Ajdovske novice, 8. številka by TIC Ajdovščina

Ajdovski taborniki že 60 let ustvarjajo boljši svet

Naj športnik Primorske 17

Prvi otroški smučarski koraki 13

glasilo Občine Ajdovščina ajdovske. novice@ajdovscina.si Št. 8 • 17. januar 2012, 6500 izvodov, brezplačen izvod

Kulturni praznik v znamenju besede

V Črničah so v pričakovanju, veselijo se krajani in šolarji.

Letošnji kulturni praznik bo v Ajdovščini zaznamoval izid brošure

HOJA ZA BESEDO

Dom krajanov Črniče

Hoja za besedo, ki predstavlja Deželo skozi ljudske pripovedi. Zbral in uredil jih je France Černigoj, oblikovala pa Silva Karim.

Božična zgodba

Doživetje v Vipavskem Križu navdušilo preko 2500 obiskovalcev.

Knjižico, dopolnjeno tudi z zemlje-

»OJ, TI MOJA LEPA VIPAVSKA DOLINA, TI DOBRA

vidom območja, od koder izvira

IN SKRBNA MATI, KOLIKO IN KAKO LEPIH OTROK

zapisano ljudsko izročilo ter namigi

IMAŠ: OSEK, VITOVLJE, ŠEMPAS, BATUJE, ČRNIČE,

in informacijami za popotnike, je za-

RAVNE, SELO, GOJAČE, SKRILJE, STOMAŽ, SV. KRIŽ,

ložila Občina Ajdovščina. Namenje-

LOKAVEC, GORENJE, AJDOVŠČINA, VELIKE IN MALE

na je predvsem turistični promociji

ŽABLJE ...

naše dežele. Beseda bo popotnike vodila skozi vasi po Deželi, vrh Vipavskih gričev in na pobočja pod

HOJA ZA BESEDO

ZALE OTROKE IMAŠ IN VSE SI DOBRO PRESKRBELA Z BELIM KRUHOM, OBILNIM SADJEM IN S POŠTENIM VINOM ...«

Čavnom. Natisnjena bo v nakladi 10.000 izvodov, dobiti jo bo mogoče

(FR. STAROVAŠKI: NA ČAVNU; LOVEC, 1922)

v ajdovskem TIC-u.

Matevž Lenarčič s Pipistrelom na poti okoli sveta Spremljamo novo napeto zgodbo domačega podjetja.

Iz ljudskih pripovedi bo stkana tudi osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku. Scenarij pripravlja Peter Avbar. Osrednja občinska slovesnost bo 8. februarja 2012 ob 18. uri v Dvorani prve slovenske vlade. Vabljeni!

Zdravstveni dom Ajdovščina pridobil certifikat kakovosti Ajdovski zdravstveni dom je v naši regiji prvi med zdravstvenimi zavodi, ki je zaključil s projektom uvajanja sistema kakovosti in prido-

Castrumfoto v Pilonovi galeriji

Razstava fotografov je lep kulturni uvod v leto, ki ga bo domača galerija nadaljevala z razstavo domače umetnice Silve Copič ob slovenskem kulturnem prazniku. 8

bil Certifikat kakovosti po standardu ISO 9001:2008. Kako je potekalo uvajanje in kaj so z znakom kakovosti pridobili, je povedala direktorica domače zdravstvene ustanove, Boža Ferfolja. Klepetali pa smo tudi o drugih novostih, v Zdravstvenem domu Ajdovščina se namreč v teh dneh navajajo na nov, uporabnikom veliko bolj prijazen način dela v prenovljenem laboratoriju.

Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. (F. Prešeren)

Občina

Št. 8 • 17. januar 2012

Obeležili smo dan samostojnosti in enotnosti Na praznični ponedeljek, 26. decembra 2011, je v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini potekal koncert Moškega pevskega zbora Napev iz Batuj, pod vodstvom Matjaža Remca. Pevci, ki so v letošnjem letu še posebej ponosni na zlato priznanje iz tekmovanja v sakralni zborovski glasbi na Malti, so nas popeljali skozi različne glasbene žanre. Ob domo-

ljubnih pesmih smo tako slišali tudi dve tekmovalni skladbi, ki sta jim prinesli zlato, pa božične in praznične, za zaključek pa smo ob spremljavi harmonike skupaj z zborom zapeli

primorsko himno. Slavnostni govor ob prazniku je pripravil župan Marjan Poljšak ter vam ga v nadaljevanju ponujamo v celoti.

Slovesni nagovor župana Marjana Poljšaka ob dnevu samostojnosti in enotnosti

Vsem čestitam za praznik samostojnosti in enotnosti slovenskega naroda. Našo voljo do narodne samostojnosti smo izkazali na plebiscitu 23. decembra 1990 in današnji praznik je posebna priložnost, da v sedanjem kriznem času kritično razmišljamo, kako je z našo samostojnostjo. Različni ljudje in različni politiki različno pojmujemo kaj je to samostojnost in kakšna je naša – slovenska samostojnost. Vemo, da noben človek ni popolnoma samostojen, da nobena skupnost ali država ni popolnoma samostojna, da je vsakdo ali vsaka skupnost ali država več ali manj samostojna ali skoraj nič samostojna. Navajal bom nekaj opisov kdo je samostojen iz slovarja slovenskega

knjižnega jezika in jih komentiral. Dve navedbi iz slovarja. »Samostojen je tisti, ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega.« in »Samostojen je tisti, ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega.« S tem, ko smo se gospodarsko, politično in finančno vezali na Evropsko unijo in v veliki meri ravnamo po presojah in spodbudah iz Bruslja, pač nismo samostojni, čeprav se tisti, ki so za to našo nesamostojnost najbolj odgovorni, trudijo to prikriti z domoljubnimi govori, zastavami, paradami, različno propagando in podobnim. Dodatno žalostno dejstvo je, da niti Evropska unija ni pretežno samostojna tvorba, ampak je odprta za širjenje vplivov in interesov svetovnega kapitalizma ali kot je na televiziji nekdo rekel, da nam vedno bolj vladajo multinacionalke in Bilderbergi. Bilderbergi je neuradna oznaka tajne oziroma na pol tajne združbe najvplivnejših ljudi zahodnega kapitalističnega sveta. Slovenski politiki, ki sodelujejo z različnimi silami zahodnega kapitala, so nas zapeljali v nesamostojno Evropo, ki je pod gospostvom (dominjonom) svetovnega kapitalizma iz »davčnih oaz« namesto, da bi se uresničila želja mnogih za slovensko samostojnost po zgledu Švice. Vsekakor moramo upati na lepšo prihodnost, na nove prilike, recimo da se bomo evropski narodi uprli nadvladi svetovnega kapitalizma in oblikovali konfederacijo

socialnih držav Evrope. Še ena navedba iz slovarja. »Samostojen je tisti, ki je sposoben skrbeti sam zase, se preživlja sam, brez pomoči drugega.« Osebno in s tem narodno nesamostojnost v interesu zahodnega kapitalizma vpeljuje naša vladajoča politika, s tem, ko podpira bolj brezposelnost, kot delo; Slovence prevzgaja iz prislovično pridnih v manj pridne državljane. Marsikateri živijo od podpore, ki temelji tudi na zadolževanju države, kar pomeni dvakrat slab učinek: državi se z zadolževanjem zmanjšuje samostojnost; za delo sposoben posameznik, ki živi od tujega dela oziroma državne podpore pa tudi moralno propada, izgublja samozavest in s tem osebnostno oziroma duhovno samostojnost. Politika zmanjšuje našo samostojnost, ko ustvarja pogoje, v katerih se zmanjšuje pridelava domače hrane, in se povečuje uvoz cenene, industrijske, manj kvalitetne hrane. Država iz tujih kreditov izplačuje marsikatero plačo in socialno podporo, ki konča v nakupih tujega blaga v tujih veleblagovnicah. Politika ne priganja ljudi in organizacij, da bi ustvarjali več dodane vrednosti za poplačilo dolgov tujini, potem je logično, da se dolgove tujcem poplačuje s prodajo bank in podjetij tujemu kapitalu. Tuj kapital je pametno tolerirati le, če investira v nova podjetja z novimi tehnologijami. Obstoječa podjetja bi morala biti finančno

Iz seje Občinskega sveta Občine Ajdovščina Ajdovski svetniki so v torek, 10. januarja, prvič v letošnjem letu sedli za ovalno mizo občinske sejne sobe. Iz dnevnega reda, ki je na prvi pogled obetal dolgo sejo, je župan že uvodoma umaknil obravnavo dokapitalizacije KSD. V ospredju je bila obravnava proračuna, sestanek pa so svetniki pričeli z informacijami in pobudami Informacije in pobude Župan je svetnike povabil na osrednjo občinsko slovesnost, nato pa jim predal besedo. Svetnike zanimajo občinski načrti in projekti za kolesarjenje, kako bo urejeno krožišče Lokavške ceste z Goriško v Ajdovščini, koliko je Občina Ajdovščina zainteresirana za sodelovanje v skupnih občinskih službah in drugo. Precej pripomb se je nanašalo na drobne, pa vendar nadležne napake, kot so nezavarovan most ali nedokončana škarpa, nezaščitena brežina ob počivališču na cesti proti izviru Hublja, zato so svetniki predlagali, da se skupaj s policijo izvrši ogled nevarnih točk in se jih uredi. Nedorečen pa je tudi prometni predpis na VI. Prekomorski, ki v eno smer določa omejitev na 30 km/h, v drugo pa ne.

O proračunu Osrednja tema prve letošnje seje ajdovskih občinskih svetnikov je bila sprejemanje rebalansa proračuna za letošnje leto ter proračuna občine za leto 2013. Skupni prihodki za letošnje leto znašajo 18.753.933 evrov, v letu 2013 pa naj bi se jih nateklo za 22.936.189,93 evra. Letošnjih 22 milijonov odhodkov vključuje še okoli 3 milijone prenosa sredstev iz lanskega leta ter dober milijon nove zadolžitve, namenjene gradnji ajdovske šole. Za gradnjo osnovne šole se namerava občina zadolžiti tudi v 2013. Za leto 2012 je tako načrtovanih 1,9 milijonov evrov prihodkov iz državnih sredstev za investicije v komunalno infrastrukturo, urejanje plazov, gasilstvo, dom krajanov Črniče in drugo ter 1,1 milijona evrov evropskih sredstev, predvsem za urejanje komunalne infrastrukture. Splošna gospodarska kriza je za nekaj časa odmaknila načrtovano širokopasovno omrežje. Proračun še naprej ohranja ukrepe za spodbujanje gospodarstva, oprostitev komunalnega prispevka za proizvodne dejavnosti, nadaljevanje urejanja

obrtnih con, subvencionirane obrestne mere kreditov za obrtnike. Vsi pristojni odbori so rebalans in proračun obravnavali na svojih sejah ter svetnikom predlagali sprejem. Svetniki so skozi razpravo izrazili svoje pomisleke, predloge, pa tudi pohvale ter sprejeli oba dokumenta v prvem branju. Do naslednje seje bo uprava uskladila predlog s pripombami, sledila bo še ena obravnava in sprejem. Takoj po sprejemu proračuna pa bodo objavljeni tudi vsi občinski javni razpisi, ki jih bomo v obliki priloge objavili v naslednji, februarski številki Ajdovskih novic. Pravilnik, poročilo in imenovanja Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina je bil v drugi obravnavi, popravljen in dopolnjen, sprejet brez razprave. Po nekaj premoženjsko-pravnih zadevah je sledila predstavitev poročila o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta energetskega koncepta in njihovih učinkih za leto 2011. Lani je bila tako pripravljena dokumentacija ter prijava na

obvladovana z domačim kapitalom. Politika, ki uresničuje geslo: »Naj se država umakne iz gospodarstva!« dodatno pomaga k prodaji slovenske lastnine tujcem. Pa poglejmo: vladajoči so spodbudili prodajo državnih delnic pri kapitalski družbi, »tajkuni« so te delnice zelo preplačali iz kreditov naših bank, ki so se zadolžile pri svetovnih bankah-multinacionalkah. Ta denar je politika »zapravila« za plače v javnem sektorju in še kje. Z manevrom finančne krize zaradi špekulacij svetovnega finančnega kapitala je zmanjkalo denarja in za poplačilo dolgov tujini se morajo prodajati naša podjetja ter banke. Spravili so nas na kolena, v nesamostojnost! In to tuje sile s pomočjo naših politikov, ki za to še niso bili postavljeni pred odgovornost. Naše današnje stanje lahko, prej kot samostojnost, opredelimo kot delno okupacijo s strani svetovnega kapitala. Zapravljajo se pridobitve Narodno osvobodilne borbe in socializma, ki so bile ustvarjene skladno z geslom: »Na svoji zemlji svoj gospod«. Pa saj to geslo korenini že skozi pretekla stoletja v vseh naporih slovenskega naroda za čim več samostojnosti. Seveda pa precejšen del slovenskih politikov pravi, da ni pomembno, kdo je lastnik, samo da bi imeli dobre plače. Malikujejo tuj kapital in nam ga kažejo, kot da naj bi to bilo nekaj

razpis za sanacijo javne razsvetljave v občini, investicija se bo izvajala v letošnjem letu; dokončana je bila izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo nizko-energetskega objekta nove šole v Ajdovščini; obnovljena je bila streha Dvorane prve slovenske vlade ter izdelan energetski pregled objekta šole v Dobravljah. Pomemben prispevek k učinkoviti rabi energije so tudi aktivnosti v projektu RUBIRES ter promocija in ozaveščanje preko lokalnih medijev in s pomočjo Lokalne energetske agencije Golea. Tudi to poro-

skoraj svetega. In pravijo, da smo v kapitalizem pač morali iti in da se ne da več proti njemu ukrepati. Spreten propagandni sistem skuša čim bolj zmesti ljudi, da bi čim bolj obupali in da ne bi verjeli, da se lahko upremo. Zvečer na televizijah naši mladini kažejo kriminalne ali moralno prazne filme, da ne bi bila uporna in zaenkrat je premalo uporna. Vse mogoče majhne pametne in neumne različnosti na razne načine razpihujejo, da bi ljudje bili čim bolj individualisti, vsak zase ter da mnogih ne bi zajel duh skupnosti in solidarnosti. Vtepajo nam v glavo, da je človek po naravi hudoben in da je stanje pekla kapitalizma normalno človeško stanje. To zavračamo, širili bomo vrednote prijateljstva, solidarnosti, skupnosti in bratstva med ljudmi. Širili bomo upanje na lepše čase, upanje, da se s političnim in duhovnim bojem osvobodimo izkoriščevalskega kapitalizma, ki so nam ga podtaknili pod krinko osvoboditve ter da si ponovno izborimo čim več samostojnosti. Ustvarili bomo nov družbeni red, ki bo zagotovil pogoje, da bodo podjetja, ki so ali še bodo prešla v tujo last, ponovno prešla v domačo last. Naj se ohranja in veča slovenska lastnina nad kapitalom, nepremičninami ter znanjem! Naj živi slovenska samostojnost! Župan: Marjan Poljšak

čilo so svetniki sprejeli brez razprave. Svetniki so nato večinsko podprli še nove člane sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter imenovali predstavnike ustanoviteljev v svet Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina in predstavnike lokalne skupnosti v svet Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Podrobnosti si lahko ogledate na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si, v rubriki „napovedi sej OS“. SH

Na zadnjem lanskem srečanju so ajdovski občinski svetniki od ajdovskih skavtov prejeli luč miru, skupaj s poslanico mednarodne akcije ter voščilom. Skavti so ajdovskim svetnikom v novem letu zaželeli predvsem uspešnega dela in modrih odločitev.

