo nabrežje 11/I; Muzeji in galerije mesta Ljubljane in Mestna galerija, Ljubljana, 2009, str. 260, 261 • Sonja Bezenšek, tekst v zloženki ob razstavi v Galeriji Ars (»Geografija spomina«), Ljubljana, junij 2009 • Duša Podbevšek Bedrač, »Prevladala je strast do umetnosti« Hopla, Ljubljana, 28. avgust 2009, str. 22, 23 • Klementina Golija, uvodnik v katalogu 8. bienale risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, razstava v Galeriji Prešernove hiše, Galeriji Mestne hiše in Mali galeriji v Kranju, oktober 2009, str. 2 • Damir Globočnik, spremni tekst v katalogu 8. bienale risbe in slike na papirju v prostoru Alpe Jadran, razstava v galeriji

Prešernove hiše, Galeriji Mestne hiše in Mali galeriji v Kranju, oktober 2009, str. 2, 3, 18 • P. S., »Risbe in slike«, Slovenske novice, 3. maj 2009, str. 28 • Igor Kavčič, »Z gora na Mediteran«, Gorenjski glas, 13. oktober 2009, str. 3 • Mojca Grmek, tekst v zloženki ob razstavi »Geografija spomina – minljivost (po)dobe«, Galerija Domžale, Domžale, oktober 2009 • Mojca Grmek, »Geographie der Erinnerung – Vergänglichkeit der Abbildung«, Die Brücke, Kärnten Kunst Kultur, št. 101, oktober 2009, str.3 • Gojko Zupan, »Likovna kultura na Brdu«, zloženka ob razstavi in delavnici Likovno srečanje na Brdu, Krajn, november 2009 2010 • Tatjana Pregl Kobe, »Vonj po pokrajini«, Samaritan, Ljubljana, december 2009/januar 2010, str. 129 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v zloženki ob razstavi »Prostor spomina«, Galerija Knjižnice Tolmin, Tolmin, marec 2010 • Klementina Golija, Dialog, uvodnik v katalogu 4+4 – Dialog Avstrija Slovenija, Gorenjski glas, 13. april 2010, str. 5 • M(irko) K(unšič), »Kranjski Dialogi«, Slovenske novice, št. 12, 21. april 2010 • Igor Kavčič, »Na vrsti je likovni dialog«, Gorenjski glas, Razvedrilo, 13. april 2010, str. 6 • AK, »Visuelle Gedanken«, Die Brücke, št. 108, junij, 2010, str. 13 • N. N., »Uglašeno na Hemini gori«, Novice, št. 31, 13. avgust 2010, str. 18 • N. N., »Wegweisend kreativ,« Kärnten Kronen Zeitung, 14. avgust 2010, str. 49 • Corina Kuhs, tekst ob razstavi Begegnungen/Srečanja, Galerie Freihausgasse, Villach/ Beljak, september 2010 • Igor Kavčič, »Kranjčani v Beljaku«, Gorenjski glas, 14. september 2010, str. 27 • Peter Ošlak, »Kranjski umetniki na Srečanjih v Beljaku«, Sosed/ Nachbar - priloga časopisa Gorenjski glas, 15. oktober 2010, str. 8 • M(irko) K(unšič), »Kranjski slikarji v Beljaku«, Slovenske novice, 16. september 2010, str. 12 • Sarival Sosič,«Ravnotežja pogledov«, tekst v zloženki ob razstavi Uvid – ok(n) o v dušo, Mestna galerija 2, Ljubljana,december 2010


