25 3. 2 Pravica do samostojnega odloèanja o zdravljenju (èlen 26) navaja, da pacientu, ki je sposoben odloèanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobode in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil iz 20. èlena tega zakona ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe, razen v primerih, kot jih doloèa zakon.. Pacient z vstopom v zdravstveno ustanovo prepogosto izgubi identiteto in postane pasivni partner med obravnavo, ko se v njegovem imenu sprejemajo odloèitve mimo njega. Pacient je prizadet kot èlovek in kot pacient. Individualni doprinosi in odgovornosti pacienta in svojcev v takem primeru niso izkorišèeni. Potrebno je opredeliti naloge in ko m p ete n c e m e d i c i n s ke s e st re p r i informiranju in vkljuèevanju pacientov v obravnavo. Poudariti je potrebno znanje, izkušnje in zmožnosti medicinskih sester v praksi ter potrebe in prièakovanja pacientov in svojcev glede informiranja ter vkljuèevanja v obravnavo. Upoštevati je potrebno novi Zakon o pacientovih pravicah. V zdravstveni negi sodelujeta pacient in medicinska sestra, zato mora biti pacient ves èas dobro informiran, da lahko ostane avtonomen in odgovoren partner. Sodelovati mora od d o l o è a n j a n e g o v a l n e d i a g n o ze d o naèrtovanja cilje, izvajanja in evalvacije zdravstvene nege. 3. 3 Pacienta je potrebno seznaniti, kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju. Èlen 23 pojasnjuje, da »zdravstveni delavec oz. zdravstveni sodelavec, ki ima neposreden stik s pacientom, ima na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva ter se pacientu osebno predstavi«. Predstavitev medicinske sestre ni samo zakonski èlen, ampak je pomembna za zaèetek humanega in profesionalnega odnosa med medicinsko sestro in pacientom. Gre za pravilo lepega
vedenja, kulture in komunikacije pri predstavitvi.
4
AV T O N O M I J A PA C I E N TA I N INFORMIRANJE
Beseda avtonomija izhaja iz grške besede autós »sam« - nómos in pomeni zakon »takšen, ki živi po svojih zakonih« (Snoj, 2003: 26) torej opredeljuje predvsem pravico do samostojnosti in neodvisnosti. Potrebno je razmisliti, kaj avtonomija vkljuèuje? Stopnja avtonomije je odvisna od posameznikov, na katere je izvršena veèja ali manjša prisila oz. i m a j o d o l o è e n e ra z l i è n e o m e j i t ve . Posamezniki imajo zelo malo možnosti za avtonomijo, èe jih drugi ljudje (ali javno mnenje) prisilijo (izvajajo pritisk), da izbirajo ustaljene poti (Tingle in Cribb, 1995). Avtonomija pacientov in medicinskih sester je pomembna za medsebojne odnose ter je tesno povezana s pacientovo pravico, da je informiran in vkljuèen v odloèanje (Pajnkihar, 2009). Aggleton in Chalmers (2000) opisujeta, da je leta 1991 britanski Patient's Charter opredelil pravice in standarde, ki se nanašajo na pravice ljudi v zdravstvu glede na kliniène potrebe in pravice do jasnih informacij o vsaki predvideni obravnavi, tako da pacient lahko izbira med veè možnostmi. Pravica do informiranja je za pacienta zelo pomembna, saj mu omogoèa, da se odloèa na podlagi informacij (Dickey in Deatrick, 2000). Gre za njegovo aktivno vlogo pri odloèanju, za samoodloèanje in sprejemanje neodvisnih odloèitev, ki se nanašajo na njegovo življenje, dobro poèutje, želje in vrednote. Mnenje medicinskih sester, ki sta sodelovali v raziskavi (Pajnkihar, 2003): »V zdravstveni negi je izjemno pomembno, da pacient ostane avtonomen posameznik, ki je odgovoren za svoje zdravje in lahko izrazi svoje , da bi dosegel kakovostno zdravstveno nego.«