Uvodnik
S katero stroko se ukvarja zdravnik? S pravom ali z ekonomijo? Mitja Košnik
Vprašanje se zdi absurdno. Ali ni samo po sebi umevno, da se zdravnik ukvarja z medicino? Saj je tako medicinska stroka zapisala tudi v svoj temeljni dokument, to je v Kodeks medicinske etike. Ukvarjati se z medicino pomeni delovati v skladu s potrebami svojega pacienta. Narediti za pacienta manj, je narobe. Ampak narobe je tudi narediti več. Če bolnik potrebuje za zdravljenje svoje bolezni zdravilo A, ki stane 5 evrov, potem je v skladu z medicinsko etiko, da dobi zdravilo A. Ni prav, da mu predpišemo zdravilo B, ki stane 2 evra, če to zdravilo ne ustreza bolnikovim potrebam. Ravno tako kot ni prav predpisati mu zdravilo C, ki sicer čisto primerno deluje na bolnikovo bolezen, ampak je namenjeno bolnikom z bistveno težjimi boleznimi. In seveda zato stane 10 evrov.
Tudi ko bolezen pride v končno stopnjo in se je ne da več ozdraviti, medicinske ukrepe opisuje Kodeks medicinke etike: Bolnika in njegove svojce obvešča o zdravstvenem stanju bolnika izključno zdravnik. Če zdravstveno stanje bolniku ne daje upanja na ozdravitev ali če mu celo grozi smrt, je zdravnikova dolžnost, da o tem obvesti tiste, ki so mu najbližji, če se bolnik sam ni odločil drugače (16. člen). Pri bolniku, ki je na smrt bolan, mora zdravnik ukreniti vse potrebno za smiselno zdravljenje in lajšanje trpljenja (44. člen). Pri zdravljenju umirajočega v zadnjem obdobju bolezni je treba upoštevati željo bolnika, če je ta razsoden in je bil o svoji bolezni ustrezno poučen. Pri nezavestnih ali nerazsodnih bolnikih se je treba odločiti po medicinskih merilih, pri tem pa je treba upoštevati tudi domnevno voljo bolnika. Spoštovati je treba tudi mnenje oseb, ki bolnika dobro poznajo; dokončno in odgovorno pa odloča zdravnik (46. člen).
temu je bil bolnik intubiran in prepeljan v bolnišnico. Ob hudi možganski okvari je nekaj dni kasneje umrl. Svojci so bili razočarani, zadnja obravnava je bila drugačna, kot so pričakovali. ZZZS je za to obravnavo priznala ceno 30.000 evrov. Kaj se lahko naučimo? Da niso ključna vprašanja, ali je taka obravnava pravilna, niti ali je taka obravnava stroškovno učinkovita. Ključno vprašanje je, ali je taka obravnava v skladu z najboljšim bolnikovim interesom. Država ne bi bila država, če ne bi bolnikovih interesov želela podrediti interesu prava. In v zakonu o tako imenovanih bolnikovih pravicah predpisala obrazca, s katerimi bolnik na edini pravilen način lahko pove, kaj od zdravnikov pričakuje. Temu obrazcu se reče vnaprejšnja volja (will with power of atorney). V praksi neizvedljiv predpis.
Obstaja pa strokovna pot, ki jo imenujemo načrt obravnave v prihodnosti (advanced care planning). To je zapis razgovora z bolnikom in njegovimi svojci v »dekurzusu«, odpustnici ali kartonu osebnega zdravnika. Primer: Gospo Novak seznanimo s paliativno oskrbo in se z njo strinja. Na družinskem sestanku se z bolnico in svojci pogovorimo o verjetnem poteku bolezni, ukrepih ob poslabšanjih, uporabi vnaprej priporočenih zdravil za najpogostejše moteče simptome in možnosti pomoči na domu. Seznanimo osebnega zdravnika in patronažno medicinsko sestro. Kolegi, kdaj ste nazadnje prebrali Kodeks medicinske etike (http://www.zdravniskazbornica.si/zzs.asp?FolderId=386)? S katero stroko se ukvarja zdravnik?
Zgodilo se je, da je bila 90 let stara bolnica v terminalni stopnji svoje bolezni odpuščena v dom starejših občanov (DSO). V odpustnici je bilo zapisano, da je seznanjena z načeli paliativne oskrbe in da se strinja z njo. V priloženi mapi paliativne oskrbe je bil tudi zapis o družinskem sestanku. Pa se je pri bolnici pojavila klinična slika okužbe in v DSO so poklicali – ne osebnega zdravnika – ampak urgenco. Intubirana bolnica se je znašla na IPP, od koder so jo premestili v drugo bolnišnico, kjer je v nekaj dneh ugasnila. Svojci so bili razočarani, zadnja obravnava je bila drugačna, kot so pričakovali. ZZZS je za to obravnavo priznala ceno 4.000 evrov. Nekaj dni kasneje. Odpustili so bolnika. V odpustnici so napisali: Pri bolniku smo zaradi terminalne bolezni začeli s paliativno oskrbo, v terapijo zaradi lajšanja simptomov dispneje uvedli tudi morfij, opravili smo družinski pogovor s svojci, nato smo organizirali še družinski sestanek. Ko so ga svojci kot vedno na prenosnem kisiku peljali domov, ga je začelo dušiti, ob izstopu iz avta je kolabiral. Svojci so bili v stiski, poklicali so urgenco. Urgentnega zdravnika so seznanili s stanjem, brali so mu odpustnico. Kljub
Revija ISIS - Junij 2012
3