Občina

Št. 8 • 17. januar 2012

Hoja za besedo … Gorjani smo že od kàdi hodili na rob Gore in zrli v širno dolino pod sabo. Kazala se nam je daljna in bogata, vedno zelena, tudi ko je bil na Gori sneg. Sanjali smo o njej, po njej hrepeneli in zrekli smo ji Dežela. Pred leti smo ustvarili zgibanko Gora nad Deželo1 in v njej svetu in sebi razkrivali Goro – od Čavna tja do nanoškega pogorja in še naprej, do skrivnostne gozdnate Hrušice. K njenemu velikemu uspehu je zagotovo pripomogla žlahtna Beseda – v obliki ljudskega izročila, ki je bogato vtkana v pot od začetka do konca popotovanja po Gori. In sem pomislil – Beseda je tista, ki ima v sebi stvariteljsko moč, ki je topla in živa, ki po njej prepoznaš človeka! Poromajmo za njo še po Deželi! In smo stopili na pot – iz Ajdovščine mimo mogočnega hrasta pod Ustjem in naprej po Vertovčevih poteh: skozi Dolenje, čez Planino mimo Gaberja v Šmarje; z Vrtovč dol smo zrli na Velike in Male Ža1 Gora nad Deželo; avtor besedila in vsebinske zasnove: Franc Černigoj; oblikovanje: Silva Karim; Občina Ajdovščina (TIC Ajdovščina), 2009

… po poteh Dežele!

blje, na Plače in Križ … In skrenili na Brje, se spustili dol k živi vodi, k šumljavi Vipavi. Od tod mimo Batuj, Sela proti Črničam in Ravnam – po starodavnih poteh pod Čavnom: nad Malovšami in Gojačami na Sveti Pavel; in skozi Podgoro v Vrtovin; in dalje in dalje skozi Kamnje in Skrilje v Stomaž; potlej mimo Dobravelj, Ceste, Križa in Plač skozi Lokavec in Gorenje k izviru Hublja. Pa še skok čez Žapuže, Kožmane in Dolgo Poljano proti Budanjam in nazaj v Šturje! Že smo na mostu čez Hubelj, na meji med deželama Kranjsko in Goriško: in zremo v hudourno vodo pod sabo, ki že vekove odnaša čas in nas … In zazdi se nam, da iz deročega Hublja slišimo glas ajdovskega originala izpred pol stoletja, Edžota: v rumenih žametnih hlačah; v srajci, zavezani na vozel; z rdečo ruto okoli vratu in s širokim slamnikom na glavi, kako govori vodi in sebi: »Ol rajt, fajn, življenje teče …« In kdo vse nam je na tej bogati in prelestne lepote polni poti delal družbo? Številni pripovedovalci in zapisovalci iz sedanjega in preteklega časa so nas spremljali od kraja

Božiček ajdovskim prostovoljnim gasilcem prinesel novo vozilo Tik pred božičnimi prazniki, v četrtek, 22. decembra lani, je bilo še posebej veselo pod lepo okrašenim božičnim drevescem na Tovarniški ulici v Ajdovščini. Člani Prostovolj-

dobre opreme in cisterne s 1.400 litri vode, lahko na pomoč odpelje še ekipo šestih gasilcev. Cena vozila Bremach GV-GP2 je okoli 170.000 evrov, kar 60.000 evrov

do kraja, iz hiše v hišo. Poiskal sem jih tudi med dijakinjami in dijaki profesorja Janeza Dolenca2 iz Tolmina. Ter med učenkami in učenci OŠ Dobravlje, ki so v šolskem glasilu Čaven, pod mentorstvom učiteljic Ksenije Trebovc (šol. l. 1986/87, 1993/94; 1994/95) in Metode Logar Jug (šol. l. 1996/97) objavljali dragoceno ljudsko besedno gradivo. Hvaležen sem jim jaz, hvaležni jim bodo bralke in bralci, zdajšnji in tisti, ki pridejo za nami. In na tem mestu ponavljam, kar sem že pred desetletji zapisal v Javorovem hudiču3: » … Naj nam bo vsem v zadoščenje, da smo iztrgali gotovemu izginu marsikateri drobec duha naših prednikov.«

Spoštovane občanke in občani! Vabljeni na osrednje občinsko praznovanje kulturnega praznika, 8. februarja 2012 ob 18. uri, v Dvorano prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Franc Černigoj

2 Prof. Janez Dolenc, dolgoletni učitelj materinščine na učiteljišču v Tolminu ter kasneje

Hoja za besedo

na tolminski pedagoški gimnaziji; s pomočjo dijakinj in dijakov zbral neprecenljivo ljudsko besedno gradivo, ki je objavljeno v več knjigah; del na našem koncu zapisanega in še neobjavljenega gradiva nam je nesebično dal na razpolago za objavo. 3 Franc Černigoj: Javorov hudič, Kmečki glas, Ljubljana, 1988

Osrednji motiv letošnje kulturne proslave bo dediščina, na temeljih katere raste kultura vsakega naroda. Predstavljena bo brošura Hoja za besedo, z ljudskimi zgodbami z Dežele, ki jih je zbral in uredil France Černigoj. Scenarij pripravlja Peter Avbar.

VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOL. LETO 2012/13 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo vpis otrok v vse enote in oddelke vrtcev letos potekal v januarju: od 23.1. do 27.1. 2012 •

V vrtcu Ob Hublju bomo vpisovali otroke za vrtec Ob Hublju, Vipavski Križ, Črniče in Selo vsak dan od 9.00

do 15.00 ure, v sredo do 17.00 ure •

V vrtcu na Ribniku bo vpis otrok za vrtec na Ribniku, Budanje, Lokavec in Col, vsak dan od 9.00 do 15.00 ure,

v sredo do 17.00 ure •

V vrtcu Vipava bo potekal vpis za vrtec Vipava, Podnanos in Vrhpolje v času od 13.00 do 15.00, v sredo pa od

13.00 do 17.00. Obrazce za vpis boste starši dobili v vrtcu ali na spletni strani mojedete.si. Starše prosimo, da s seboj prinesejo enotne matične in davčne številke obeh staršev in otroka. Uprava

Policija opozarja nega gasilskega društva Ajdovščina so se veselili novega gasilskega vozila Gasilo je specifično, manjših dimenzij in zelo okretno, namenjeno reševanju na omejenih prostorih, kot so ozke ulice, tesni prehodi in podobno. Z njim bodo tako gasili gozdne in druge požare, kot pomagali v drugih nesrečah, še posebej ob poplavah, saj je opremljeno tudi s hidravlično potopno črpalko. Poleg

je bilo pridobljenih iz razpisov, preostanek pa je pokril občinski proračun. Vozilo, za katerega bo potrebno najti še ustrezno garažo, saj so prostori GRC-ja že polno zasedeni, še čaka na prvo intervencijo in pravi preizkus. Ob dejstvu, da našo deželo najbolj ogrožajo prav gozdni požari in poplave, pa je nova pomoč še kako dobrodošlo božično darilo. Srečno! SH

Po statističnih podatkih smo v časovnem obdobju od 1. 10. 2011 do 31. 12. 2011 na območju Policijske uprave Nova Gorica skupno obravnavali 146 (v enakem obdobju 2010 pa 119) vlomov (gre za vlome v stanovanjske hiše, stanovanja, trgovine, vikende, osebne avtomobile itd.). Po teh podatkih so v rahlem porastu kazniva dejanja vlomov v stanovanjske hiše; v navedenem časovnem obdobju je bilo namreč obravnavanih 34 (v enakem obdobju 2010 pa 21) vlomov v stanovanjske hiše. Poleg omenjenih kaznivih dejanj je bilo na območju novogoriške policijske uprave po statističnih podatkih v navedenem obdobju obravnavanih tudi 6 kaznivih dejanj ropa in 1 (1) kaznivo dejanje roparske tatvine. Glede na statistične podatke je število vlomov v stanovanjske hiše v zgoraj navedenem obdobju na našem območju v rahlem porastu.

Sicer pa policija občanke in občane opozarja, da "prilika dela tatu" in vlomilci običajno raje izbirajo tisto stanovanjsko hišo ali druge objekte, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno "vabljiva" za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje. Zato predlagamo, da si občanke in občani v zvezi s samozaščitnim ravnanjem oz. osnovnimi zaščitnimi ukrepi ogledajo naslednje spletne strani Policije: http:// www.policija.si/index.php/preventiva-/preventiva/8865-vlomilci-in-tatovi-niso-na-dopustu-preven-

tivni-nasveti-policije V primeru tatvin ali vloma v vozilo, stanovanje, poslovne prostore ali druge objekte oz. če občanke in občani na primer zaznajo v okolici gibanje sumljivi oseb ali vozil v stanovanjskih soseskah in podobno policisti novogoriške policijske uprave svetujejo, da to takoj prijavite najbližji policijski postaji oz. pokličete na interventno telefonsko številko Policije 113 ali anonimni telefon policije 080 1200 in do prihoda policistov ničesar ne prijemate ali premikate zaradi morebitnega poškodovanja ali uničenja sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Občane opozarjamo tudi na previdnost ob obiskih raznih prodajalcev po hišah. Pretežno ponujajo tekstil, pa tudi vrečke, v zadnjem času se pojavljajo celo z metlami. Prosim vas, da nas o takšnih obiskih obvestite. Policija

Iz naših krajev

Št. 8 • 17. januar 2012

Foto: Ana Bavčar

Veseli december v Selu

V Selu na Vipavskem se je v decembru zvrstil kup dogodkov, ki so popestrili dogajanje v vasi ob koncu leta. Začelo se je tretjega decembra, ko so 'Siuci' postavili smreko na začetku vasi kar postaja že skoraj tradicionalno. Na isti dan so se v Kulturnem domu Selo odvijale tudi delavnice, kjer so otroci izdelovali božično-novoletne voščilnice. Izdelali so jih okrog 120 in s tem dokazali, da otroška domišljija in ustvarjalnost res ne poznata meja. Voščilnice so bile namenjene starejšim vaščankam in vaščanom ob minulih praznikih, del pa so jih za svoje potrebe porabili tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Selo. ]Petega decembra je otroke obiskal in obdaroval sveti Miklavž. Miklavževanje je organiziral župnijski Karitas za kar se jim krajevna skupnost iskreno zahvaljuje. V Selu so se odvijali tudi trije zabavni večeri, ki so temeljili predvsem na glasbi. Prvi večer, enajstega decembra, so nam čudovito popestrili nadebudni, mladi, glasbeni talenti iz Sela stari od 7 do 15 let. Nastopilo jih je 10 in njihovi nastopi potrjujejo dejstvo, da se za glasbeno pri-

hodnost v Selu ni treba bati. Nedeljo pozneje, osemnajstega decembra, sta se z zborovsko glasbo predstavila Oktet Kres iz Cerknice in Vokalna skupina Šumljak iz Budanj. Na zadnjem od teh treh prazničnih nedeljskih večerov pa se je drugič, pred domačim občinstvom, predstavila vaška igralska zasedba z igro Vaška vrenja z gospo Srak. Glavna pobudnica za nastanek igralske zasedbe in tudi 'režiserka' predstave je Martina Lozar. Poleg njih so nastopili tudi štirje odlični mladi harmonikaši, ki se igranja harmonike učijo v Selu pri Aleksu Rutarju. Veseli december so zaključili s silvestrovanjem v kulturnem domu. Odzivi publike so bili fantastični, kar je bilo v veliko pohvalo in spodbudo nastopajočim za nadaljnje ustvarjanje. Z veliko udeležbo pa je bil poplačan tudi ves trud članov krajevne skupnosti Selo, katere predsednik je Dean Čargo, ki so decembrsko dogajanje v celoti organizirali. Tovrstni dogodki so glede na odzive zelo zaželeni in v Selu so se vsi strinjali, da se naslednji december gotovo spet srečajo. Ana Bavčar

Nova ponudba na Vipavski vinski cesti Vipavska vinska cesta je vrh Vipavskih gričev dobila novega ponudnika. „Tamlada“ Štrancarjeva iz Planine sta se namreč odločila, da stoletno hišno tradicijo vinogradništva in kletarjenja nadaljujeta in svoj pridelek ponudita tudi drugim.

Aljoša je na Planini doma in ima veliko veselje do vinogradništva, pa tudi do sadjarstva. Maja pa je Kraševka, ki izkušnje iz domače turistične kmetije koristno rabi v novem domu na Planini. In čeprav pravi, da Aljošo zgolj podpira ter „da se ne želi pretirano vmešavati v njegove načrte“, ima živahen kraški značaj v krvi, z njim pa tisto pravo mero podjetnosti, predvsem pa pridnosti. Trenutno obdelujeta okoli 7.500 trt na najboljših legah vrh gričev, na pobočjih nad Erzeljem in Gaberjami. Lani sta zasadila 700 novih, tudi za letos imata v načrtu urejanje novih vinogradov. Oba sta zaposlena, dva šolarja dopolnjujeta družinsko veselje, torej je treba kar pridno poprijeti za delo. Kljub temu Aljoša že snuje nove načrte in pripravlja teren za sadovnjak, za češnje, marelice. Tu

Maja doda, da je ona bolj za kaki, ker ni nobenega dela z njim, pa tako dober in uporaben da je, ter ponudi odlične sušene krhlje. Že prvi pogled po policah in mizicah, ki se šibijo od kozarčkov marmelad, žganjic in drugih odličnih gospodinjskih zvarkov, pove, da je Maja iznajdljiva in pridna gospodinja, predvsem pa ima veliko veselja do takšnega dela. Njena zadnja domislica so domača sivkina in cimetova mila, ki gredo za med … Hkrati pa takšni drobni darovi dodajajo novo vrednost ponudbi hrama. V velbanem hramu, ki ima častno mesto v novem, pred nekaj leti zgrajenem domu Štrancarjevih, hranita različna sortna vina: pinela, rebula, sauvignon in charodonaj od belih sort ter rdeča barbera in merlot. Vino je dobro, pridelano po tradi-

cionalnih metodah, Aljoša razmišlja tudi o bariquiranju. Za naprej namerava ohranjati kakovost in jo še izboljšati, vina bo pridelal toliko, kot ga je sposoben sam obdelati. Tudi zato je cilj mlade vinogradniške kmetije prodati vino doma, povabiti goste v svoj hram, jim ponuditi pridelek ter prepustiti izbiro. Pa pogostiti kakšno družbo, za kar sta Maja in Aljoša pred hramom uredila prijeten družabni prostor, ki sprejme tja do 25 gostov. Na prostornem dvorišču je urejen vabljiv prostor za piknik. Mlada gospodarja imata željo urediti apartmaje v prostem delu hiše, vse skupaj torej zelo diši po turizmu na kmetiji. Domači vinogradniki – Planina ima zelo bogato in kakovostno ponudbo – so ju lepo sprejeli, tako sta s svojo ponudbo že sodelovala na lanskih odprtih hramih. Z obiskom sta bila zadovoljna, še bolj pa s prvimi sadovi, saj se gostje vinskih hramov že vračajo. Maja in Aljoša Štrancar se zavedata, da je pred njima še veliko trdega dela, preden se bosta uveljavila, vendar sta mlada, zagnana in predvsem zelo gostoljubna. SH

Maja in Aljoša Štrancar Planina 20 a 05/36 42 542 041-901-228 maja.strancar@gmail.com

Vipavska dolina konec januarja na sejmu Alpe – Adria Turizem in prosti čas Osrednji slovenski turistični dogodek, sejem Alpe – Adria: Turizem in prosti čas, bo letos potekal od 26. do 29. januarja 2012. Tu se bo v okviru turistične destinacije Smaragdna pot predstavila tudi Vipavska dolina, za katere promocijo bosta poskrbela TIC Ajdovščina in TIC Vipava. Našli nas boste v Stekleni dvorani Gospodarskega razstavišča (hala C), kjer nam bodo družbo delali mnogi ponudniki Vipavske doline. Letos se bomo predstavili malo drugače – poleg ponudbe na „pultu“ bomo imeli tudi poseben vinski kotiček, v katerem se bodo vsak dan predstavljali po trije vinarji iz Vipavske doline.

Program predstavitve zgornje Vipavske doline bo bogat. Četrtek, 26. januar Za pokušino dobre vipavske kapljice bosta poskrbela Vinska klet Vipava in vinoteka Vinosa d.o.o., zraven pa se bo prilegel košček Nanoškega sira, ki je v preteklem letu dobil zaščitni znak geografsko poreklo. Svoje rokodelske izdelke nam bo pokazala Majda Vodopivec s Kamenj, predsta-

vil pa se nam bo tudi Zavod za šport Ajdovščina, ki svojo ponudbo stalno širi – konec lanskega leta so za svojim obiskovalcem poleg ostalega ponudili še turško savno. Sladokusci se bodo posladkali z domačim medom čebelarja Antona Sušla iz Vipave. Petek, 27. januar Ta dan bo naš kotiček precej športno obarvan. PD Vipava bo predstavil »Plezalni vikend Tura 2012«,

ki se bo letos odvijal med 13. in 15. aprilom. Pridružili se nam bodo tudi iz Kampa Tura, ki poleg možnosti kampiranja ponujajo še veliko dodatne športno – turistične ponudbe. S svojo ponudbo se bo predstavil novo odprt Mladinski center in hotel Ajdovščina, ki ima za seboj zelo uspešno polletno delovanje. Turistično društvo Vinoreja iz Šmarij pa vas bo povabilo na že tradicionalno prireditev Med šmarenskimi griči. Barve vipavskih vin bo zastopal tudi Janko Trošt iz vinske kleti Vidus iz Podbrega. Sobota, 28. januar Društvo GORA bo poleg novosti na Gori – razstave o gozdu v prostorih starega hotela na Predmeji – s seboj pripeljalo tudi smučarja v stari smučarski odpravi, ki vas bo povabil na ogled tradicionalnega tekmovanje s staro smučarsko opremo 8. februarja v Športnem parku Tiha dolina na Predmeji ter pokazal, kako se izdela smuči. V vinskem kotičku se nam bo pridružila Kmetija Ferjančič s Planine. Manjkala ne bosta ne avtohtona

zelen in pinela, po katerih je kmetija Ferjančič prepoznavna. Svoje aktivnosti bo predstavilo tudi Turistično društvo Lanthieri iz Vipave, vinska klet Tomažič pa bo kot ena izmed članic Vinarskega društva Vrhpolje poskrbela za promocijo tako vin, kot tudi pohoda Med vrhpoljskimi vinogradi, ki se odvija zadnjo nedeljo v februarju. Nedelja, 29. januar Domačija Bojanc s Plač bo obiskovalcem ponudila odlične pridelke največjega oljčnega nasada v zgornji Vipavski dolini. Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje na Vipavskem, ki nadaljuje tradicijo sadjarsko vinarskega društva, ustanovljenega leta 1901, katerega član je bil tudi Simon Gregorčič, pa vas bo povabilo na vsakoletno ocenjevanje vin brejskih vinarjev ter druga tradicionalna srečanja, kot je martinov krst vina. Na sejmu se bodo predstavili tudi Erzeljci, ki bodo predstavili novo zanimivo tematsko pot Med zaselki in studenci«. Erzeljski vinarji pa bodo obiskovalce postregli z vr-

hunsko kapljico iz sončnih vipavskih gričev. Vse sejemske dni bo na predstavitvenem prostoru potekala nagradna igra »Poznam Vipavsko dolino?«. Toliko za pokušino, še več pa na sejmu Alpe - Adria: Turizem in prosti čas, ki bo potekal od 26. do 29. januarja 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Obiščite nas! TIC Ajdovščina in TIC Vipava