• Sarival Sosič, »Ravnotežja pogledov«, tekst v katalogu Uvid – ok(n)o v dušo, ob razstavi v Mestni galeriji 2 (december 2010) in v Gorenjskem muzeju: Galerija Prešernove hiše, Galerija v Mestni hiši in Mala galerija Kranj (marec 2011); Muzeji in galerije mesta Ljub­ ljane, Ljubljana, november 2010 • E(lvira) M(iše) M(iklavčič), »Uvid,« Reporter, Ljubljana, 6. december 2010, str. 87 • Boris Beja, »Ok(n)a duše v Mestni galeriji 2«, 1. 12. 2010, www.siol.net/kultur/ dogodki/2010/12/beja_ duse_v_mestni_galeriji_2.aspx • M. K., »Klementinina duša«, Slovenske novice, 8. december 2010, str. 12 • Vid Lenard, »Odstiranje tančic na poti v notranjost«, Dnevnik, 24. december 2010, str. 19 • Igor Kavčič, »Slediti svoji poti in puščati sledi« (Intervju), Gorenjski glas, 28. december 2010, str .16 2011 • B. B., »Gruße vom Südpol«, Die Brücke, št. 111+1, december/ januar 2011, str .6 • Tatjana Pregl Kobe, »Hiša lepih podob, topla in brezčasna«, tekst v knjigi pesniške zbirke Vladimire Rejc: Razdrobljene misli, risbe: Klementina Golija, Ljubljana, 2011 • Igor Kavčič, »Pogledi v dušo«, Gorenjski glas, 15. marec 2011, str. 23 • N. N., Incontri, Artisti Sloveni a Marsciano 19. marzo -17. Aprile 2011 www.eventiesagre.it/ Eventi_Mostre/21031588 • Pino Bonano, Incontri: Artisti Sloveni a Marsciano, www. comunicati-stampa.net/com/ cs-124485 • Igor Kavčič, »Kranjčani v deželi‚ 'umbra rjave‘«, Gorenjski glas, Kranj, 25. marec 2011, str. 11 • Pino Bonano, tekst v zloženki »Incontri – Artisti Sloveni a Marsciano«, Museo del Laterizio e della Terracotta, Palazzo Pietromarchi- Marsciano Perugia, marec–april 2011 • Elvira Miše Miklavčič, »Večina ustvarjalcev je ekstremno senzibilnih« (Intervju), Reporter, št. 13, 28. marec 2011,str. 82-87 • Jasna Kocuvan, tekst v katalogu 7. novomeški likovni dnevi, Dolenjski muzej Novo Mesto, Novo Mesto, maj 2011, str. 10 • Sarival Sosič, tekst v zloženki »Prejemnica nagrade ZDSLU za leto 2011«, ZDSLU-HYPO, Ljubljana, junij, 2011

• Igor Kavčič, »Pomen lastnega likovnega jezika«, Gorenjski glas, 18. julij 2011 • Tatjana Pregl Kobe, »Klementina Golija – Galerija Hypo Ljubljana«, Slovenske novice, 20. julij 2011, str. 20 • Miloš Bašin, tekst v katalogu »Krogi v podobah«, Razstava ob 35-letnici Bežigrajske galerije 1976–2011, Ljubljana, MGML, maj 2011, str. 3 • Igor Kavčič, »Krajina po Ivanu«, Gorenjski glas, 4. oktober 2011, str. 23 • Anamarija Stibilj Šajn, tekst v katalogu »Dve poetiki – dva nagovora«, Galerija Grad, Slovenska Bistrica, oktober 2011, str. 3, 10 • Sarival Sosič, tekst v zloženki »The Pairing of the Poem and the Painting«, Galerie De Cultuur­loft, Gent, november 2011 • Igor Kavčič, »Rdeče pokrajine,« Gorenjski glas, 25. oktober 2011, str. 23 2012 • Igor Kavčič, »Poezija v sliki«, Gorenjski glas, 27. januar 2012, str. 6 • Tadeja Zupan Arsov, Brat – katalog ob razstavi v galeriji Šivčeva hiša Radovljica, Muzeji radovljiške občine, Radovljica, april 2012 • Eva Senčar, »Brati, brat, Obrat«, Nedelo, št. 18, 6.maj 2012, str. 17 • Jože Košnjek, »Slikarka v vrtu citrusov«, Gorenjski glas, 18. maj 2012, str. 19 • Nives Marvin, Likovna delavnica, ob 500–letnici prikazanja Marije v Strunjanu (Frančiškanski samostan Strunjan 22.–28. april 2012); julij 2012, str. 3–5 , 10, 11 • Elvira Miše Miklavčič, »Iskalci miru«, Reporter, št. 32, 6. avgust 2012, str. 84-86 • Maksimiljana Ipavec, »Temelj za zbirko kot je še nimamo«, Primorske novice, 2012, št. 181, str. 9 • M(irko) K(unšič), »Kranj napolnile slike srečanj«, Slovenske novice, 18. oktober 2012, str. 12 • Igor Kavčič, »Kranj, ena velika galerija«, Gorenjski glas, 19. oktober 2012, str. 25 • N. N., »Za mesec dni likovna prestolnica«, Kranjski glas, 26. oktober 2012, str. 16 • Boge Dimovski, tekst v katalogu »Društvo likovnih umetnikov Kranj se na ogled postavi«, Kosova graščina Jesenice, Gornjesavski muzej, Jesenice, november 2012

