57 3.2 Predstavitev Zakona in opredelitev osnovnih pojmov ? Zakon je nastajal 3 leta in od prvih
osnutkov doživel mnogo sprememb.
ji pacient zaupa (npr. zakonec, partner, starši ali katera koli druga oseba, ki ji zaupa) in bo odloèala namesto njega, ko ne bo sposoben sam odloèati o svoji zdravstveni oskrbi (npr. o predlaganih pregledih, operacijah ipd.).
? Naslanja se na nekatere neobvezujoèe
mednarodne dokumente in primerjalno-pravno ureditev. ? Velja za javni in zasebni zdravstveni
sektor, tudi za lekarne. ? Sistematièno in dokaj obsežno je
urejenih 14 pacientovih pravic. ? Obsega 92 èlenov. ? Zakon se je zaèel uporabljati 26. avgusta
2008, razen doloèb o izmenjavi OP med izvajalci in IVZ (16. in 17. èlen), ki se zaènejo uporabljati 26. februarja 2009. ? Zakon poleg splošnih in drugih doloèb
vsebuje katalog materialno pravnih pravic, kot posebnost zakona so natanèno doloèeni postopki reševanja sporov. PACIENT je bolnik ali drug uporabnik zdravstvenih storitev v odnosu do zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev oziroma izvajalcev zdravstvenih storitev ne glede na svoje zdravstveno stanje. ZDRAVSTVENA OSKRBA je najširši pojem v množici sorodnih pojmov (zdravstvene storitve, zdravstvena dejavnost, medicinski poseg, zdravljenje). Pomeni medicinske in druge posege za prepreèevanje bolezni in krepitev zdravja, diagnostiko, terapijo, rehabilitacijo in zdravstveno nego ter druge storitve oziroma postopke, ki jih izvajalci zdravstvenih storitev opravijo pri obravnavi pacienta. ZDRAVSTVENI POOBLAŠÈENEC je oseba, ki
3.3. Katalog pacientovih pravic oz. katere pravice zagotavlja zakon 1. Pravica dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev Pacient ima pravico do dostopa do zdravstvene oskrbe in ustreznih preventivnih zdravstvenih storitev v okviru sodobne medicinske doktrine, strokovnih standardov in normativov ter razvitosti zdravstvenega sistema v Sloveniji. Pomembno je vedeti, da ima vsak pacient pravico do nujne medicinske pomoèi, ki je absolutna pravica, za katero ni mogoèe predpisovati pogojev, še zlasti ne plaèila ali napotnice. 2. Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi Pravica vsebuje na splošno prepoved diskriminacije in opredeljuje pozitivno diskriminacijo (posebne pravice) za ogrožene skupine. Vsak pacient ima pravico do enake obravnave, in sicer ne glede na osebne okolišèine (gmotni položaj, spol, versko preprièanje, narodnost). Posebna obravnava mora biti zagotovljena za otroke in druge ogrožene skupine. Zakon nudi otrokom še posebno varstvo pri zdravstveni oskrbi, saj jim zagotavlja pravico do stalnega spremstva enega od staršev ali druge osebe, ki skrbi za otroka, razen kadar to ne bi bilo v otrokovo korist.