Podjetno

Št. 8 • 17. januar 2012

Obvestila Obrtne zbornice Ajdovščina Sooblikujte zahteve slovenske obrti in podjetništva 2012 Vabimo vas, da sodelujete pri oblikovanju Zahtev slovenske obrti in podjetništva 2012 in s tem postavite osnovna izhodišča za pripravo temeljnih reform, ki jih Slovenija potrebuje za izhod iz krize in zagotovitve ponovne gospodarske rasti. Vaše predloge pričakujemo do 20. 01. 2012 na elektronsko pošto zahteve2012@ozs.si. IZOBRAŽEVANJA: Sekcija računovodij pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina organizira seminar na temo DAVČNI POSTOPEK (termin bo določen kasneje, seminar bo potekal v prostorih Območne obrtno podjetniške zbornice Ajdovščina). Na podlagi praktičnih primerov bodo predstavljena najpomembnejša pravila davčnega postopka. Na seminarju se boste seznanili z načeli davčnega postopka, s postopkom pobiranja davkov, pravicami in obveznostmi davčnih zavezancev ter organov, pristojnih za pobiranje davkov, s potekom davčnega inšpekcijskega nadzora ter s postopkom davčne izvršbe. Seminar je primeren za vse, ki sodelujete v davčnem postopku, še posebej pa za računovodje. Kotizacija: član zbornice lahko prijavi eno osebo po članski ceni 20 €+DDV, za ostale je kotizacija 50 €+DDV. Prijave sprejemamo na telefon 05 36 44 900 ali mail marko.rondic@ozs.si Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina zbira prijave za seminar KAKO BOLJE IN VARNEJŠE POSLOVATI. Termin bo določen kasneje. Se vse bolj pogosto srečujete z zapleti pri izvajanju svojega dela, reklamacijami in neplačili? Je vaš poslovni partner objavil prisilno poravnavo, stečaj? Vsebina: - kaj je pomembno ob dogovarjanju in sklepanju posla? - kaj je pomembno pri izvajanju posla? - kako uspešno zaključiti posel? - katera dokumentacija vam zagotavlja višjo uspešnost izterjave? - kako ravnati, če naš kupec objavi stečaj, prisilno poravnavo ali likvidacijo? Predavatelja: odvetnik Dušan Žorž, finančni svetovalec Mitja Premrl. Kotizacija: član zbornice lahko prijavi eno osebo brezplačno, za ostale je kotizacija 30 €+DDV. Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 ali mail marko. rondic@ozs.si Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina v sodelovanju z Inštitutom za varnost LOZEJ d.o.o. organizira seminar na temo NOVOSTI ZAKONA O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (ZVZD-1) IN NA PODROČJU POŽARNEGA VARSTVA V PODJETJIH, v sredo, 25. 1. 2012 ob 16.00 uri na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina Vsebina: - Pregled novosti in sprememb, ki jih prinaša nova zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu. - odškodninski zahtevki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. - vodenje tveganja in smisel vlaganja finančnih sredstev v varnost. - odškodninski zahtevki ZZZS - predstavitev problematike požarnega varstva (primeri iz prakse, finančne posledice požarov) - predstavitev zakonodaje in sprememb zakonodaje na področju požarnega varstva - kratka predstavitev aktivnosti za preprečevanje požarov in posledic požarov Na seminar vabimo vse odgovorne osebe, kadrovske službe, vodje proizvodnih obratov, druge odgovorne vodje del ter vse osebe, ki so kakorkoli vključene v sistem zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom v podjetjih. Kotizacija: član zbornice lahko prijavi eno osebo po članski ceni 20€+DDV, za ostale 56 €+DDV Prijave sprejemamo do 20.1.2012 na 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.si. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ajdovščina v sodelovanju z Jezikovno šolo JEZIKOMAT vabi na ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA. Kotizacija: član zbornice lahko prijavi eno osebo po članski ceni 40 €+DDV, za ostale je kotizacija 150 €+DDV. Predviden termin izvedbe: druga polovica januarja 2012. Preverite možnost sofinanciranja s strani Zavoda za izobraževanje 05 36 41 311. Prijave sprejemamo na 05 36 44 900 ali marko.rondic@ozs.si ČLANE SEKCIJE tekstilcev in vse, ki obvladajo vsaj osnove šivanja obveščamo, da bomo organizirali TEČAJ KROJENJA po italijanski metodi z licenco. Začetek predvidoma v petek, 27. 1. 2012, ob 14. uri v sejni sobi v Rizzatovi vili v Ajdovščini, Goriška cesta 17. Tečaj bo vodila gospa Darinka Marinič. Tečaj je namenjen vsem, ki že imajo predznanje šivanja, jim pa izdelava kroja vzame preveč časa. Po opravljenem osnovnem tečaju znajo slušatelji izrisati osnovni kroj za vse krojne dele v zelo kratkem času. Tečaj krojenja bo trajal 30 ur, potekal bo v 6 sklopih po 5 ur. Cena tečaja: 200,00 EUR + DDV, prišteti je potrebno še literaturo (knjigo) in šablone v znesku 120€ + DDV. Članom Zavoda za izobraževanje Severno Primorske regije bo zavod sofinanciral največ 70,00 EUR. ROK PRIJAVE: najkasneje do petka, 20. januarja (zaželjeno pa je prej) na 041/641-311, 05/36 41-311 ali info@zavodsp.si Več o načinu prijave in plačila na www.zavodsp.si (Seminarji). Vse informacije na 041/641-311, Tanja Štrancar

»Preleteti svet s Pipistrelom, ker boljšega ni!« Na sedežu podjetja Pipistrel v Ajdovščini je 20. decembra potekala tiskovna konferenca Matevža Lenarčiča, ki je že na poti okoli sveta – s Pipistrelovim letalom seveda, ker, kot pravi, boljšega ni. Namen projekta GreenLight WorldFlight je preleteti svet na najbolj zelen način, z najmanjšo količino goriva doslej. To bo že drugi tovrstni podvig Matevža Lenarčiča, pilota, alpinista, fotografa, popotnika in avanturista, predvsem pa velikega ljubitelja narave, ki pravi, da se moramo naučiti razumeti, da »svet ni nekaj, kar nam je dano za vedno, svet lahko hitro izgubimo«. Leta 2004 se je na pot okoli sveta odpravil s Pipistrelovim Sinusom 912, tokrat pa je ekipa domačih strokovnjakov posebej zanj izdelala modificirano okolju prijazno letalo Pipistrel Virus SW. Letalo je svojevrstna posebnost, takšnega ni na svetu, pravi Ivo Boscarol. Sposobno je leteti zelo daleč z zelo majhno količino goriva, dvigne se lahko tudi 10.000 metrov visoko pod nebo, prenese lahko zelo nizke in zelo visoke temperature. Matevž namerava z njim preleteti tako oceane, kot najvišje gore na svetu, najbolj pa bo zanimiv njegov izlet na Antarktiko. Domače podjetje si od sodelovanja v projektu obeta poslovne koristi. Dosežek bo zaradi svoje ekstremnosti zagotovo zanimiv za svetovno javnost, Pipistrel pa postaja prepoznaven prav po tovrstnih, ekstremnih izdelkih. Hkrati bodo izkušnje iz projekta narekovale razvoj proizvodnje. Poleg domačega Pipistrela so se v projekt vključila tudi druga podjetja. Podjetje Petrol bo letalo na celotni poti oskrbovalo z gorivom. Urad vlade za komuniciranje in Slovenska turistična organizacija bosta poskrbeli za promocijo projekta – zgodba Matevža Lenarčiča namreč po besedah direktorja UKOM-a pooseblja

povest o Sloveniji kot sicer majhni, a drzni državi, usmerjeni v razvoj, visoko tehnologijo in v zeleno. Bojan Meden iz STO je še dodal, da gre za odličen primer sodelovanja različnih gospodarskih panog. V projektu sodeluje tudi Aerodrom Ljubljana, od koder je Matevž 6. januarja odletel v svet. Po mnenju direktorja Zmaga Skobirja bo to odlična in dobrodošla promocija za podjetje ter ob dejstvu, da je največja težava letalske industrije onesnaženost, tako-rekoč nujnost. Matevževo potepanje po svetu bo izkoristilo podjetje Aerosol za znanstveno raziskavo, to je namreč edinstvena priložnost za meritve črnega ogljika na območjih, kjer takšne meritve še nikoli niso bile izvedene. Strokovnjaki iz Inštituta Jožef Štefan pa so Matevžu izdelali obleko, ki prenese zelo nizke in zelo visoke temperatur. Domače podjetje bo skrbi tudi za podporo in pomoč Matevžu na poti, saj ima zastopnike kar v 40 državah sveta in ti že zbirajo vse potrebne »papirje« za bitko, ki je v tem projektu najtežja, to je bitka z birokracijo. Matevža Lenarčiča torej čakajo zanimivi in presenetljivi izzivi: preletel bo oceane, torej tudi 4000 km poti brez pristanka, preletel bo Mount Everest, letel bo nad ledeno mrzlo Antarktiko, pa tudi nad vročim ekvatorjem in v približno dveh mesecih in pol opravil kar okoli 100.000 km. Njegovo zgodbo lahko spremljate na socialnih omrežjih, pa tudi na spletni strani www.worldgreenglight.com.

Matevž Lenarčič uspešno prek Atlantika Zadnja informacija o ekstremnem projektu pravi, da je Matevžu Lenarčiču uspel veliki podvig – prelet Atlantskega oceana. Potem, ko je 11. januarja zjutraj poletel iz Dakarja na zahodni Afriški obali, je po 11,5 urah letenja na povprečni višini 4000m in s hitrostjo 300 km/ h ob 18:03h po našem času varno pristal na letališču Natal v Braziliji. Med letom je prečkal 3 časovne pasove in preletel zahtevno tropsko konvergenčno nevihtno cono, kateri se je moral izgibati proti jugu in tako znatno podaljšal svojo pot. Matevž je tako v tretjem letalnem dnevu, potem ko je v prvem dosegel Maroko, v drugem pa Dakar, premagal prvo od velikih ovir na svoji poti in sicer več kot 3200 kilometrov dolg prelet Atlantskega oceana. Iz Brazilije ga bo pot vodila najprej v Severno Ameriko, potem na skrajni jug , kjer ga čaka naslednji velik izziv - polet na Antarktiko. Za tem se bo soočil z najtežjim delom svoje poti – čakajo ga še izredno zahtevni več tisoč kilometrov dolgi preleti preko tihega oceana in pa prelet gore Mt. Everst. Matevža pričakujemo nazaj predvidoma v marcu.

Nominacija za „oblikovalskega oskarja“ Zmagovalno letalo iz Nasinega tekmovanja je nominirano za „oblikovalskega oskarja“, kot nagradi za najboljši dizajn, ki jo podeljuje londonski Design museum. Taurus G4 je prvi svoje vrste na svetu, nominiran je v kategoriji Transport. Ali bo med sedmimi zmagovalnimi oblikovalskimi dosežki, bo znano 24. aprila. Do razglasitve bo letalo razstavljeno skupaj z ostalimi nominiranci v oblikovalskem muzeju v Londonu.

Iz naših krajev

Št. 8 • 17. januar 2012

Božična skrivnost v Vipavskem Križu

V petek, 20. januarja 2012 ob 17.30, bo v Črničah potekalo slovesno odprtje težko pričakovanega Doma krajanov. Večnamenski objekt bo služil tako krajanom, ki doslej niso imeli prostora za sestanke, rekreacijo in druženje, kot bližnji podružnični šoli za telovadnico in prireditveni prostor.

Pred božičem smo lahko v Vipavskem Križu odkrivali božično skrivnost po ulicah ali gasah, kot jim pravijo domačini, in samostanskem vrtu. Pred našimi očmi se je namreč odvijala Božična zgodba, žive jaslice na prostem, in nam s svojo vsebino in dogajanjem segla tudi v srce. S svojo lepoto in pestrostjo pa nas je navdušila krasna razstava jaslic v domu krajanov, ki bo odprta tja do svečnice.. Ideja za žive jaslice se je porodila v glavah Jožka Smukavca, br. kapucina, in Harija Bata, predsednika krajevne skupnosti Vipavski Križ. Ideja je padla na plodna tla in pritegnila k sodelovanju še mnoge krajane Vipavskega Križa in okolice. Tako da je bilo samo nastopajočih približno

dvesto, da ne govorimo o vseh, ki so pripomogli k sami izvedbi dogodka in razstave: o tistih garačih, ki so pripravljali prizorišče, tistih pridnih rokah, ki so pripravile pogostitev za obiskovalce in nastopajoče, tistih umetniških dušah, ki so pripravile razstavo … vseh tistih, ki so kakorkoli darovali svoj čas in tudi materialna sredstva, da se nas je dogodek tako ali drugače dotaknil. Zato hvala vsem, ki ste nam polepšali ta praznični čas. To je bil dogodek družine – otrok in staršev, sorodnikov, dogodek kraja, ki je ljudi povezal v eno samo veliko družino, ki utripa v tihem in veselem pričakovanju skrivnosti – Božične zgodbe.

jo o bogati zgodovini kraja. Seveda med temi stavbami izrazito izstopa grad iz 16. stoletja, ki se nahaja nad vasjo. Ob gradu stoji lepo obnovljena cerkev svetega Florijana, ki nam jo je predstavila Marija Di Lenardo. Po predstavitvi smo pohodniki ubrano zapeli božično pesem Poslušajte vsi ljudje. Sledilo je okrepčilo, ki so nam ga pripravili domačini Velikih Žabelj, v grajskem atriju pa nam je potem predsednik krajevne skupnosti na kratko predstavil zgodovino že precej propadlega gradu, in nas na koncu hudomušno povabil, da investiramo v obnovo poslopja. Pohodniki smo se nato napotili proti Dobravljam, v zaselku Kržiše skrenili proti Kozji Pari ter nato preko zaselka Pikči prispeli do Malke, kjer smo prečkali potok Vrnivec. Od tam smo se po strmi stezi povzpeli na zahodni rob Vipavskega Križa.

Sledil je ogled starodavnega mesta, skozi katerega sta nas v dveh skupinah popeljala predsednik krajevne skupnosti Harij Bat in zgodovinar Borut Koloini. Pohodniki smo se nato, polni vtisov, prepustili okrepčilu, ki so ga v grajski kleti pripravili člani turističnega društva Vipavski Križ, obenem pa smo z žigosanjem pohodniškega dnevnika prejeli spominsko dokazilo o udeležbi. V zaključku opisa našega sosedskega druženja, bi se v imenu organizatorjev rad zahvalil vsem gostiteljem, ki so nas lepo sprejeli in pogostili. Obenem pa vas že sedaj vabimo na 4. novoletni pohod, ki bo predvidoma na prvo januarsko nedeljo v letu 2013 in ga bomo začeli ter končali v Dobravljah, obiskali pa krajevno skupnost Brje. Seveda, če nam bodo Brejci želeli predstaviti svoj kraj.

Pogodba za izgradnjo je bila podpisana v maju 2011, gradilo je podjetje Marc iz Ajdovščina, investitor je Občina Ajdovščina s kar 85% neto pogodbene vrednosti prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – ukrep Obnova in razvoj vasi ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. „Na ključ“ sklenjena pogodba je zajemala vsa gradbena, obrtniška in elektro instalacijska dela, vključno z zunanjo ureditvijo za ceno 477.293,30 evra, vključno z DDV. Krajani Črnič in okoliških vasi bodo z novim domom veliko pridobili, dvorana je namenjena tako športnim in rekreativnim dejavnostim, pa tudi prireditvam. Pridobitev pa je velika tudi za bližnjo šolo, saj je objekt umeščen neposredno ob osnovni šoli, na vzhodnem delu športnega igrišča, z glavnim vho-

Foto: Marko Kosovel

V Črničah se veselijo doma krajanov

dom na severni strani, ki je funkcionalno povezan s šolsko stavbo. Objekt je razdeljen na vadbeni prostor in servisni del. Dvorana ustreza dimenzijam igrišča za košarko (22,0 x 13,0 x 6,0 m). Pomožni prostori v pritličju pa zajemajo še vhodni hodnik, stopnišče, sanitarije in garderobi z umivalnicami ter prostor za hrambo orodja. V nadstropju je preko stopnišča dostopen prostor krajevne skupnosti. Skupna bruto

tlorisna površina objekta je 679 m2. Na slovesnost se že mrzlično pripravljajo domači šolarji iz podružnice Črniče, ki spada pod okrilje OŠ Dobravlje. Veseli so nove pridobitve, veseli pa bodo tudi obiska krajanov iz celotnega šolskega okoliša črniške podružnice na slovesnosti ob odprtju, pa tudi na mnogih prireditvah, ki jih bodo odslej lahko prirejali v lepi, novi dvorani.

Občina Ajdovščina

Foto: Egon Stopar

Spoznavanje sosedov se nadaljuje Foto: Egon Stopar

Letošnji, že 3. novoletni pohod Spoznajmo soseda, ki se je zgodil na sončno nedeljo, 8. januarja 2012, je ponovno pokazal, da si ljudje želimo druženja in medsebojnega spoznavanja, a za to včasih potrebujemo le majhno vzpodbudo.