124

• Anamarija Stibilj Šajn, tekst v zloženki ob razstavi, Galerija Zavarovalnice Triglav Kranj, Kranj, december 2012 • Igor Kavčič, »Med zemljo in nebom,« Gorenjski glas, 7. december 2012, str. 18 2013 • Sarival Sosič, »Balancing views«, Kunst Arte, Trimestrale internazionale di Arte e Cultura, anno 2013, n. 0., str. 8 • Tatjana Pregl Kobe, Galerija Weekend, Finance, št. 2, 11. januar 2013, str. 9 • Boge Dimovski, tekst v zloženki Kranjčani v novi galeriji Trbovlje, Delavski dom Trbovlje, marec 2013 • N. N., »Auf Spurensuche«, Die Brücke, Kärnten Kunst Kultur, št. 139/140, april/maj 2013 • Willi Rainer, »Irritierende Lamellen, malerische Räume«, Kleine Zeitung, 23. april 2013 • N. N., »Einblicke in die 100. Austellung«, Kleine Zeitung, 31. marec 2013 • N. N., »Stadtgalerie feierte Jubiläum«, Kärntner Woche, www.woche.at • N. N., »Doppelpersonale in der Stadtgalerie«, KTZ, 9. april 2013/www.ktz.at • Milena Zlatar, tekst v zloženki »Slikarkin pogled«, Razstavišče Barbara/Muzej premogovništva Slovenije, Velenje, maj 2013 • Monika Ivančič Fajfar, tekst v zloženki ob razstavi »Keeping Austria in balance«, Hotel Obir Reception, Galerie Vorspann/ Galerija Vprega, maj 2013 • Boge Dimovski, tekst v zloženki ob razstavi 6 pogledov na barvo, Galerija Insula, Izola • Monika Fajfar Ivančič, tekst v zloženki, Galerija Krka, Novo mesto, junij 2013 • Amina Majetič, »32. slikarski teden v Svečah, Sveče so bile ta teden pisane«, Nedelja, 11. avgust 2013, str. 9 • Jože Košnjek, »Slikarji na Goršetovem domu«, Gorenjski glas, 9. avgust 2013 • N. N., »Klementina Golija in Karl Vouk«, Novice, 16. avgust 2013, št. 31, str. 13 • Klementina Golija, uvodnik v katalogu, ob. 9. bienalu Alpe Jadran, Črno-belo 2013, Gorenjski muzej Kranj in Mala galerija Kranj, 2013, str. 2 • Petra Vencelj, tekst ob razstavi v galeriji Kolodvor v sklopu Festivala likovnih umetnosti Kranj, oktober 2013

• Igor Kavčič, »Črno belo v barvah«, Moja Gorenjska, priloga časopisa Gorenjski glas, oktober 2013, str. 14, 15 • Eva Senčar, »Dve širjavi: črnobe­lo in Alpe Jadran«, Delo, De­­lo­­ skop, 27. oktober 2013, str. 37 • Elvira Miše Miklavčič, »Kot jin in jang«, Reporter, 21. oktober 2013, str. 76–78 • Mojca Grmek, »Umetniška zbirka galerije Domžale, Paleta II«, pregledni katalog, str. 20, 21 • Judita Krivec Dragan, tekst v katalogu »Sto razstav v petnajstih letih Hitovega paviljona«, ISBN 978961-91584-2-5, str. 1–285, Klementina Golija str. 132–133 2014 • M. Cerha, »Malerische Suche nach den Grenzen der Realität«, KTZ, 16. januar 2014, www.ktz.at • Igor Kavčič, »Čezmejni likovni pogledi«, Gorenjski glas, 24. januar 2014, str. 7 • E. H., »Ein respektvoller Dialog«, Kleine Zeitung, Kultur, 15. januar 2014, str. 59 • V. G., »Umetnost je jezik za oči, Čezmejna razstava v domu umetnikov v Celovcu«, Nedelja, št 5, 2. februar 2014, str. 13 • N. N., katalog razstave »Body that remembers«, National gallery of Macedonia, 5. februar 2014, str. 51 • Nives Marvin, tekst ob razstavi »Vmesni prostor«, Mestna galerija Piran, 3. april 2014 • Nives Marvin, »Zwischenräumevon den Alpen ans Meer«, Die Brücke, št. 151/152, april/maj 14, str. 22, 23 • Nives Marvin, Gledga – občasnik Obalnih galerij in gledališča Koper, št. 2, maj 2014 • Maja Pertič Gombač, »Okna prehajanja«, Primorske novice, 5. april 2014, str. 2 • Melita Ažman, katalog ob razstavi »Umetniki iz Kranja – Künstler aus Kranj«, Alte Burg Gmünd, 28. maj 2014 • Igor Kavčič, »Mesto umetnikom, umetniki mestu«, Gorenjski glas, št. 45, 6. junij 2014, str. 20 • N. N., »Künstler treffen sich am Klopeiner See«, Völkermarkter, junij 2014, str. 44 • N. N., »Künstler arbeiten am Klopeiner See«, Völkermarkter, št. 13/2014, 2./3. julij 2014, str. 12 • Zdravko Haderlap, »Die Kunst im Licht und Schatten«, Völkermarkt, 28. junij 2014, str. 33


