Zdr avniki v prostem času najsodobnejših pristopov. To se še najmočneje odraža v kiparjenju, kjer se je preizkušala v klesanju kamna, modeliranju v glini in drugih materialih. Realistično izhodišče oziroma oblikovanje razvija naprej, vse do malih plastik oziroma kiparskih in prostorskih instalacij. Razstavo, ki zaobjema ustvarjalnost iz zadnjega obdobja, sestavljajo različne, osebno stkane zgodbe. V vsako izmed del je vdahnila svoje občutke, doživetja, razmišljanje, čustva, znanje, skratka svojo prepoznavnost. Osrednja vsebina tako v slikarstvu, grafiki ali v kiparjenju je večinoma človeška figura, ki se ji posveča na razne načine. V skulpturah je zaznati, da gradi svoje znanje tudi na poznavanju del starih kiparskih mojstrov. Ima občutek za modeliranje volumna, za oblikovanje in poudarjanje telesnosti, ne glede na format oziroma velikost. Njena kiparska snov je pretežno glina, kot tudi kamen, ki pod njenimi prsti dobi novo podobo in sporočilo – začne drugo življenje, bodisi kot relief, portret, torzo, figura, estetsko dovršen uporabni predmet ali posoda. Posebnost eksponatov je ravno v tem, da lahko s premikanjem doživljajo lastno transformacijo, torej da imajo prostorsko zasnovane skulpture več pojavnih oblik. Zanimiva je tudi serija malih figur oziroma aktov v beli glini, posameznih in tisti v dvojicah. Forme so mehkobno poenostavljene in stilizirane, polne čustev in intimnosti, ki izpovedujejo različna stanja in pripovedujejo o osamljenosti, upanju, ljubezni, erotiki, hrepenenju, nežnosti, bolečini, sprejemanju, odpuščanju, minljivosti, samoti, rojstvu, predanosti, pogumu in sreči. Pod težo občutij se izpovedni slog lahko preveša v bolj lirično, drugič morda v ekspresivnejšo formo, ki jo svobodno izpeljuje in preoblikuje. Pravzaprav je v delih avtorice ves čas prisotna svojska ženstvenost, neka subtilna energija in krhkost, ki jo izraža tako v ljubezenskih parih, materinstvu, deklici s piščaljo kot tudi pri oblikovanju keramičnih posod ali malih predmetov (čistost, praznina in manjkajoči deli kot simbol).
Fotografinja Katja Bidovec Katja Bidovec (katjabidovec@hotmail.com) je 22-letna študentka komunikologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Je estetsko tankočutna in se od svojega 14. leta ukvarja s fotografijo. Sprva je delala sicer kot fotomodel in bila, kot sama pravi, bolj pred objektivom, sedaj pa je z največjim veseljem za objektivom. Svoje prve samostojne razstave je imela v šenčurskem muzeju. Kot Nikonova promotorka ima možnost spoznavati različne modele tega izvrstnega proizvajalca fotoaparatov ter zaslužiti za svojo fotografsko strast. Sicer pa zelo rada potuje in je s fotoaparatom prepotovala velik del Indije ter na srečanjih s tujo deželo beležila predvsem obraze mimoidočih, fotografirala številne poulične motive, utrinke, ki jih kot plodni trenutek zazna in so ji velik izziv. To dinamiko v fotografiji je doživljala tudi na medicinsko-humanitarni odpravi po Keniji, kateri se je pridružila poleti 2012. Na odpravo so odšli ljubljanski študentje medicine, mladi zdravniki in dva študenta zdravstvene fakultete: Alison Kogoj, Anja Blejc, Mateja Božič, Maruša Škrjanec, Anže Zorman in Uroš Kotnik. Slednji so pod ime svoje odprave zapisali citat: »Bodi sprememba, ki si jo želiš videti v svetu«. Oni so to zagotovo bili.
Zdravnica Mateja Božič je o odpravi zapisala: »Minilo je dobro leto, odkar smo štirje študenti Medicinske fakultete in dva študenta Zdravstvene fakultete intenzivno pripravljali naš poletni projekt – Humanitarno odpravo v Kenijo. Ob rednih sestankih, pisanju neskončnega števila donatorskih prošenj, organizaciji glasbenih dogodkov in drugih akcij, s katerimi smo zbirali finančna sredstva, je šest mesecev minilo v hipu in že smo sedeli na letalu, ki nas je vodilo novim izzivom naproti.
V grafikah (jedkanica, lesorez), ki vsebinsko dopolnjujejo razstavo, se v sicer poetično uglašenih motivih izraziteje odražata moč poteze in značilna ekspresivna risba.
Pavlo Kovačec skozi ustvarjalnost vodi talentiranost, veselje, vztrajnost in velika ljubezen do likovne umetnosti. Njena dela so postala svojevrstna komunikacija s svetom, so njene lastne izkušnje in osebna doživetja, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti, ki jih uresničuje v otipljivi in vidni snovnosti.« Razstavljavka se veseli sodelovanja tudi z drugimi podobno mislečimi (pavlaorama@gmail.com).
Fotografija iz Kenije avtorice Katje Bidovec. Revija ISIS - Februar 2013
103