Ideja pohoda, ki se je rodila v naših glavah jeseni 2009, je zrasla iz želje in potrebe po spoznavanju okoliških krajev ter krepitvi prijateljskih vezi med prebivalci sosednjih krajev. Tako smo na prvo januarsko nedeljo leta 2010 obiskali in spoznali sosesko krajevnih skupnosti Cesta, Vipavski Križ, Dobravlje in Skrilje, pohod pa smo nadgradili s proslavo ob kulturnem dnevu, na kateri smo se v dobraveljski dvorani predstavili amaterski kulturniki. Lani smo 2. pohod začeli in zaključili na Cesti, obiskali pa smo krajevno skupnost Lokavec. Sledilo je seveda tudi skupno praznovanje kulturnega praznika petih krajevnih skupnosti v dvo-

rani Edmunda Čibeja v Lokavcu. Letos, v tretjem letu sosedske zgodbe, smo pohod začeli v krajevni skupnosti Vipavski Križ, in sicer na novem športnem igrišču pod gradom. Kot se spodobi, smo druženje začeli s toplim čajem in kavo, potem pa sva pohodnike nagovorila avtor teh vrstic, predsednik društva Vrnivec – Cesta in koordinator pohoda, ter Harij Bat, predsednik krajevne skupnosti Vipavski Križ, ki je bil glavni gostitelj letošnje prireditve. Po dobrodošlici in seznanitvi z osnovnimi napotki o poteku poti, se je skupina 220 pohodnikov, napotila proti Plačam. Tam smo se najprej na kratko ustavili pri lurški kapeli, kjer nam jo

njeno zgodovino predstavil domačin Alojz Lemut. Pot smo nadaljevali proti Ustju in po slabi uri hoje prispeli k cerkvi svetega Janeza Evangelista, pred katero so nas z okrepčilom čakali prijazni in gostoljubni domačini. Izvrstna razgledna točka nam je nudila čudovit pogled na vzhodni del Vipavske doline, med razgledovanjem sta nam David Vovk, predsednik krajevne skupnosti Ustje – Dolenje, in Silvo Fakuč na kratko predstavila kraj in njegovo zgodovino. Med drugim smo izvedeli, da se na Ustjah v letošnjem letu spominjajo požiga vasi, ki se je zgodil 8. avgusta pred sedemdesetimi leti. V ta namen so krajevna skupnost in zelo prizadevno društvo Numulit.us pripravili vrsto delavnic, preko katerih bodo prikazali zgodovino in utrip življenja v njihovem kraju. Sledil je sprehod skozi vas, mimo cerkve svetega Justa in spomenika žrtvam požiga, do Uhanj, kjer smo prečkali reko Vipavo in se nato po zamrznjeni makadamski poti, v senci gričev na južni strani reke, sprehodili do Velikih Žabelj. Na vhodu v vas smo se zbrali okrog Jožka Bata, predsednika krajevne skupnosti, ki nam je izrekel dobrodošlico in nam na kratko predstavil svojo vas. Med hojo po vaških uličicah smo lahko videli kar nekaj zelo zanimivih, a na žalost propadajočih stavb, ki priča-

Egon Stopar

Zdravje

Št. 8 • 17. januar 2012

Še kakovostnejše zdravstvene storitve Ajdovski Zdravstveni dom je v naši regiji prvi med zdravstvenimi zavodi, ki je zaključil s projektom uvajanja sistema kakovosti in pridobil Certifikat za kakovost po standardu ISO 9001:2008.

Skoraj vse občanke in vsi občani Ajdovščine smo se že opredelili za osebnega zdravnika, kar je prav tako posebnost Zdravstvenega doma znotraj regije. Prav na dan našega obiska je v novo urejen laboratorij prispel pričakovani dodatni stol za odvzem krvi. Ob teh pomembnih pridobitvah in vseh posodobitvah v zadnjih letih bi pričakovali, da so dosegli vse cilje, pa vendar imajo v zavodu, kot pravi direktorica Zdravstvenega doma Ajdovščina Boža Ferfolja, na zalogi še idej. Zadnji dve leti ste se s celotnim kolektivom intenzivno pripravljali na pridobitev certifikata kakovosti. Kateri so bili bistveni razlogi, da ste se odločili za to? Razvoj v naši hiši je v zadnjih letih zelo napredoval. Zgrajen je prizidek z dvigalom, prenavljamo ambulante, nabavljamo nove aparature, se kadrovsko krepimo, usposabljamo službo nujne pomoči... To so veliki projekti, ki smo jih in jih še vodimo brez ustavljanja. Ob uspešnih rezultatih smo se vprašali, kako z razvojem naprej. Hkrati smo se zavedali, da je potrebno svoje rezultate pogosteje pregledati, jih oceniti in si povedati, da smo veliko dosegli. Menim, da smo to premalokrat naredili. Pred leti je bilo na sestanku sveta zavoda zastavljeno vprašanje, če

delamo kaj na kakovosti. Po premisleku nas je to vzpodbudilo, da bi v svoje procese dela vpeljali sistem kakovosti. Mojo idejo o pridobivanju certifikata sem najprej preverila na izobraževanju, saj nima velikega smisla pridobivanje „papirja zaradi papirja“. Tako sem se prepričala, da je vpeljava dela v zavodu po standardih, ki so zapisani in jih uporabljaš tako, kot je za posamezen kolektiv primerno, izvedljiva. Šele zatem sem se odločila, da jo predstavim sodelavcem. V postopku uvajanja sistema kakovosti je zelo pomembno, da je direktor resnično prepričan, da je to dobra pot. Projekt sem predstavila strokovni vodji in glavni medicinski sestri, ki sta bili navdušeni in sta zelo dobro prenašali informacije ter zastavljene cilje v svoje delovne sredine. Dejansko so nas zaposleni podprli, začutili so, da je njihov proces dela pomemben, da ga morajo pravilno izvajati in nadzorovati, ker je ključen za odlično poslovanje zavoda. Zavedli so se, da je dobro in korektno opravljeno delo z jasno komunikacijo tako pri vodstvu kot pri pacientih in naročnikih cenjeno in spoštovano. Kako je potekalo delo, kakšne spremembe ste vpeljali, kaj nova pridobitev pomeni za uporabnike? V priprave je bil vpet celoten kolektiv. Mesečno smo na „timu kakovosti“ predstavljali dokumente, v katere so posamezniki zapisali svoje procese dela. Izdelali smo veliko novih dokumentov, ki smo jih želeli že prej imeti. Ob tem smo se vsi zaposleni seznanili z vsemi vrstami procesov dela, ki potekajo – od informatorja,

do ambulant in uprave, kar je izrednega pomena v sistemu vodenja kakovosti. Potrebne in sprejete spremembe smo uvajali sprotno. Pričeli smo uvajati bistvene elemente kakovostnega dela kot so stalno pregledovanje in spremljanje ter sprotno posodabljanje in izboljševanje procesov. Za nemoteno, tekoče in pravilno usklajevanje poteka projekta skrbeli tudi zunanji sodelavci in naša predstavnica vodstva za kakovost. Certifikat kakovosti ISO 9001:2008 smo sedaj dobili in s tem tudi veliko odgovornost za kakovostno delo pri izvajanju zdravstvene dejavnosti.

tifikata izredno povezalo kolektiv. Naše delo je bilo odlično ocenjeno in tudi pohvaljeno. Smo prvi in trenutno edini Zdravstveni dom s certifikatom kakovosti v naši regiji. Naša pridobitev certifikata za paciente pomeni predvsem manj napak, kakovostno izvedbo zdravstvenih storitev ob pravilnem in korektnem odnosu do pacientov in sodelavcev. Nasploh se sedaj pri našem delu kontroliramo in sproti popravljamo. Imamo bolj urejene medsebojne odnose in odnos do dela. Investicija v prenovo laboratorija je zaključena. To je velika prido-

Vodstvo, skrbniki procesov in vsak zaposleni bomo skrbeli za skladne poteke procesov in jih vsaj en krat letno merili in nadzorovali v primerjavi s cilji kazalcev kakovosti, ki smo si jih zastavili. Poleg naših letnih notranjih presoj in vodstvenega pregleda nas bodo vsako leto kontrolirali tudi zunanji presojevalci. Najpomembnejša pridobitev ob „papirju“ je dejstvo, da je sodelovanje pri pripravah na pridobitev cer-

bitev za paciente in tudi za laborantke. V teh dneh vpeljujete nov sistem dela, kako teče? Prenova laboratorija je bila nujnost, zato nas zelo veseli, da je zdravstveno ministrstvo odobrilo našo prošnjo po prenovi in po dodatnem odvzemnem mestu. Polovico sredstev smo zbrali sami, polovico pa sta prispevali Občina Ajdovščina in Ministrstvo za zdravstvo. Naš laboratorij sedaj ponuja dve

Dnevni center Šent Ajdovščina je pod vodstvom voditeljice DC Jasmine Bolterstein organiziral prireditev S smehom nad stigmo. Namen prireditve je razbijanje predsodkov do težav v duševnem zdravju, zaradi katerih prihaja tudi do socialne izključenosti in revščine. Obenem pa tudi ozaveščanje o možnostih krepitve duševnega zdravja s poudarkom na solidarnem povezovanju in prostovoljnem delu. Prireditev je potekala 13.januarja 2012 v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Začela se je ob 17. uri, s pozdravnimi nagovori Jasmine Bolterstein, vodje DC Ajdovščina in mag. Eda Belaka, predsednika Šenta. Sledil je nastop glasbene skupine The free tones, nato pa posamezni nastopi Nataše M., Andreja, Jožka, Analize, Marjana, Nataše K., skupine orientalskih plesalk Pantere, s prijetno lepim in zanimivim plesom, Slavka in Marinke s svojimi pesmimi, zgodbami, petjem, vici. Nazadnje pa je nastopila gledališka skupina Šenta Ajdovščine in Nove Gorice s kratko veseloigro Doktor za talente, ki jo je napisal Andrej Volčič. Občinstvo je

Foto: Erika Pirjevec

S smehm nad stigm

vse izvajalce nagradilo z zasluženim aplavzom, izvajalci pa so z veseljem sprejeli priznanje svojemu znanju in delu. In z željo po še kakšni ponovitvi... Za konec pa so spet zaigrali The free tones. Prireditev je povezovala Lea, ki se je uspešno prvič znašla v tej vlogi. V avli pa je bila na ogled fotografska razstava uporabnikov Šenta Ajdovščina, katerih fotografije so nastale v okviru delavnice, ki jo je izvajala Ljudska univerza Ajdovščina pod budnim očesom mentorja in prijatelja Petra Mrharja. Po prireditvi je sledilo druženje ob

hrani in pijači v prostorih DC Šent Ajdovščina. Krofe so nam podarili v pekarni Kukaj iz Šempetra, za joto pa so poskrbeli v menzi Primorja. Hvala vam za dobro večerjo. Čas je kar prehitro minil, saj se je večer hitro spremenil v noč in čas za odhod. Čestitke gredo najprej voditeljici DC Šent Ajdovščina Jasmini Bolterstein za organiziranje prireditve, pa tudi vsem sodelavcem, izvajalcem in udeležencem. Posebno se je izkazalo sodelovanje med različnimi društvi v prostovoljnem delovanju za skupno dobro. Slavko Taras

odjemni mesti za odvzem krvi, za odvzem urina pa ločeno novo sanitarije z vstopom iz čakalnice ob dvigalu. Tako odvzemi bioloških materialov za naročene laboratorijske preiskave potekajo hitreje in pacienti ne čakajo več kot je potrebno. Pacienti se z naročilnicami zdravnika zglasijo ob sprejemnem okencu potrkajo in počakajo, da laboratorijska tehnica vzame dokumente ter določi številko za odvzem, ki se po vrsti izpisuje na zaslonu v čakalnici. Pacientom ni več potrebno pred laboratorijem čakati na izvide, saj z uporabo novega laboratorijskega informacijskega sistema izvide elektronsko posredujejo zdravniku – naročniku, ki je preiskave zahteval. Še vedno usklajujemo in izboljšujemo komunikacijo za sprejem v laboratorij s ciljem, da bi bili pacienti in naročniki čim bolj zadovoljni in bi pacienti čim manj čakali. Sedaj se pacienti šele vključujejo v novosti in mnogi še vedno po nepotrebnem čakajo. Zato na sprejemu laboratorijska tehnica vsakemu pacientu natančno poda navodila o poteku odvzema. Prepričani smo, da se bodo vsi pacienti novemu sistemu kmalu privadili. V ta namen bomo do konca meseca, ob upoštevanju pobud tako zaposlenih kot pacientov, izdelali natančna navodila in namestili ustrezne oznake. Za konec še aktualno vprašanje sredi zime smo, smo zdravi? Trenutno delo poteka prav običajno, kakšnega posebnega povečanja sezonskih obolenj za sedaj še ni čutiti. Smo pa ustrezno pripravljeni. SH

Šent – dnevni center Ajdovščina ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje je neprofitna in nevladna organizacija, namenjena v prvi vrsti osebam s težavami v duševnem zdravju, njihovim svojcem, strokovnjakom s tega področja in vsem, ki jih zanima področje duševnega zdravja. Da se lažje in hitreje odzivamo na potrebe v lokalnem okolju smo organizirani regionalno. Tako se je konec leta 2003 v soseski Ribnik na pobudo nekaterih svojcev odprl DNEVNI CENTER, ki deluje pod okriljem Slovenskega združenja za duševno zdravje. Ajdovski dnevni center je eden od 13 v Sloveniji. Dnevni center je namenjen druženju. Tu se srečujejo ljudje, ki imajo podobne težave in ljudje, ki jih razumejo. Ponujamo različne delavnice in tečaje, dobro deluje skupina za samopomoč. Ljudem s težavami poskušamo pomagati tudi s treningom za samoza-

vestnejši način komuniciranja. S prireditvijo S smehom proti stigmi smo želeli razbiti predsodke do duševne bolezni in do drugih omejitev, zaradi katerih so nekateri posamezniki v družbi prikrajšani in se posledično srečujejo tudi z revščino in socialno izključenostjo. Obenem smo želeli prebivalce Ajdovščine in druge obiskovalce ozavestiti o možnostih krepitve duševnega zdravja, poudariti pomen povezovanja, solidarnosti in prostovoljnega dela tako v lokalnem okolju kot širše. ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje Dnevni center Ajdovščina Bevkova 2, Ajdovščina 05/364 38 50 Vodja dnevnega centra Jasmina Bolterstein, dipl.soc. del jasmina.bolterstein@sent.si, www.sent.si

Pilonova galerija

Št. 8 • 17. januar 2012

Razširjena polja fotografije – Castrumfoto 2011 Foto: Marica Žen Brecelj

Andrej Perko: Oštevilčeni gozd

Na predzadnji dan Grudna 2011 so v Pilonovi galeriji odprli razstavo del, nastalih na mednarodnem fotografskem srečanju, ki se je - tako kot v prejšnjih letih - pod pokroviteljstvom ajdovske galerije ter v organizaciji Primoža Breclja, odvijalo septembra v Vipavskem Križu, v gostoljubnem okrilju domačije Perkovih.

plastne podobe, zgovorne v svoji sporočilnosti in predvsem aktualni plati slednje. Svoje konceptualno zasnovane fotografije z vključenimi tipografskimi elementi ja Annibel Cunoldi Attems namenila »refleksiji o času« in »njegovi pluralnosti«. Tudi z dimenzijo časa zaznamovane fotografske zloženke Andreja Perka so s svojo pripovedjo še bolj neposredno pričujoče – človeška nuja po (birokratskem) predalčkanju in sistematizaciji je gozd dreves spremenila v črtno kodo, ki zaznamuje sleherni potrošni izdelek. Peter Mrhar se v sklopu fotografij dotika perečega (in razmišljujočemu strašljivo mračnega) ozadja medijske prevlade množic in vsiljevanja demokracije z orožjem, političnih zlorab in brezkompromisnega hlepenja po moči in nadvladi. Obenem pa se v njegovih delih skozi dvou-

mnost simbolov in uporabljenih namigov iz preteklosti medija odraža kritičnost do sodobne umetnosti nasploh. Fragmentarno strukturiran klasični fotografski kolaž Maje Bjelica sestavljajo v nenavadne perspektive ujeti posnetki vipavskih in kraških krajev, ustvarjajoč »irealne, fantastične vizije primorske krajine«. Brez manipulativnih postopkov in vztrajajoč znotraj klasične analogne fotografije razpira Viljam Lavrenčič pogled na ulične grafite,

dokumentirane v mestih Evrope – s serijo črno-belih posnetkov tako raziskuje »človekove sledi v urbanem prostoru« ter posledično »kulturno standardizacijo« današnje globalne vasi. Po razstavi lanskoletnega Castrumfota, ki jo spremlja dvojezični katalog z besedilom Nataše Kovšca ter oblikovalskim podpisom Primoža Breclja, vabljeni na sprehod do konca januarja… . Tanja Cigoj Primož Brecelj: Kontekst

dija samega. Podobe, prelivajoče se iz enega medija v drugega, so tako prestopile prag fotografije kot take in v novem kontekstu dobile »drugačno vlogo in pomen, kar prispeva k vsebinski večplastnosti del, ki se dotikajo tudi aktualnih družbeno-političnih tem«. Vizualno prepričljiva kompozicija akademskega slikarja Danila Jejčiča se z navidez preprosto fotografijo, ki je pravzaprav izredno kompleksno delo, gledalcu razkrije šele s poznavanjem samega ozadja nastajanja – soočanja intimnega slikarskega kolaža z banalno urbano podobo, to je »umetniškega dela in potrošnega izdelka«. Slikarka Jasna Samarin je v svojem kolažu fotografij ljubljanskih alternativnih prizorišč (slednje so zamenjale podobe iz narave), kombiniranim s sodobno slikarsko potezo, ustvarila večplastnost zgodbe, »posnetek pulzirajočega mestnega življenja«. Blaž Erzetič je znotraj prepletanja dveh medijev, fotografije in računalniške grafike, v svojih »hibridnih podobah« povzel in transformiral sodobne ajdovske simbole - logotipe lokalnih podjetij - v smislu namigovanja na širjenje(vsiljevanje) industrije v naravno okolje ter s tem v življenjski prostor meščanov. Z digitalno »montažo«, ki zajema fragmente avtorskih fotografij, je Primož Brecelj skozi igro fotografske dokumentarnosti kreiral več-