• Anamarija Stibilj Šajn, tekst v katalogu »Umetniki za Karitas«, september 2014, str. 20 • N. N., »Tretji mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj 2014«, Gorenjski glas, št. 85, 24. oktober 2014 • Voynich, International art exhibition project, a project inspired by the mysterious Voynich manuscript, Korenbeurs Schiedam, november 2014, str. 1, www.10dencegallery.com • Jasna Kocuvan, tekst v katalogu ob razstavi »Vmesni prostor«, Dolenjski muzej Novo mestoJakčev dom, november 2014, str. 1–23 • E(lvira) M(iše) M(iklavčič), »Razstava Vmesni prostor«, Reporter, št. 49, 8. december 2014, str. 87 2015 • Igor Kavčič, »Vmesni prostor na Dolenjskem,« Gorenjski glas, priloga R, 13. januar. 2015, str. 15 • Melita Ažman, tekst v katalogu Gostovanje likovnega društva Kranj- ZDSLU v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini, Lokarjeva galerija Ajdovščina, marec 2015 • N. N., »Sehenswerte Ausstellung im Wallnerhaus/ Lind- Drau«, Oberkärntner Nachrichten, št. 13, 27. marec 2015, str. 20 • W.R., »Eine fast idyllische Nachbarschaft«, Kleine Zeitung, 21. april 2015 • Andrea Hein, »Ich kann dein Haus sehen ...!«, Kultur, 1. april 2015, str. 47 • N. N., »Neighbourhood«, Die Brücke, št. 161/162, februar/ marec 2015 • Melita Ažman, tekst v katalogu Künstler aus Kranj in der Galerie Centrum, maj 2016, str. 1, 2, 6 • Alenka Tratnik, »Ta kolonija je res vrhunska«, Primorske novice, 29. junij 2015, str. 25 • N. N., katalog ob razstavi TRIVIUM - tri poti - drei wege 2000–2014, Mohorjeva tiskarna, 2015, str. 98, 99, 100, 101, 103 • Melita Ažman, tekst v katalogu ob razstavi »Moč podobe«, Galerija Kosova graščina, Gornjesavski muzej Jesenice, 2015, str. 19, 20, 21

• Katalog 4. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU, Sodobna pokrajina, Likovno društvo Kranj – ZDSLU, oktober 2015, str. 2, 15, 39, 47 • Melita Ažman, tekst ob razstavi »Call & Response«, Pavelhaus/ Pavlova hiša, Radkersburg, november 2015 • Igor Kavčič, »Slikarja in fotografa«, Gorenjski glas, št. 96, 1. december 2015, str. 15 2016 • Igor Kavčič, »Trivium - tri umetnosti«, Gorenjski glas, 15. marec 2016, str. 23 • Melita Ažman, tekst v katalogu ob razstavi Iluzija in 3D prostor, Galerija ZDSLU Ljubljana, ZDSLU, 2016 • N. N., »Ein ungewöhnliches Künstlerduo präsentiert sich«, Kleine Zeitung, 30. oktober 2016 • Igor Kavčič, »Iluzija in 3D prostor iz Kranja«, Gorenjski glas, 22. april 2016, str. 12 • Willi Rainer, »Drei Wege zum Sehen«, Kleine Zeitung, 13. maj 2016, str. 82 • Olga Butinar Čeh, tekst ob razstavi Brezmejnost, Objekti / slike, BV Galerie, Klagenfurt / Celovec • N. N., »Potovanje skozi čas s Klementino Golija«, Primorske novice, št. 175, 29. julij 2016, str. 26 • Fritz Rathke, tekst v katalogu, Begegnung – Srečanje, Jordanhof, Steinfeld, str. 8, 9, 24, Jordanhof, oktober 2016 • Fritz Rathke, Der Steinfelder, Nr. 87, september 2016, str. 14 • Melita Ažman, »5. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj- ZDSLU 2016«, Likovne besede, št. 104, zima/winter 2016, str. 100 2017 • Melita Ažman, tekst v katalogu »Prisotnost geometrije«, Galerija DLUL, Ljubljana, marec 2017, str. 1-3 • Melita Ažman, tekst v katalogu »Barva, nosilec podobe«/ »Farbe als Malgrund«, Galerie im Schloss Porcia, Spittal an der Drau, maj 2017