Danilo Jejčič: Kolaž & dekolaž

Devetič po vrsti so se ustvarjalke in ustvarjalci (letos se jih je zbralo devet) predstavili z deli, individualnimi odgovori na zadano temo tokratnega srečanja, poimenovano Kon-tekst. Udeleženci Danilo Jejčič, Jasna Samarin, Blaž Erzetič, Primož Brecelj, Annibel Cunoldi Attems, Andrej Perko, Peter Mrhar, Maja Bjelica in Viljam Lavrenčič so se podali v raziskovanje fotografije kot sodobnega medija izražanja, ki »izziva predstave o njeni zgolj dokumentarni funkciji«, odzivajoč se na »razširjeno polje« fotografije, ki posega v druge likovne medije in tehnike. Delovni naslov Kon-tekst, je v spremnem besedilu kataloga zapisala kustosinja Nataša Kovšca, nosi v sebi dvojni pomen – nanaša se na »tekstualne elemente ter postopek (klasične in digitalne) fotomontaže«, obenem pa meri na »razširitev formalnega in vsebinskega konteksta, v katerem se pojavlja sodobna fotografija«. Drugačnost formalnih pristopov k zahtevnosti tematike je bila pričakovana, saj udeleženci pripadajo različnim generacijam, izraznim govoricam, izhajajo iz različnih likovnih izobrazb in aplicirajo različne umetniške prakse ali zvrsti. Skozi dela so njih avtorji, kljub tesni navezi z dokumentarno fotografijo kot iztočnico vsem uporabljenim manipulativnim posegom, izražali lastna dojemanja in percepcije me-

Kultura

Št. 8 • 17. januar 2012

Potujoča muzika

V preddverju ajdovskega nakupovalnega centra se s fotografskim ciklom predstavlja Sonja Lovrekovič, članica lokalnega fotografskega društva Veno Pilon.

so se v objektiv zapisali tudi simboli, ki z aluzijami preteklega razpirajo bolj angažirano fotografsko zgodbo; od zgodovinskih premikov in premen zbledela zastava bivše države na

V mesecu decembru smo obeležili že dvajseti Svetovni dan zborovskega petja. Razglasili so ga na generalni skupščini Svetovne zborovske zveze IFCM v Helsinkih leta 1990. Do letos je ob tem dnevu sodelovalo več kot 15.000 zborov in milijoni pevcev. Osnovni namen tega praznika je, da se v glasbi ne išče samo popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenimi močmi slavi solidarnost, mir in razumevanje po vsem svetu. Zbori lahko sodelujejo tako, da pripravijo koncert, seminar, festival ali poljubno zborovsko prire-

slovom Pojte, vsi zbori sveta! »Naj glasovi vaši vode zdramijo kipeče, naj pogasijo divje ognje in grmade. Naj petje vaše seje tisočero cvetje, preorje naj vsa polja za ljubezni seme… … spoštujmo Zemljo našo in darove njene, …veselo naj planet ob petju vašem diha zdaj svobodno.« Slovenija je praznovala v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, na prireditvi z naslovom Potujoča muzika. Zadonel je celo-

Na postavitvi, ki bo spremljala mimoidoče nakupovalce do 20. januarja, je Lovrekovičeva razstavila petnajst fotografij, ki se vsebinsko navezujejo na dandanašnje dojemanje preteklega, preživetega in doživetega. Posnetki oken, odprtine na propadanju prepuščenih pročelij hiš, s svojim zapuščenim in zato nostalgičnim obličjem zavzemajo večino fotografskih podob minulega časa. Avtorici

eni od fotografij je v svoji pripovedi dovolj pričevalna… Fotografije so dokumentirane skozi »človeško perspektivo«, torej zabeležene takšne, kot jih je videlo oko in brez dodanih manipulacij. Lovrekovičeva je podobe ujela na »klasičen fotografski način« - znotraj vsakdana spregledane in zatorej samoumevne objekte je odkrila gledalcu v vnovičen pogled.

ditev, na kateri je glavni poudarek na skupnem petju. Na vseh dogodkih dneva preberejo himno petju z na-

večerni koncert iz petsto grl pevcev štirinajstih izbranih mladinskih zborov iz vseh slovenskih pokrajin. Med

Foto: Jasmina Putnik

Foto: Alenka Tratnik

Sledi minulega časa

Na Hrušici se veliko dogaja

njimi je prepeval tudi Mladinski zbor Osnovne šole Danila Lokarja. Pevci so celo jesen pod vodstvom zborovodkinje Marinke Šuštar pridno vadili, pravzaprav garali, saj je bil program zelo zahteven in obsežen. Zelo so zadovoljni, ker se jim je uspelo dobro naučiti več kot enourni program triglasnih skladb! Petje so spremljale orgle, klavir in Tolkalna skupina Stop, dirigirali pa so Katja Gruber, Maja Cilenšek in Damjan Močnik. Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo dr. Igor Lukšič. Prisotna je bila večina županov in vsi ravnatelji zborov, ki so prepevali. Meseca januarja bo prireditev predvajana na TV Slovenija. Ajdovski zbor je tokrat v Cankarjevem domu prepeval že četrtič, sedanja generacija pevcev prvič. Na to so zelo ponosni! V uvodnem zboru solistov je Ajdovce zastopal pevec Jure Žgavc. Ob prireditvi je izšla tudi notna zbirka novih pesmi. Med osmimi likovnimi deli, ki dopolnjujejo glasbeno vsebino, so štiri delo učencev Osnovne šole Danila Lokarja. Njihova mentorica je profesorica Nataša Rupnik. Objavljena so dela Anike Černigoj, Lejle Čavka, Marka Lebna in terceta Erike Stanković, Žige Slejkota ter Ilhane Sukanović. AK

Pilonova galerija ob kulturnem Prisrčno Te vabimo na dobrodelni koncert

»Najlepše operne arije« v izvedbi SNG-Opera Maribor

prazniku V Pilonovi galeriji se bo v febru-

ki bo v petek, 3. februarja 2012 ob 19,00

arju s svojo slikarsko serijo Sveto-

v dvorani Škofijske gimnazije v Vipavi.

vi v modrem predstavila domača likovna ustvarjalka Silva Copič. Serijo, ki se je porajala v prejšnjih

Narodni muzej Slovenije vas vabi na predstavitev dela na območju Arheološkega parka Ad Pirum (Hrušica pri Podkraju), ki ga ureja v okviru evropskega projekta Arheološki parki severnega Jadrana. Srečanje bo v petek, 10. februarja 2012, ob 17. uri v prostorih KS Ajdovščina (Prešernova 26 v Ajdovščini). Ob tej priložnosti želimo predstaviti dosedanje in načrtovano delo, ki zajema ureditev arheološkega parka: postavitev dodatnih informativnih tabel in klopi, ureditev nove muzejske sobe, razvoj digitalnih vsebin (avdiovodniki, računalniška rekonstrukcija trdnjave …), postavitev arheološke poti in še nekaj drugih nalog. Mnogi načrti so v fazi idejne zasnove, zato želimo, da s svojimi predlogi sodelujete pri nastanku nove turistične znamenitosti. Le tako se lahko ideje oplemenitijo in bolje zaživijo v okolju. Uradni del predstavitve bomo zaključili z druženjem ob skromni pogostitvi, sprehodili pa se boste lahko tudi po zbirkah Goriškega muzeja, ki bo ob tej priložnosti odprt. Ureditev arheološkega parka nastaja v okviru projekta »Arheološki

parki Severnega Jadrana«, PArSJAd, ki je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna Republike Slovenije.

Dobrodelen koncert, katerega celoten izkupiček namenjamo za humanitarno pomoč izpolnjuje naše poslanstvo. Vstopnice po ceni 15.- eur so na voljo na prodajnih mestih: TIC Vipava, Q-landija Nova Gorica–Loto, Elektrotrgovina SkapinAjdovščina, Trgovina Fotomedija (Mercator Center)Ajdovščina in TA Marco Polo-Ajdovščina. Dodatne informacije in potrditev udeležbe: Miloš Žvanut (gsm: 040 232 330) ali Miloš Pešič (gsm: 031 399 848 / milos.pesic@amis.net). POMAGAMO!

dveh letih, bodo na razstavi spremljale slikarkine knjižne ilustracije, s katerimi je opremila knjigo otroških pesmic in slikanico avtorice Pavline Bizjak. Dogodek z razstavo bo obeležil letošnji kulturni praznik.

Narodni muzej Slovenije

Razstava fotografij iz projekta Mleko ni voda na ogled v info točki Stolp na ajdovski tržnici Društvo gospodinj s Planine je konec novembra lani predstavilo letošnji projekt, poimenovan Mleko ni voda. Ob imenitni gledališki predstavi, ki so jo premierno predstavili na Planini ter kmalu nato ponovili v Ajdovščini in v Vipavi, je skozi projekt nastala tudi serija fotografij, ki dopolnjuje razstavo starih predmetov in izdelkov, povezanih z mlekom. Avtor fotografij je Blaž Rosa. Predstava Mleko ni voda bo v naslednjih mesecih gostovala v okoliških krajih, fotografije pa si lahko ogledate v info točki Stolp na ajdovski tržnici, razstava je odprta v času uradovanja info točke, med 8. in 16. uro. Za več informacij ali za oglede izven urnika pokličite na 05/36 59 155 ali pišite na sanda.hain@ajdovscina.si.

Dediščina

Št. 8 • 17. januar 2012

Drobci preteklosti za danes in jutri STANISLAV BAČAR

Mitnica Lokavec V Lokavcu mitnica leta 1663? Tako sem se vprašal, ko so me iz Arhiva Slovenije poklicali, da so dobili neke nove dokumente iz naših krajev. Ko smo v arhivu odprli škatlo in ovoj, ki je bil v njej, sem že misli, da je pomota. Na zunanjem ovoju je pisalo MITNICA LOKVICE. Na notranjem ovoju, v katerem so bili rokopisi, pa je pisalo Lochovitscher Maut (v rokopisu).Še vedno bi to lahko bila Lokvica. No, na enem rokopisnem listu pa sem nekako »dešifriral« Haydenscaft. Rokopise sem preslikal in jih dal urediti. Toda še vedno je ostala zagonetka kaj so vozili skozi Lokavec in koliko, da je bila potrebna mitnica. Vedel sem, da v tistem času na Goro iz Lokavca ni vodila nobena cesta, še prava gozdna ne.

Pater Angel je kmalu dokončal druge obveznosti in poslal sem mu dokumente. Že po prvem listu transkripcije mi je sporočil, da gre res za Lokavec. Dokumenti – rokopisi – so iz leta 1663. Prvi nosi datum 27. 2. 1663, zadnji pa 20. 3. 1663. Vsebina prvega dokumenta se nanaša neposredno na probleme z mitnico v Lokavcu. Predsednik dvorne zbornice za Notranjo Avstrijo je dobil ukaz od »Rimskega cesarskega in tudi Ogrsko Češkega Kraljevskega veličanstva«, naj poskuša razrešiti težave z mitnico v Lokavcu. V tem, prvem delu, je že razvidno, da se dokumenti nanašajo na grofa Attemsa. Tu lahko preberemo: »Ugotavljamo, da je že kar nekaj časa, odkar se v vasi Lokavec nihče ne prijavi za prevzem cesarske mitnice. Toda tam se prevaža veliko vina in drugih reči, pa kar brez vsake takse. Cesarska mitnina ima torej občuten primanjkljaj. Zaradi cesarskih interesov bi radi odpravili to izgubo. Določamo, da gospod, ki opravlja v tem kraju sodne zadeve, poskrbi, da se bo to uredilo.« Ob tem pisanju se seveda lahko vprašamo, kje je bilo pridelano »veliko vina« in »drugih reči«, ki bi jih tovorili skozi mitnico. Odgovor je, vsaj za Lokavec, lahko le eden. Vse možne pridelovalne površine so bile v celoti in dobro obdelane. Na pobočjih pod Čavnom, pod Čohi in vse do izvira Hublja, so bili zagotovo vinogradi, v dolinskem delu pa so rasli rž, ječmen, oves in pšenica. Gotovo prav »veliko« vseh teh »reči« ni bilo, vendar cesarju je bilo treba dati »kar je cesarjevega«. Seveda so morale biti evidence površin znane in nekje zapisane, čeprav katastrov tedaj (1663) še ni bilo. Cesarskim pa je bilo še kako pomembno, da poberejo »vse kar jim gre«. Po dopisih dvorne zbornice za Notranjo Avstrijo z nekim cesarskim uradom je prišlo pismo iz Ljubljane. Naslovljeno je bilo na »visokorodnega gospoda Friderika grofa Attems, despota v Križu, Ločniku in Podgori, ter cesarsko deželnega vicedoma na Koroškem, našemu posebej dragemu prijatelju in gospodu«. Naročajo mu, naj pripravi poročilo o mitnici v Lokavcu. Vicedom Friderik Attems je odpisal na dvorno zbornico na Dunaju. Poskušal bo urediti, »da bo to podružnično nitnico upravljal zakupnik mitnice v Ajdovščini. Upravljal jo bo tako, kot so jo zakupniki doslej. Skrbel bo, da bo mitnino pobiral z dobro voljo in v predvidenih višinah.« K temu zagotovilu, da bo grof Attems razmere v mitnici Lokavec uredil, pa je pripisal nekaj svojih pripomb. Kaže, da v dokumentih manjka ali je nečitljivo tudi vprašanje Idrije in rudnika v Idriji. Kaj je grof Attems pisal zbornici, pa vam razkrijemo v naslednji številki.

Slano blato – od nekdaj do danes, 2. del V tokratni številki Ajdovskih novic nadaljujemo zgodbo o plazu Slano blato z orisom dogodkov po novembru leta 2000, ko se je po stoletnem mirovanju plaz ponovno sprožil in ogrozil življenje kraja pod njim. Leta 2001 se je plaz zaradi padavin spet začel premikati, ustavil se je 300 m niže, pod Grajščkovim slapom. Pri tem so nastajali številni bočni zemeljski plazovi – 15 manjših na celotnem plazu. Septembra 2001 se je na vrhu plazu sprožilo dodatnih 80.000 m3 materiala, tako je bilo skupaj v gibanju 900.000 m3 materiala. Pri tem so nastajali tudi blatni in drobirski tokovi, ki so po strugi potovali skozi Lokavec. Zato so leta 2002 začeli graditi gradbiščno cesto za odvoz materiala, za izgradnjo kamnite pregrade za zadrževanje drobirskega toka in za razširitev struge Grajščka skozi vas ter z gradnjo zaključili leta 2003. Iz spodnjega dela plazu se je na deponijo na severni strani letališča v Ajdovščini v sedmih mesecih odpeljalo 230.000 m3 materiala. Hkrati se je ravnalo vrh plazu in izvajalo ukrepe površinskega odvodnjavanja. Po geoloških raziskavah, ki so pokazale, da je za stabilnost plazu pomembna podzemna voda, ki teče v plazovino od spodaj, po razpokah v flišu, so leta 2004 začeli na zgornjem delu plazu graditi vodnjake – moznike. V času gradnje prvih treh je obilno deževalo. Zato so se vodnjaki še pred zaključkom gradnje premaknili za 20 m v dolino. Zaradi tega dogodka se je zgradilo dodatnih osem vodnjakov. V tem letu je bil vzpostavljen tudi sistem za spremljanje plazu in sicer z video nadzorom, vremensko postajo z merilniki padavin. Sistem merjenja vlage v plazini, oziroma sukcije ter merjenjem pornih tlakov in nihanjem vode v vodnjakih pa je bil vzpostavljen nekoliko kasneje, do leta 2008. Vodnjake in površinsko ter globoko drenažno odvodnjavanje na vrhnjem delu plazu so končali leta 2007. Pozidavo naravnega slapa na Grajščku so začeli in do polovice zgradili leta 2009. Od leta 2009 dalje se na plazu Slano blato izvajata samo moritoring plazu in georadarske raziskave odlomnega roba plazu. V tem času se je nad vodnjaki sprožilo okrog 80.000 m3 materiala, ki ga vodnjaki uspešno zadržujejo. Odlomni rob se je dodatno premaknil še za 50 m višje, proti severu. Za sanacijo plazu Slano blato je bilo do sedaj porabljenih več kot 8 milijonov evrov. Ta denar se je črpalo iz zakona za sanacijo velikih plazov, sprejetega 2000, ki je prenehal veljati leta 2010. Ker ni bilo nikoli dogovorjeno, kako in kdo bo vzdrževal objekte na plazu, le ti propadajo. Odgovornost ob intervencijah Poveljniki Civilne zaščite (CZO) občin so po zakonu o naravnih nesrečah dolžni voditi intervencije po načrtih, ki jih naredijo občine za vsako nesrečo posebej. Pri tem jim svetujejo strokovnjaki, ki jih poveljniki sami izberejo ali pa jim jih določijo različna ministrstva, odvisno od vrste naravne nesreče. Ne glede na mnenja strokovnjakov, ki niso vselej enotna in nedvoumna, morajo končne odločitve o ukrepanju

Foto: Igor Benko

sprejeti poveljniki CZO sami, sami nosijo tudi odgovornost. V občinah ni profesionalnih poveljnikov CZO, profesionalci so njihovi namestniki ali svetovalci. Poveljnika CZO določi in razreši župan občine. Preda mu vsa pooblastila v zvezi z Zaščito in reševanjem. Ko pride do nesreče večjih razsežnosti in ta prizadene več občin, prevzame povelje poveljnik CZ regije, ki je profesionalec. Plaz Slano blato se je ponovno sprožil v času tragedije v Logu pod Mangartom, ki je zaznamovala celotno Slovenijo. Vplivni strokovnjaki, ki so pomagali pri reševanju posledic nesreče v Logu in so prihajali na Slano blato, so bili v začetku pod močnim vtisom tragedije in so se bali, da se ta lahko ponovi tudi v Lokavcu. Na plaz so dnevno prihajale razne komisije strokovnjakov, ki so jih imenovala različna ministrstva in njihove službe. Med strokovnjaki sta prevladovali dve različni mnenji glede scenarija možnih dogodkov. Po najbolj pesimističnem naj bi plaz naenkrat zgrmel v dolino z veliko hitrostjo in uničil del vasi Lokavec, še preden bi bilo možno izvesti intervencijo. Druga razlaga pa je bila, da bo plaz potoval počasi, s hitrostjo kot jo je imel dotlej, to je do 90 m/dan in bo na voljo več dni časa za evakuacijo ogroženih prebivalcev. Najbolj kritično je bilo 16. 12. 2000, ko je obilno deževje zelo poslabšalo stanje na plazu in je bila pred poveljnikom CZO težka odločitev, kateremu od obeh strokovnih mnenj naj verjame. Večji del strokovnjakov na takratni seji Štaba CZO je podpiral prvo razlago in posledično takojšno evakuacijo vseh ogroženih prebivalcev. Poveljnik CZO se je takrat odločil za drugo razlago predvsem zato, ker so jo zagovarjali strokovnjaki, ki so od samega začetka spremljali plaz Slano blato in so ga zato tudi najbolj poznali. Kasnejši dogodki so pokazali, da je bila odločitev pravilna. Po tem dogodku je postopoma prevladalo mnenje, da je bolj realna druga razlaga, ki so jo potrdile tudi posebne laboratorijske preiskave. Hkrati se je pokazalo, kako pomembno bi bilo, da bi v državi imeli ekspertno skupino strokovnjakov za velike zemeljske plazove, ki bi pomagali občinskim poveljnikom CZ pri sprejemanju odločitev in ki bi se tudi izobraževali iz primerov dobre prakse iz drugih držav.

Ko se je v Sloveniji sprejel zakon o sanaciji velikih plazov, se je formiral tudi strokovni odbor, ki je odlično sodeloval z Občinsko upravo, poveljnikom CZ Občine Ajdovščina in dežurnim geologom. Strokovni odbor je deloval kot ekspertna skupina, ki se je z leti delovanja tudi sama izpopolnjevala v znanju tako, da je postala ena boljših skupin v svetu pri problematiki sanacije velikih zemeljskih plazov. Učni poligon Plaz Slano blato je postal učni poligon za raziskavo uporabe novih tehnologij sanacije, geotehničnih in vremenskih opazovanj in alarmiranja v slučaju nevarnost. Na plazu Slano blato je trenutno vzpostavljen najbolj celovit in napreden nadzor nad dogajanji na plazu v Sloveniji in tudi v Evropi ni veliko plazov s tako kompleksno zasnovanimi opazovanji za potrebe operativne rabe. Dnevno in v živo - on line- dobivamo iz samega plazu naslednje skupine podatkov: - stanje površine plazu nadziramo preko video nadzora, ki ga izvajamo preko treh kamer. Kamere so prirejene tako, da dnevno in v določenem času posnamejo točno določeno področje plazu. S kombiniranjem posnetkov tako dobimo podatke o kumulativi in značaju premikov v določenem času na določenem mestu plazu - v okviru vremenskih podatkov merimo temperaturo, količino padavin, sončno sevanje, in hitrost vetra, kar nam omogoča izračun izhlapevanja na površini, - stanje zemljine na plazu, ki je zelo občutljiva na vlago in se pri določeni vlagi spreminja v blatni tok, merimo z merilniki sukcije in temperature v vplivni globini pojavljanja blatnih tokov - z merjenjem pornih tlakov z nivojskimi merilniki in z avtomatskim merjenjem gladine vode v vodnjakih merimo odzive vodnjakov in tal na padavine na lokaciji plazu in na padavine na Trnovski planoti - z merjenjem pomikov spremljamo gibanje plazu, ki ga ni možno spremljati s klasičnimi piezometri in inklinometri, ker so premiki plazu preveliki in so vrtine prestrižene že v nekaj tednih ali mesecih. Z analizami tako dobljenih podatkov opazovanj smo ustvarili pogoje za ustrezen nadzor na plazu, predvsem pa smo izboljšali znanja na področju izdelave prognoze pričakovanih novih

Predstavljamo vam

Št. 8 • 17. januar 2012

Portret – Alojz Bratina

Foto: Branko Lavrenčič

Alojz Bratina, po domače Molkov Lojze, je bil rojen pred skoraj 78. leti na Otlici v veliki družini devetih otrok. Kot sedemletni fantič je, tako kot ostali otroci, pričel hoditi v šolo. Prvi dve leti v italijansko, ki je ni maral. Drugi dve leti, po kapitulaciji Italije leta 1943, pa v partizansko. Sam pravi, da je v partizansko šolo hodil rad ter da so imeli dobre učiteljice.

Foto: Igor Benko

proženj in hitrosti gibanja plazu, ki so ključnega pomena za pravilno alarmiranje. Sama sanacija plazu Slano blato je potekala po fazah: najprej odvoz materiala iz pete plazu, sledilo je povečanje prepustnosti struge Grajščka skozi naselje do izliva potoka v Lokavšček, nato izgradnja AB vodnjakov (moznikov) na vrhnjem delu plazu, izgradnja globoke in površinske drenaže v obliki ribje kosti na srednjem delu plazu z odvodnjo po desni strani plazu in delno ojačitev naravnega slapu potoka. Izvajalska dela so potekala delno v planiranih rokih do leta 2008, ko je takratni minister za okolje in prostor razrešil star in v praksi preizkušen strokovni odbor za sanacijo velikih plazov in imenoval novega, v katerem so sedeli tudi taki »strokovnjaki«, ki o plazovih niso prav veliko vedeli. Novi strokovni odbor se ni nikoli sestal in posledično so se ustavila dela na vseh velikih plazovih. S tem je bila storjena velika škoda, saj so plazovi le delno sanirani in zgrajeni objekti na njih niso vzdrževani in propadajo. Obseg labilnih površin se veča in stroški za trajno sanacijo bodo vedno višji. Cesta preko Stogovc Konec septembra 2010 se je sprožil plaz Stogovce. Poveljnik CZ Občine Ajdovščina je sklical del starega strokovnega odbora, katerega člani so se takoj odzvali zaradi kolegialnih odnosov in etičnih načel in začeli reševati nastalo stanje kot ekspertna skupina. V rekordnem času treh mesecev je bila začrtana trasa in zgrajena nova (nadomestna) cesta v dolžini 4,5 km preko izjemno zahtevnega in plazovitega terena in na ta način ponovno vzpostavljena direktna povezava Trnovske planote z dolino. Izveden je bil posek dreves na plazu in izdelane minimalne potrebne terenske in laboratorijske preiskave, ki so zadostovale za izdelavo projekta delne sanacije in opazo-

vanja plazu Stogovce. To je rezultat, ki ga lahko imenujemo primer dobre prakse. S tem smo ponovno dokazali, da je s pravim načinom sodelovanja z ministrstvi in s strokovnjaki ter s podporo občinske uprave in zaupanjem med njimi možno delati čudeže tudi v zelo težkih pogojih. Intervencija na plazu Slano blato neprekinjeno teče že enajst let, na plazu Stogovce eno leto. To pomeni, da so vsa dela na plazu interventna. Dela se izvajajo po zakonu o naravnih nesrečah s sklepom poveljnika CZ občine in zaradi tega niso potrebna gradbena dovoljenja in druga soglasja za začetek del. Dovoljenja in soglasja se urejajo po izvedenih interventnih delih. Za konec Naravne nesreče vseh vrst so pestile človeštvo skozi vso zgodovino. O dogodkih, ki so se zgodili v daljni preteklosti je malo dokumentiranih zapisov, vendar pa ostajajo ustna izročila in zgodbe, ki so nastale na osnovi ustnih izročil in ki nam, če jih pravilno poslušamo, dajejo dober vpogled v pretekle dogodke in omogočajo boljše razumevanje sedanjih. Pomembna sporočila dajejo tudi lokalna imena. Žal pa se s časovno oddaljenostjo od katastrofalnih dogodkov pospešeno zmanjšuje tudi spoštovanje ljudi in oblasti do vseh vrst naravno pogojenih dejavnikov tveganja, med katerimi zavzemajo poplave in plazovi pomembno mesto. Zato nas le ti znova in znova »presenečajo« z vso svojo silovitostjo in rušilno močjo. Veliki plaz Slano blato, ki se je sprožil v letu 2000 je le eden od številnih plazov, ki so se sprožili na tem prostoru v zadnjih 400 letih. Sodobne raziskave na plazu Slano blato, izvedene v zadnjih letih niso v ničemer ovrgle ugotovitev v zapisih naravoslovca Hacqueta iz leta 1789, kot tudi ne zasnove projektnih rešitev, izdelanih pred več kot 100 leti. To dokazuje, da so imeli strokovnjaki, ki so pred več kot 100 leti delovali na tem področju, izjemno visok nivo naravoslovnih in tehničnih znanj. Če bi spoštovali njihove napotke in vzdrževali objekte, ki so jih zgradili pred 100 leti, bi bile posledice obilnih padavin v letu 2000 bistveno manjše. Žal pa nas zgodovinski zapisi in poročila iz časopisnih člankov od začetka 20. stoletja pa do danes utrjujejo v prepričanju, da se žal miselnost, načini delovanja in kratek spomin vsakokratnih aktualnih oblastnikov in uradnikov niso bistveno spremenili. Igor Benko

Njegovo otroštvo je strahovito zaznamovala tragedija, katere posledice nosi celo življenje. Natančno se spomni datuma in celo ure. Leta 1945, 22. marca, ob petih popoldne. Skupinica otrok se je igrala po gmajni in naletela ne mine. Neprevidno so postopali z njimi in prišlo je do eksplozije. Enega od otrok je ubilo takoj, drugi je umrl čez nekaj mesecev. Lojze in njegov brat pa sta preživela. Vendar je bil, še ne enajstletni Lojze, hudo ranjen in opečen. To da je bil opečen, je bila pravzaprav sreča, ker iz razmesarjenega telesa ni veliko krvavel. Spominja se ognja povsod okoli njega, potem pa samo še kratki utrinki – kako ga obvezujejo, kako ga nosijo. To niso bili današnji časi, ko imamo mobitele, rešilec pride takoj, na voljo je helikopter in kirurške ekipe. Povrhu vsega pa je takrat še vedno potekala vojna. Najprej so ga za silo oskrbele partizanske bolničarke. Nato pa so ga starejši moški nesli do Ajdovščine. To so naredili tako, da so ga zavili v rjuho, ki so jo obesili na kol in tako sta ga nosila po dva moška. Spomni se, da ga je hudo zeblo. Pot je nadaljeval v bolnišnico v Gorici, nekaj časa je bil v Vipavi in nato v Ljubljani. Domov se je vrnil po šestih mesecih brez enega očesa in brez obeh rok od podkomolca navzdol. Brez prstov in brez dlani. Naslednja leta so pomenila privajanje na življenje brez rok. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni je bil pastir.

Zelo rad in zelo veliko je bral. Tudi učil se je in tako naredil izpite za celo osnovno šolo. Po letu 1953 je dobil nekaj malega socialne podpore kot civilna žrtev vojne, kasneje pa si je ta status uredil. Leta 1965 se mu je uresničila velika želja. Dobil je službo, sicer samo honorarno, vendar redno delo, po katerem so ga poznali vsi od Predmeje do Hrušice in od Sanobora do Cenca. Postal je inkasant za RTV naročnino in to službo je honorarno opravljal 25 let. Seveda je vse te razdalje opravil peš. Za lažjo predstavo naj uporabim podatek, da je na primer od Otlice do Hrušice kar 20 km. To pomeni, da je včasih naredil dnevno tudi 40 in več kilometrov. Zato tako rad hodi tudi še danes. Vprašal sem ga, kako je delal praktično brez rok, brez prstov in dlani. Kako je izdajal potrdila, kako je delal z denarjem. Odgovor me niti ni presenetil: »Človek se navadi, doma sem si pripravil papirje in drobiž«. Biti inkasant mu je bilo v veliko veselje. Rad hodi in zelo rad se pogovarja. Priznal mi je, da se je včasih zaklepetal in ni obiskal ravno veliko ljudi. Tudi danes ga je težko dobiti doma. V vsakem vremenu, dopoldne in popoldne se odpravi na obiske. Pravi, da rad obišče osamljene, stare in bolne ter jim dela družbo. Ko je čas kosila, pa odhiti domov. Vsak dan mu je prekratek pa tudi zdravje mu še kar služi. Mimogrede sem omenil, da bo s tako voljo živel vsaj še dvajset let Hudomušno mi je odgovoril: »Zakaj pa ne, saj nisem nikomur napoti«. Rojstno hišo in kmetijo je prevzela sestra, sam pa je pred šestimi leti kupil staro osnovno šolo na Otlici, v kateri sedaj živi in jo ureja. V zgornjem nadstropju si je uredil stanovanje, sedaj pa ureja prvo nadstropje. Seveda sem ga vprašal, za koga. Lojze živi sam. Razen dveh nečakinj, ki so lastnice njegove rojstne hiše, praktično nima drugih sorodnikov. Pravi, da bo v teh prostorih ponudil pro-

stor tistim, ki nimajo kam. Postavlja se vprašanje, kako živi sam. Kako opravlja nekatera dela, ki so nam enostavna in samoumevna. Kako si na primer očisti očala. Hitro mi je demonstriral to opravilo in moram priznati, da je zelo spreten. Kosilo mu sicer med tednom kuhajo v šoli na Otlici, ob sobotah in nedeljah pa mu ga prinesejo iz Doma starejših občanov iz Ajdovščine. Posodo pomije sam, tudi pralni stroj uporablja. Med obiskom sem videl, kako nalaga polena na ogenj, spretno je zaklenil stanovanje, ko sva odšla na pijačo v bližnji bife. Seveda nekaterih stvari vendar ne more. Ne more si na primer zapeti manjših gumbov. Ne bi si mogel zavezati vezalk. Zato nosi čevlje, ki vezalk nimajo. Največje presenečenje pa je sledilo na koncu. Že prej sem vedel, da Lojze rad potuje. In to ne samo peš po Gori. Tudi na izlet se odpravi. Nisem pa si mogel misliti, da je tak popotnik. Svoje prvo večje potovanje je opravil že leta 1960, ko je v vlakom šel do kraja Trapani prav na koncu Sicilije. Takrat se je dobilo poceni vozovnice za vlak, ki so veljale 14 dni. Od takrat je obiskal 74 držav, bil na vseh celinah, opravil 95 letalskih poletov in bil v zraku 323 in pol ure. Podatek glede trajanja poletov si je vestno beležil in vedno pogledal na uro ob vzletu in pristanku. Šel je okoli sveta, z vlakom se je odpravil do Poljske in do Anglije, prevozil se je po celi Jugoslaviji. Obiskal je Kitajsko, Rusijo in Sibirijo, Avstralijo, Severno in Južno Ameriko itd. In njegove želje? Rad bi šel v Indijo. Rad bi obiskal Viktorijine slapove v Zambiji. Rad bi obiskal Japonsko. Resnično upam, da se mu bo vsaj katera od teh želja izpolnila. Pa tudi tista moja želja, ki sem mu jo izrazil na koncu pogovora. Da narediva čez deset let še en intervju, da mi bo povedal, kakšni so Viktorijini slapovi v Afriki. Branko Lavrenčič

Knjižnica

Št. 8 • 17. januar 2012

Rimska vojska, kopja, sulice, meči in vihar ob Mrzli reki Foto: Matjaž Stibilj

V Lavričevi knjižnici smo predstavili knjigo Lovra Novinška Meč in vihar.

Naši kraji so bili pomembni že v antičnih časih, saj je skoznje peljala pomembna kopenska pot z vzhoda na zahod in obratno seveda. V obdobju rimskega cesarstva se je po urejenih in skrbno zgrajenih cestah premikala tudi največja armada, ki je kdajkoli prehodila ozemlje današnje Slovenije. Pravzaprav kar dve armadi, z vzhoda z vzhodnorimskim krščanskim cesarjem Teodozijem in z zahoda z zahodnorimskim pogan-

skim proticesarjem Evgenijem, ki sta se septembra 394 spopadli pri Frigidu, torej ob Mrzli reki. Širše dogajanje in kako je do te bitke sploh prišlo, kako je verjetno potekala, je v knjigi Meč in Vihar opisal Lovro Novinšek, ki se je prikaza te bitke lotil povsem s svojega profesionalnega stališča, saj je vse do upokojitve bil zaposlen v Slovenski vojski s činom polkovnika. Opravljal je delo kot vojaški poveljnik,

Napovedujemo Torek, 17. januar 2012, ob 18.30: Teja Rosa: Poslednji izbranec Teja Rosa, doma je iz Podnanosa in je dijakinja 4. letnika Škofijske gimnazije Vipava, se bo predstavila s svojim knjižnim prvencem Poslednji izbranec. Torek, 24. januar 2012, ob 18.30: Dušan Rutar, Matej Peljhan, Jure Kravanja: Za-govor podob Knjiga prinaša inovativen preplet fotografij večkrat nagrajenih fotografov Mateja Peljhana in Jureta Kravanje ter razmislekov Dušana Rutarja o naravi fotografiranja, o fotografiji kot umetnosti, o fotografu kot subjektu umetnosti, o vlogi umetnosti v sodobnem svetu, o etiki

generalštabni častnik, preizkusil pa se je tudi v vojaški diplomaciji in bil prvi slovenski obrambni ataše v Ruski Federaciji. Knjiga Meč in vihar je z ilustracijami, zemljevidi in fotografijami in raznovrstnimi podatki bogato opremljena pripoved. Bralcu ponuja zanimivosti iz antičnega vojskovanja, bojevanja rimskih legij, vojne zvijače rimskih, grških, kartažanskih in drugih vojskovodij ter antično podobo naše dežele, z rimskimi cestami in ob njih cvetočimi mesti in naselbinami, predhodnicami današnje Ljubljane, Ptuja, Celja in drugih krajev, mimo katerih je korakala mogočna cesarska armada s svojimi številnimi barbarskimi najemniki in zavezniki. Posebno poglavje je namenjeno opisu bitke 5. in 6. septembra 394 pod Zemonom, podana pa je tudi možnost alternativne lokacije bojišča ob Hublju od Castre do sotočja Hublja z reko Vipavo. Avtor knjigo zaključi z opisom usod glavnih protagonistov tega spopada. Zdenka Žigon

pogleda, o logiki zaznavanja, estetike in interpretiranja konkretnih fotografij. Torek, 31. januar 2012, ob 18.30: Ob svetovnem Dnevu mokrišč vas vabimo na predavanje: Soča s pritoki : med povirji in izlivi. Predaval bo mag. Daniel Rojšek, prof. geogr. in univ. dipl. etn, naravovarstveni svetnik na ZRSVN OE Nova Gorica. Nedelja, 5. februar 2012, ob 17. uri: V Podnanosu se bomo veselili novih prostorov Krajevne knjižnice v Podnanosu Četrtek, 9. februar 2012, ob 18.30: Monodrama: Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov. Po besedilu Matjaža Kmecla bo monodramo odigral igralec Anatol Štern.