125

• Dejan Mehmedovič, tekst ob razstavi Galerija Talaso Strunjan, Strunjan, 2017 • Melita Ažman, tekst ob razstavi »Vmesni prostor in Potovanje skozi čas«, Mala galerija Kranj, maj 2017 • Igor Kavčič, »Likovna potovanja skozi čas«, Gorenjski glas, 16. maj 2017 • Melita Ažman, »Vmesni prostor in Potovanje skozi čas«, Likovne besede, št. 105, poletje/ summer 2017, str. 107 • Igor Kavčič, »Kranj je likovno mesto«, Gorenjski glas, 10. oktober 2017, str. 3 • Franc Obal, tekst v katalogu Vino Art, Likovna kolonija Dobrovnik, Dobrovnik, oktober/ november 2017, str. 1 • Milena Koren Božiček, tekst v katalogu »Skozi prostor in čas, Intimistični in sinestetični pejsaži«, Festival Velenje – Galerija Velenje, februar 2018, str. 3–7 • Aljaž Pogačnik, tekst v katalogu »Skozi prostor in čas, Risba med barvo in kolažem«, Festival Velenje – Galerija Velenje str. 9–12, februar 2018 • Bojana Špegel, »Slikarka s prepoznavnim stilom«, Naš čas, 22. februar 2018, str. 10 • E(lvira) M(ise) M (iklavčič), »Skozi prostor in čas«, Reporter, 19. februar 2018, str. 62 • Melita Ažman, tekst v katalogu »Simbol, znak in barva«, Galerija DLUD Kulturni center Janeza Trdina, Kranj 2018, str. 1, 2 • Jerica Ziherl, tekst v katalogu 35. Slikarska kolonija Riviera, Poreč, Galerija Zuccato, marec 2018 • Melita Ažman, tekst v katalogu »Linija kot nosilec podobe«, Galerija ZDSLU, junij 2018, Ljubljana, str. 2, 3 • Igor Kavčič, »Kranjski likovniki ‘na liniji‘«, Gorenjski glas, 13. julij 2018, str. 10 • Igor Kavčič, »Potovanje v prostoru in času«, Gorenjski glas, 7. september 2018, str. 13 • Elvira Miše Miklavčič, »V znamenju geometrije«, Reporter, št. 40, letnik 11, str. 64, 65

• N. N., tekst v katalogu »Kon. klave nr. 4«, junij/julij 2017, Saalbach, str. 20–23 • Franc Obal, tekst v katalogu »Vino Art, Likovna kolonija Dobrovnik«, Dobrovnik, november/december 2018, str. 1 • Andrej Slapničar, uvodnik v katalogu Salon Des Beaux Arts 2018, Délégation officielle de Slovénie, december 2018, Pariz, str. 1 • Igor Kavčič, »Vse velikosti malega formata«, Gorenjski glas, 24. december 2018, str. 8 • E(lvira) M(ise) M(iklavčič), »Skozi prostor in čas«, Reporter, št. 53, str. 62 • Igor Kavčič, »Svet so zgodbe – kot njeni kolaži«, Gorenjski glas, 28. decembra 2018, str. 10 • Andrej Slapničar, tekst v katalogu Salon Des Beaux Arts 2018, Délégation officielle de Slovénie, december 2018, SNBA, Société Nationale des Beaux Arts, Pariz, november 2018, str. 476 2019 • O. B., »Vetrinjski dvor gosti Pariz po Parizu«, Slovenske novice, 14. januar 2019, str. 17 • Igor Kavčič, »Kranjčani v Parizu«, Gorenjski glas, Kranjske novice, 25. januarja 2019, str. 20 • Irena Koncut Marolt, tekst v katalogu »Umetniki dijakom, Rojstvo prve slovenske didaktične likovne zbirke«, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, november 2019, str. 8, 9, 34–37 • Igor Kavčič, »Umetnost približujejo dijakom«, Gorenjski glas, 29. januar 2019, str. 8 • Boge Dimovski, tekst ob razstavi »Osem umetnic za 8. marec«, Makedonsko kulturno društvo Kranj, marec 2019 • Tatjana Pregl Kobe, tekst ob razstavi »Korak do neba«, Galerija Instituta Jožef Štefan, april 2019 • Igor Kavčič, »Razstava Svet podob«, Kranjčanka (priloga Gorenjskega glasa), št. 5, 17. maj. 2019, str. 16