Sočni Boscarolovi blogi v njegovem knjižnem prvencu NASA Blog Po lanskih odličnih koledarjih je letos podjetje Pipistrel postreglo z novo dobrodelno akcijo. Kot je obljubil ob vrnitvi z Nasinega tekmovanja, je Ivo Boscarol svoje dnevniške zapiske objavil v knjigi NASA Blog, izkupiček od prodaje pa namenil v dobrodelne namene. Spletni dnevniški zapisi Iva Boscarola so v nekaj dneh postali ena od najbolj branih, najbolj komentiranih vsebin na spletu pri nas. Povzemali so jih celo nekateri ugledni spletni mediji. Sočni zapiski med seboj prepletajo tehnične podatke, potek dogajanja in vse zgodbe, ki so se dogajale medtem ter dejansko doživljanje napetega tekmovanja. Zapisano bogato podpirajo povedne fotografije. Hudomušen stil pisanja pritegne in redni bralci, ki smo komaj čakali na nadaljevanje, smo z veseljem vstavljali na svoja mesta vejice, ki nam jih je Ivo pripisal kar ob koncu zapisa, ker vmes ni bilo časa … Knjiga NASA Blog poleg dnevniških zapiskov vsebuje še vrsto drugih zanimivih vsebin, povezanih

s tekmovanjem: piše o pripravah, tu najdete veliko tehničnih podatkov, piše o prihodu domov, voščilih in sprejemih. Ne nazadnje pa boste tu našli tudi zadnji, neobjavljen in po

mnenju mnogih najboljši Ivov blog. NASA Blog je na prodaj v Mercatorjevih prodajalnah, cena knjige je 19 evrov, izkupiček od prodaje pa gre v dobrodelne namene.

Potujoča knjižnica v januarju in februarju TOREK, 17. januar Vrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 18. januar Podkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00 ČETRTEK, 19. januar Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30 PONEDELJEK, 23. januar Skrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00 TOREK, 24. januar Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30; Malovše 16.50 – 17.50 PONEDELJEK, 6. februar Vrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 12.00 – 13.00; Lozice 14.30 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45 TOREK, 7. februar Tekstina 10.00 – 11.00; Vrtec Vrhpolje 11.20-12.45; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50 ČETRTEK, 9. februar Fructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.30 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40 PETEK, 10. februar Vrtec Vipava 8.45 – 9.40; Mlekarna Vipava 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 11.00 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.45 PONEDELJEK, 13. februar Col 11.30 – 14.30; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec, šola 15.50 – 16.30; Planina 16.45 – 18.00 TOREK, 14. februar Vrtec Selo 11.00 – 11.30; Črniče 11.45 – 13.30; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15– 17.00; Erzelj Miški 17.05 -17.35 SREDA, 15. februar Podkraj 11.30 – 13.30; Slap 14.45 – 16.00; Log 16.10 – 17.00; Budanje 17.05 -18.00 ČETRTEK, 16. februar Vrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Ustje 13.30 - 14.45; Gojače 15.00 – 16.00; pravljica 16.00 -16.30; Dobravlje 16.45 – 17.30 PETEK, 17. februar Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30 PONEDELJEK, 20. februar Skrilje 11.00 – 12.00; Cesta 12.10 – 12.45; Batuje 13.15 – 14.00; Selo 14.10 – 16.00; Kamnje 16.10 – 17.00 TOREK, 21. februar Vrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30; Malovše 16.50 – 17.50 Lavričeva knjižnica Ajdovščina Tel: 05 3661 328, GSM: 041 596 130 e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Šport

Št. 8 • 17. januar 2012

Naj Primorski športniki za leto 2011 so Rodićeva, Tokić in koprski rokometaši

ŠZ Ajdovščina obvešča

Naj športnik občine Ajdovščina za leto 2011

Župan Marjan Poljšak je Edvardu Lorenconu izročil občinsko spominsko priznanje.

Vabimo vas, da v čim večjem številu glasujete oz predlagate kandidate za priznanja Športne zveze Ajdovščina za športne dosežke v letu 2011 ter druge dosežke na področju športa. Kandidate za priznanja športne zveze Ajdovščina lahko predlagajo klubi društva, druge športne organizacije, podjetja, vzgojno izobraževalne ustanove ter člani predsedstva Športne zveze Ajdovščina.

Dodatne informacije ter kriteriji za izbor so objavljene v pravilniku o podelitvi priznanj Športne zveze Ajdovščina na spletni strani http://sza.nvoplanota.si/ Rok oddaje predlogov je petek 3. februar 2012. Informacije: Športna zveza Ajdovščina Primož Sulič 05-364-47-21 sportnazveza@zs-ajdovscina.si

ŠPORTNA ZVEZA AJDOVŠČINA IZBIRA PREDLOGE ZA PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNIKOM, ŠPORTNICAM, DRUŠTVOM TER ŠPORTNIM DELAVCEM za dosežene rezultate v letu 2011.

Primož Sulič

Kriteriji za podelitev priznanj športnikom so objavljeni na spletni strani Športne zveze Ajdovščina http://sza.nvoplanota.si/ (AKTUALNO)

Naj športniki Primorske za leto 2011: Snežana Rodić, Bojan Tokič in Fredi Radojkovič Foto: Leo Caharija

Naj športniki na primorskem v 2011 so bili MOŠKI Bojan Tokič (Saarbruecken TT) Borut Božič (CT Astana) Tim Matavž (PSV Eindhoven) ŽENSKE Snežana Rodič (AD MASS Ljubljana) Lucija Mlinarič (KK Renče) Tanja Žakelj (MTB Orbea Geax) EKIPE RK Cimos Koper AŠD Rokava Koper FC Lika Koper ZAMEJCI Jadralska posadka Jaš Farneti – Simon Sivitz Košuta Košarkarica Jessica Cergol Odbojkarsko moštvo Sloga Tabor Televita

Obnova licence za vaditelje plavanja Organizator: Plavalna zveza Slovenije Datum: sobota, 28. januar ob 9.00 uri Kraj: Fakulteta za šport Ljubljana, velika predavalnica Več informacij na spletni strani Plavalne zveze Slovenije http://www.plavalna-zveza.si/ ali na tel. številki 051 330 644 ali 01 239 66 20 (Maja Virant). Licenčnina znaša 35,00 EUR na udeleženca in mora biti poravnana pred pričetkom Javni razpis za sofinanciranje projektov društev Objavljen je Javni razpis za sofinanciranje projektov društev – tehnične športne panoge – v šolskem letu 2011/2012. Razpisovalec: Ministrstvo za šolstvo in šport RS www.mss.gov.si Datum zaključka: 23. 1. 2012 do 12. ure Kontakt: Darija Vlah tel.: 01 400 57 40

Foto: Leo Caharija

Termin organizacije 36. izbora najboljših primorskih športnikov v času novoletnih počitnic med božičem in silvestrom se je izkazal kot pravilen. V povsem polni Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini so se zbrali skoraj vsi nagrajenci in povabljenci, kar se v zadnjih 15 letih organizacije prireditve še ni zgodilo. Primerno velika in opremljena dvorana, MPZ Srečko Kosovel in idrijska skupina Electrics so poskrbeli, da sicer svečano vzdušje ni bilo monotono, svoj pričakovano profesionalen prispevek pa je dodal še koprski radijski voditelj Iztok Novak Izi. Udeležence je z uvodnim govorom pozdravil predsednik Športne zveze Ajdovščina Miloš Popovič, župan Marjan Poljšak pa je podelil spominsko priznanje občine Ajdovščina za življenjsko delo Edvardu Lorenconu. V avli dvorane je v sklopu dogodka potekala razstava Športne zveze Ajdovščina z naslovom Šport v Ajdovščini od nekdaj do danes, ki je prikazovala razvoj športa od časa Sokolstva vse do razvoja panog, ki so zaznamovale Ajdovščino in okolico v povojnem času vse do današnjih dni.

Foto: Leo Caharija

28. decembra 2011 so Primorske novice, TV Koper, Radio Trst A ter Športna zveza Ajdovščina v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini organizirali prireditve Športnik Primorske 2011.

GLASOVNICA Predlagatelj: Naslov predlagatelja: Tel/gsm: e-pošta: predlagam (ime in priimek): Naslov predlaganega/nagrajenca: Tel/gsm predlaganega: 1. 2. 3. 4.

Mala plaketa Srednja plaketa Velika plaketa Priznanje za življenjsko delo

Slavnostna podelitev priznanj bo potekala predvidoma v začetku meseca Marca 2012 v Dvorani 1 slovenske vlade. Naj športniki Primorske 2011

Najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo V Brežicah, 3. decembra 2011, Planinska zveza Slovenija, in sicer njeno najvišje vodstvo, je podeljevala priznanja svojim članom za pomembno delo. Med nagrajenci je bil tudi dolgoletni član Planinskega društva Ajdovščina Drago Ergaver. Za svoje delo, s katerim je zaznamoval tudi domače planinsko društvo, je prejel najvišje priznanje za življenjsko delo, to je svečano listino. Tako so na slovesnosti utemeljili najvišje priznanje, ki ga je prejel. OBRAZLOŽITEV Drago Ergaver je simbol ajdovskih planincev. V društvu je sodeloval pod vodstvom različnih predsednikov in tudi sam opravljal najodgovornejše

naloge v domačem društvu in tudi v drugih organih Planinske zveze Slovenije. Njegovi spomini dokazujejo, kdaj in kako se je kalil planinec Drago Ergaver. Tako je napisal: »Prva planinska tura je bila na Angelsko goro že leta 1949. V Kranju sem leta 1957 postal član PD Kranj in prva tura na Storžič se ni dobro končala.« In kaj je pripeljalo Draga Ergaverja med planince? Občudoval je dosežke znanih planincev, plezalcev in reševalcev, ki so bili člani domačega društva in tudi širše, iz domovine in tujine. Zato je zapisal: »Trma in želja, da tudi jaz uspem, me je popeljala med planince.«

Drago Ergaver je dolgo povezan z delovanjem Planinskega društva Ajdovščina. Vodil je številne pohode v domače in tuje gore, vendar sta mu Čaven in Golak ljuba simbola ajdovskih planincev. Njima je izkazoval posebno planinsko ljubezen. Prostovoljno delo in organizacija tega ga odlikujeta v celotnem obdobju njegovega članstva v domačem društvu, ki ga je globoko zaznamoval. Sodeloval je pri obnovi naših koč, pri skrbi za naravo, pri označevanju poti, pri orientaciji in še bi lahko naštevali. Menimo, da ni področja v našem društvu, ki ne bi bilo povezano z njegovim imenom. Kot rdeča nit se vleče v njegovem delovanju skrb za mlade, in sicer

od predšolskih otrok do gimnazijcev. Organiziral je planinske tabore in otroke vodil na izlete, da bi jim s toplimi besedami prikazal, kaj je lepo in kaj je naše. To je potrebno še bolj ljubiti in še globlje ceniti. Drago Ergaver je lik planinca, človeka in prijatelja, ki je zaznamoval domače planinsko društvo in tudi Planinsko zvezo Slovenije. Irena Šinkovec

Šport

Št. 8 • 17. januar 2012

Okrepitev sodelovanja z domačimi klubi in izmenjave s Boris Žigon najboljši v 2011 tujimi V nedeljo, 11. decembra 2011, je v (nad 56 let) zavihtel na najvišjo sto-

Košarkarski klub Marc Ajdovščina nadaljuje s svojim dobrim delom na področju vzgoje in razvoja mladih košarkarjev in košarkaric. Dva izmed ciljev letošnje sezone sta okrepitev sodelovanja z večjimi klubi iz Slovenije ter zagotovitev mednarodnih izkušenj mladim upom, ki počasi prihajajo na košarkarsko prizorišče. In oba sta bila v zelo kratkem obdobju tudi (vsaj delno) realizirana. V nedeljo, 11.12.2011 je v Novi Gorici potekal tradicionalni košarkarski spektakel, Sončkov Dan. Tudi letos je na tej edinstveni prireditvi na slovenskem prostoru nastopilo preko sto ekip iz desetih različnih evropskih držav, med njimi pa je bilo kar pet ajdovskih ekip in prav vse so dosegle zavidljive rezultate. Kar je pa najvažnejše, ajdovski mladi upi so si tako nabrali nekaj novih, dragocenih izkušenj in tako dodali kar nekaj kamenčkov v „mozaik“ košarkarskega

znanja in izkušenj. Košarkarski klub Marc Ajdovščina na letošnjem Sončkovem dnevu pa ni bil le gost. Naredili so korak več in Športnemu društvu Sonček pristopili na pomoč pri organizaciji, saj so pri ajdovcih gostovali košarkarji iz črnogorskega Pljevlja. Dve ekipi mladih črnogorskih košarkarjev sta tako lahko spoznali lepote ajdovskega področja, saj so domačini poskrbeli za to, da so bili dnevi prijetno zapolnjeni z raznimi ogledi in izleti. Seveda tudi košarke ni manjkalo! Novoletno obdobje je čas daril in obdarovanj. Pri KK Marc so prav to obdobje izkoristili, da izpolnijo drugi večji cilj v letošnji sezoni, sodelovanje z večjimi klubi iz naše prelepe države. Tako so se letos odločili za prav posebno darilo vsem svojim članom: ogled tekme ABA lige med ekipama Zlatorog Laško in Union Olimpijo. Izkazalo se je, da je bilo darilo pravi „zadetek v črno“, saj so

bili na koncu dneva vsi udeleženci izleta v Laško zelo zadovoljni. Poleg tega, da so otroci lahko odigrali nekaj krajših tekem in si ogledali tekmo (za nekatere je bil to prvi ogled tekme v živo), so ajdovce domačini presenetili s prav posebnim darilom: deset fantov, tistih deset, ki se je med letom najbolj izkazalo, si je prislužilo prav posebno priložnost, saj so v polčasu tekme, pred približno 1500 gledalci odigrali kratko tekmo. Kljub začetni tremi so se na koncu dobro znašli in pokazali vse kar znajo. Manjkalo pa ni niti slikanje z igralci Zlatoroga. Skratka lepo preživet dan. Jan Zavrtanik, vodja mladinskega pogona KK Marc Ajdovščina: „Smernice v klubu so jasne – razviti moramo domači igralski kader, ki bo v bodoče osnova članske ekipe. Z ustanovitvijo košarkarske šole in njenim dobrim delovanjem smo naredili prvi korak v to smer. A žal to ni dovolj in tega se zavedamo. Trudimo se, da naš program iz leta v leto dopolnjujemo in ga s tem še dodatno obogatimo. Le tako bomo za najmlajšo generacijo dovolj privlačni, da se nem bodo hoteli pridružiti. Sodelovanje z večjimi klubi in izmenjava izkušenj s tujci sta bila dva glavna cilja letošnje sezone in mislim, da smo do sedaj vsaj delno to uspeli realizirati. Imamo pa do konca sezone še nekaj projektov, med katerimi je tudi turnir na Dunaju za fante rojene v letih 1999 in 2000, ter seveda gostovanje v Črni Gori, kjer nas že nestrpno pričakujejo, da nam vrnejo gostoljubje. Trudili se bomo še naprej, presenečenj letos še ni konec!“ KK Marc Ajdovščina

Z zadnjim tekom na Tabor v Gaberjah zaključili sezono

Na drugo decembrsko nedeljo smo se zbudili v oblačno jutro. Vremenoslovci so sicer napovedali deževno vreme, kar je nekatere odvrnilo od prihoda, vendar se večina gorskih tekačev na to ni ozirala in so kmalu po osmi uri zasedli gaberski trg ter poti in stranpoti - kakor se je pač kdo znašel. Start teka, napovedan za deseto uro, se je hitro bližal. Pisana družba tekačev se je podala na pet kilometrov dolgo progo. Prvi kilometer je proga speljana po pobočju

Ostrega vrha, nakar sledi spust nazaj v vas nato pa po gaberskih gasah mimo cerkve in naprej do cilja na Tabru (Erzelj), kamor je prvi prisopihal Simon Alič, ki je tudi postavil nov rekord proge - čas: 22 min. 36 sek. Med ženskami je bila najhitrejša Urša Trobec s časom 29 min. 20 sek., ki je prav tako popravila dosedanji najboljši čas. Izkazal se je tudi Cestar Aleš Štor, ki je končal na petem mestu. Vsi tekači razen enega so uspešno prispeli do cilja, kjer jih je

čakal topel čaj in raznovrstno sadje. Domačini so omogočili ogled cerkvice na vrh Tabra. Marsikdo pa je bil presenečen nad razgledom, ki se ponuja od tu. Ob poldne smo v gaberski Martinovi dvorani razglasili rezultate teka, temu pa je sledil še osrednji dogodek dneva - zaključek sezone primorskih pokalnih gorskih tekov. Dvorana, ki je bila dodobra napolnjena, je z gromkim aplavzom pozdravila gosta gospoda Miroslava Cerarja. Prireditev je didžejevsko vodil Klavdij Čendak. Pri podeljevanju nagrad in pokalov sta mu asistirala se člana OKS Sonja Poljšak in Miroslav Cerar. Zmagovalca sta postala Simon Alič in Mihaela Tušar, ki sta oba obranila lanskoletna naslova. Med domačimi tekmovalci so v svojih kategorijah na najvišji stopnički stali Aleš Štor, Boris Žigon in Cecilija Vitežnik, stopničko nižje pa Bernard Čermelj, Darja Jejčič in Sonja Božič Pudgar. Popoldan je hitro mineval, tako kot vsaka dobra stvar. Dobro vzdušje, dobra postrežba, dobro vino...dober glas seže v deveto vas... Se vidimo ponovno 9. decembra 2012 na istem mestu. Prideš tudi ti? Ne bo ti žal!!“ Darko Hrovatin

Gaberjah na Vipavskem potekal zadnji gorski tek za Pokal Primorske ter tudi končna razglasitev zmagovalcev za leto 2011.