126


127


Klementina Golija

Klementina Golija

Več kot pogled Pregledna razstava / Slike 2010–2020

More than a Gaze Overview Exhibition / Paintings 2010–2020

Katalog razstav: Prešernova in Mestna hiša, Mala galerija v Kranju (Gorenjski muzej, kustos ddr. Damir Globočnik), Galerija mesta Ptuj (Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, kustosinja Stanka Gačnik), Galerija v Šivčevi hiši (Muzeji radovljiške občine, kustosinja Barbara Boltar) in Galerija Mihe Maleša (Medobčinski muzej KamniK, kustosinja Saša Bučan)

Exhibitions catalogue: Prešern Gallery and Kranj Town Hall, Small Gallery (Gorenjska Museum, curator Damir Globočnik), Ptuj City Gallery (Ptuj – Ormož Regional Museum, curator Stanka Gačnik), Šivec House Gallery (Radovljica Municipality Museums, curator Barbara Boltar), Miha Maleš Gallery (Kamnik Intermunicipal Museum, curator Saša Bučan)

Izdajatelji: Gorenjski muzej v Kranju (zanj mag. Marjana Žibert), Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož (zanj dr. Aleksander Lorenčič), Muzeji radovljiške občine

Published by: Gorenjska Museum in Kranj (Marjana Žibert), Ptuj – Ormož Regional Museum (Aleksander Lorenčič), Radovljica Municipality Museums (Petra

(zanj dr. Petra Bole) in Medobčinski muzej Kamnik (zanj mag. Zora Torkar).

Bole), Kamnik Intermunicipal Museum (Zora Torkar)

Založniki: Gorenjski muzej, Kranj; Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Ptuj; Muzeji radovljiške občine, Radovljica; Medobčinski muzej Kamnik Spremni besedili: Stanka Gačnik, ddr. Damir Globočnik Prevod: Amidas (angleški jezik), Karl Vouk (nemški jezik) Oblikovanje: Barbara Bogataj Kokalj Fotografija: Miran Kambič Tisk: Pro grafika d. o. o. Naklada: 1000 izvodov

Publishers: Gorenjska Museum in Kranj, Ptuj – Ormož Regional Museum, Radovljica Municipality Museums, Kamnik Intermunicipal Museum Authors of texts: Stanka Gačnik, Damir Globočnik Translation: Amidas (English), Karl Vouk (German) Design: Barbara Bogataj Kokalj Photography: Miran Kambič Printed by: Pro grafika d.o.o. Print run: 1000 copies Kranj, April 2020

Kranj, april 2020

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 75(497.4):929Golija K. GOLIJA, Klementina Več kot pogled = More than a gaze : overwiev exhibition : paintings 2010-2020 / Klementina Golija ; [spremni besedili Stanka Gačnik, Damir Globočnik = authors of texts Stanka Gačnik, Damir Globočnik ; fotografija Miran Kambič = photography Miran Kambič]. - V Kranju : Gorenjski muzej ; Ptuj : Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož ; Radovljica : Muzeji radovljiške občine ; Kamnik : Medobčinski muzej, 2020 ISBN 978-961-7071-08-5 (Gorenjski muzej) COBISS.SI-ID 304477440


VeÄ? kot pogled Klementina Golija 15 eur

Klementina Golija

VeÄ? kot pogled | More than a Gaze

Profile for Gorenjski muzej

Katalog Klementina Golija  

Katalog razstave Več kot pogled, ki je planirana za april 2020, ravno v času izrednih razmer, epidemije koronavirusa Covid-19. Avtor razsta...

Katalog Klementina Golija  

Katalog razstave Več kot pogled, ki je planirana za april 2020, ravno v času izrednih razmer, epidemije koronavirusa Covid-19. Avtor razsta...

Profile for 05584
Advertisement