62 letni Boris Žigon iz Ajdovščine se je v kategoriji starejših veteranov

pničko in na absolutno končno 1. mesto v gorskih tekih. Med petnajstimi gorskimi teki se je upoštevalo deset najboljših uvrstitev preko celega leta. Teki so se odvijali tudi po zelo znanih primorskih vzponih Črna Prst, Javornik, Gradišče nad Vipavo, Kamnje,… Boris je ponovno dokazal, da je še vedno v odlični formi, čeprav je za njim uspešno in z bronasto medaljo okronano svetovno prvenstvo v gorskem maratonu, ki se je odvijalo prav v Sloveniji (junij 2011, gorski maraton štirih občin). Ker vemo, da je Boris velik ljubitelj športa in teka, mu želimo še naprej veliko pretečenih kilometrov, obilo zdravja, volje, vztrajnosti in predvsem novim dogodivščinam naproti, ki jih bomo z veseljem spremljali. Čestitamo in srečno!!“

Napovedujemo 6. Kamenjski kros 22. januarja bo v Kamnjah potekal 6. Kamenjski kros, ki sodi v sklop primorskih tekmovalnih in rekreacijskih tekov – Primorski pokalni krosi 2011/2012. Prijavite se lahko na startu v vasi Kamnje od 9.00 dalje, tekmovanje se začne ob 11.00. Trasa proge poteka po travnati poti v okolici Kamenj. Člani starejših kategorij tečejo več krogov! Vse kategorije z enakimi razdaljami štartajo skupaj! Prvi trije po kategorijah dobijo medalje in praktične nagrade (vsi pa čaj in sadje). Vsi udeleženci tečejo na lastno odgovornost. Info: ŠKTD Kamnje – Potoče, Uroš Vodopivec 040 554 010, Vojko Vodopivec 040 876 817, sktd.kamnje@gmail.com, www.kamnje.si 6. Batujski kros 11. februarja bo potekal že 6. Batujski kros, ki sodi v sklop primorskih tekmovalnih in rekreacijskih tekov – Primorski pokalni krosi 2011/2012. Proge potekajo po gozdovih v bližini naselja Batuje v sončni Vipavski dolini. Prijavili se boste lahko na športnem igrišču od 9.00 dalje, prvi tek se začne ob 11.00. Vsi udeleženci tečejo na lastno odgovornost. Startnina: udeleženci do 15. leta starosti brezplačno, udeleženci od 15. do 18. leta 2 €, udeleženci nad 18. let 4 €. Vsi udeleženci dobijo brezplačen obrok s pijačo, zmagovalci članskih kategorij prejmejo darila sponzorjev ter unikatne pokale ročne izdelave umetniškega kovaštva. Info: Krkoč Robert 051 414 565, Krkoč Jernej 041 950 862, Koron Simon 051 667 013 ali raf@saop.si Opravičilo Opravičujemo se naši najboljši gorski tekačici Luciji Krkoč, predvsem pa Batujcem, ker smo jo v prejšnji številki udomačili v Selu. Lucija je seveda ponos sosednjih Batuj, od koder so nas opozorili na napako. Uredništvo

Kulturni praznik v naravi Kulturni praznik lahko počastite tudi rekreativno, v naravi. Planinsko društvo Ajdovščina vas vabi na tradicionalni zimski pohod na Čaven, Gorjani pa se „troštajo“ snega, saj nameravajo na 8. februarja izpeljati že 17. Filipov tek in spust s staro smučarsko opremo. Tradicionalni zimski pohod na Čaven bo letos potekal že 18.. Pri koči Antona Bavčarja ajdovsko planinsko društvo običajno pripravi krajši kulturni program. Na pot se lahko odpravite iz različnih smeri: najkrajša možnost: Predmeja - koča na Čavnu. Daljše variante: iz Lokavca, iz Stomaža, Kamenj,... Hodili boste na lastno odgovornost, zato bodite primerno opremljeni in previdni. XVII. Filipov tek in spust prireja Društvo Gora. Gre za tekmovanje

s staro smučarsko opremo, rekonstrukcijo prve prave smučarske tekme v srednji Evropi, ki je potekala po bregovih Golaka, zmagal pa je Filip, po katerem je današnje tekmovanje dobilo ime. Tekmovanja se običajno udeležijo skupine starosvetnih smučarjev iz vse Slovenije, torej so predvsem paša za oči obiskovalcev. Udeleženci se bodo ob 10. uri zbrali pod šotorom na Rupi v Tihi dolini, kjer bodo prevzeli štartne številke, pol ure kasneje se bo s pozdravnim nagovorom predsednika društva Gora pričelo tekmovanje, najprej tek, nato še spust. Poleg hitrosti bo ocenjena tudi oprema, ki mora biti čim bolj originalna, ocenjevala bo posebna strokovna komisija. Sledila bo razglasitev rezultatov, podelitev nagrad in družabno srečanje pod šotorom. Vabljeni.

Rekreacija

Št. 8 • 17. januar 2012

Otroci na smučeh

Uspešno zvozili leto

Za kasnejše ukvarjanje s smučanjem je najprej pomemben stik otroka s snegom. Dobro je vedeti, da majhen otrok snega ne dojema kot nekaj mrzlega, mokrega, po možnosti nelagodnega… Pri tem je seveda najpomembnejša igra, skozi katero otrok pridobiva različne občutke, tudi tiste, vezane na drsenje po snežni površini. Prvi koraki na snegu so torej še daleč od tistega, kar imenujemo smučanje, zato hitrosti in obremenitve pri tem še ne zahtevajo ustrezne konstitucije, moči in drugih smučarskih spretnosti.

Člani Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina so se decembra srečali z ostalimi slovenskimi tekmovalci v Sv. Juriju ob Ščavnici. Slavnostno podelitev pokalov za dosežene rezultate v tekmovalni sezoni 2011 je pripravila Zveza starodobnih vozil Slovenije. Tekmovalcem sta pokale predala predsednik športne komisije pri Zvezi SVS ter predsednik Zveze SVS. Poudarila sta skrb za starodobna vozila, ki morajo biti vedno brezhibna, da zmorejo opraviti zahtevane naloge na posameznih tekmovanjih. To je povezano z velikimi stroški, lastniki takšnih vozil pa za svoj hobi porabimo tudi veliko prostega časa – tako za vzdrževanje vozil, kot za udeležbo na tekmovanjih, ta se odvijajo od aprila do septembra. V domačem društvu je peščica prizadevnih članov, ki so pripravljeni sodelovati na tekmovanjih in se boriti za dobre uvrstitve v državnem merilu. V letošnji sezoni so odlične rezultate dosegli: Bogdan Troha, z motornim kolesom Moto Guzzi letnik 1980, v razredu G 1. mesto

1. Koliko morajo biti stari otroci, da se lahko začnejo učiti smučati? Zaradi množice dejavnikov, ki pogojujejo začetek učenja smučanja, zelo neradi predpisujemo starostno mejo, ki je primerna za prve korake na snegu. Če le imamo za to pogoje, je s prilagajanjem na drsenje po snegu je otroka priporočljivo seznaniti čim prej. V tej fazi je seveda pomembno okolje v katerem živimo, ključno vlogo pri tem pa po navadi odigrajo starši. Ko otrok shodi, je torej sposoben tudi učenja različnih spretnosti, tudi drsenja po snežni površini. Pri prvih korakih na snegu so smuči nekakšno podaljšano stopalo, pomembno pa je, da se otrok na smuči prilagaja na ravnini, prve spuste pa izvede na blagem terenu z ravnim iztekom. Vloga starša je pri tem vezana predvsem na bodrenje, pomoč pri pobiranju, na vleko bodočega smučarja… Bolj kot starost otroka, so pri izvedbi prvih smučarskih zavojev pomembne njegove želje, sposobnosti, konstitucija in še kaj. Praviloma je otrok na prve smučarske obremenitve pripravljen okoli četrtega leta starosti.

smuko? Je rabljen smučarski čevelj dovolj varen? Nakup smučarske opreme je torej smiseln šele, ko vsaj približno vemo, kaj otok za smučanje potrebuje. Pri tem je pomembno upoštevati predvsem (pred)znanje in sposobnosti, ter tudi telesne značilnosti otroka (teža in telesna višina). Pri rabljenih smučeh pa je bistvena predvsem ohranjenost le-teh. To je razvidno že na prvi pogled, pri čemer je bistvena predvsem ohranjenost drsne ploskve in robnikov. Tudi z rabljenim smučarskim čevljem ni narobe nič, če je ta funkcionalen, primerne velikosti, dovolj udoben in vodotesen.

2. Opremo je treba kupiti že pred vpisom v šolo smučanja. Kaj svetujete staršem, na kaj naj bodo pozorni pri nakupu smučarske opreme? Za začetek opreme vsekakor ni potrebno kupiti, temveč je mnogo ceneje, če si le-to za otroka najprej sposodimo. Za to so v vseh večjih centrih in šolah smučanja, na voljo izposojevalnice. Tam vam bodo glede pravilne izbire svetovali strokovnjaki. Pri nakupu opreme je sicer treba biti pozoren na marsikaj.

5. Dolžina palic in smučk st povezni z otrokovo velikostjo, kajne? Kako torej izberemo prave smuči – obstaja kakšna razpredelnica? Telesna višina je pomembna tako pri izbiri smuči kot palic. Za to obstajajo tud razpredelnice, vendar za otroke velja, da dolžina smuči za začetnika naj ne bi presegale brade, pri boljši smučarjih pa je izbira smuči povezana predvsem z hitrostjo in načinom smučanja. Ustrezno dolžino palic izmerimo tako, da palico obrnemo in jo primemo pod krpljico pri čemer morata podlaket in nadlaket tvoriti približno pravi kot.

3. Veliko staršev se odloči za nakup rabljene opreme, ker je cenovno dostopnejša. Kako vemo, da je rabljena oprema še primerna za

4. Svetujete nakup nastavljivih smučarskih čevljev? V čem se razlikujejo od klasičnih? Nastavljivi smučarski čevlji se od klasičnih razlikujejo v patentu, ki omogoča podaljšanje stopala čevlja. Vsekakor je dobra lastnost nastavljivih čevljev v tem, da so otroku lahko prav več let. Na drugi strani pa je dobro vedeti, da stik sprednjega in zadnjega dela čevlja ni nujno vodotesen.

6. Zakaj naj starši vpišejo otroka na smučarski tečaj? (opomba: poudarek na tem, česa vse starši ne morejo naučiti otroka, zakaj potrebuje učitelja) Zagotovo je vloga staršev odločilna pri prvih korakih na smučeh. Pri učenju prvih smučarskih zavojev pa je pomembno, da se jih otrok nauči izvesti pravilno. Naučene napake je s časoma vse težje odpraviti, zato je prav, da učenje smučanja poteka pod nadzorom učitelja smučanja. Četudi so starši dobri smučarji, še zdaleč ni nujno, da bodo otroku pri učenju dajali napotke, ki so pravi za napredek njegove smučarske tehnike. Učenje v skupini ima tudi druge

prednosti, ki so vezani na skupinske igre na snegu, medsebojne primerjave, tekmovanja… 7. Kako motivirate otroka za smučanje? Se kdaj zgodi, da ima otrok popolnoma novo opremo, pa se potem prestraši in noče smučati? Kako ga motivirati? Pri učenju smučanja moramo narediti vse, da bo osvajanje smučarskih znaj potekalo skozi igro. Igra je torej najboljše sredstvo s pomočjo katerega bo otrok pridobival smučarska znanja in se pri tem zabaval. Vsekakor je otroka najtežje motivirati, če smo sami. Zato je veliko lažje, če pri učenju smučanja otrok del skupine. 8. Ali poteka šola smučanja najprej na suhem, ravnem terenu ali otroke takoj odpeljete na smučišče? Sistematična priprava na smučanje se vedno začne s kondicijsko vadbo pred začetkom smučarske sezone. Pri enotedenskih tečajih smučanja je pomembno, da v čas, ki ga imamo na razpolago izkoristimo čim bolje, hkrati pa se naučimo čim več. Vadba je v celoti organizirana na snegu, seveda upoštevajoč (pred)znanje in sposobnosti otrok. Izbira terena je pri tem bistvena, intenziteta dela pa se lahko stopnjuje glede na napredek vseh otrok v skupini. 9. Ni vsaka deklica bodoča Mateja Svet in ni vsak deček bodoči Bojan Križaj. Kako ravnate z otroki, pri katerih opazite manjšo nadarjenost za smučanje? Smučanje je šport, s katerim se ukvarjajo različni ljudje. Žal mnogim to preprečuje pomanjkanje denarja… Mnogi talenti, ki bi utegnili postati smučarski šampioni, svoj športni potencial uresničujejo v drugih športih. Smučanje je šport, ki je primeren za vse. To dokazujejo tudi mnogi ljudje s posebnimi potrebami, ki se kljub temu z užitkom podajajo na smuči. 10. Kdo mora otroku razložiti pravila lepega in predvsem varnega obnašanja na smučišču? Pravila varnega smučanja so od leta 2003 zakonsko določena z Zakonom o varnosti na smučiščih, sicer pa po vsem svetu velja 10 FIS pravil obnašanja na smučiščih. Obnašanje na smučišču je odsev vzgoje, predvsem pa upoštevanje dejstva, da je smučanje promet. Ivan Gruden

Anton Ostrožnik, z motornim kolesom Vespa Sprint letnik 1962, v razredu F 1. mesto Drago Kukovič, z avtomobilom, Dodge Roadster letnik 1924, v razredu C 1. mesto Ivan Obid, z avtomobilom, Fiat 500 A, letnik 1937, v razredu D 2. mesto Miro Štrancar, z avtomobilom, Fiat 500 A, letnik 1939, v razredu D 3. mesto Dušan Bizjak, z avtomobilom, Austin Mini, letnik 1970, v razredu F 4. mesto Stanislav Čibej, z motornim kolesom, Moto Guzzi letnik 1980, v razredu G 4. mesto Nejc Lokar, s Tomos Colibri, letnik 1972, v razredu G 7. mesto Uspešni tekmovalci so s svojimi rezultati in pridobljenimi točkami društvo Vipavska dolina pripeljali na tretje mesto v skupni uvrstitvi za državno prvenstvo. Uvrstitev na tretje mesto med 42 društvi, ki tekmujejo za državno prvenstvo v Zvezi SVS, je res odličen dosežek. Iskrene čestitke prizadevnim tekmovalcem za dosežene rezultate. Miro Štrancar

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE 2012 SMUČANJE za OTROKE

Trajanje: 20 urni tečaj bo potekal v času zimskih počitnic Termin: 20. 2. - 24. 2. 2012 Kraj: Smučišče Javornik

MIX AEROBIKA

Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom !!!!!) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000 in PET 1945-2045 - Col (telovadnica OŠ Col); SRE 1900-2000 - Velike Žablje (dvorana); PON 1900-2000 - Gaberje (dom krajevne skupnosti); ČET 1900-2000 - Šmarje (gasilski dom); PON 2030-2130 in ČET 2030-2130 - Črniče (telovadnica osnovne šole); PON 1845-1945 NOVO od februarja 2012 !!!!!!!

ŠPORTNA ABECEDA

Trajanje: 1x tedensko Kraj: - OŠ Vrtovin (PON 1430-1530) - OŠ Skrilje (SRE 1430-1530) - OŠ Črniče (TOR 1450-1550) NOVO od februarja 2012 !!!!!!!

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4-12 let)

Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

REKREATIVNO PLAVANJE za ODRASLE

Trajanje: 16 ur (2x tedensko) Termin: 6. marec - 26. april 2012 Urnik: TOR (1600-1700); ČET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

3. življenjsko obdobje

Št. 8 • 17. januar 2012

Foto: Branko Lavrenčič

Tretje življenjsko obdobje branko.lavrencic@siol.net BRANKO LAVRENČIČ

vih gospodarskih dejavnosti in novih prostovoljskih programov, v katere se starejši lahko vključijo; analizirati in raziskovati vprašanja starejših, starost in staranje ter izobraževanje starejših tako z osebnega kakor družbenega vidika, povečati osveščenost strokovnjakov in javnosti glede vprašanj starejših v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem okolju, predstavljati starejše in upokojene, organizirati jih in skupaj z njimi zagovarjati njihove potrebe in interese v javnosti in v odnosu do lokalnih, nacionalnih in mednarodnih ustanov. Društvo MOST – Univerza za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje posameznikov, ki se združujejo zaradi izobraževanja, kulturnega in športnega udejstvovanja ter prostočasnih dejavnosti. Ima preko 300 članov predvsem iz ajdovske in vipavske občine, nekaj pa je članov tudi iz sosednjih občin. Društvo deluje že 14. leto. Že samo ime – Univerza za tretje življenjsko obdobje – pove, da je osnovni namen povezovati ljudi, ki spadajo v tretje življenjsko obdobje. Obenem pa je v društvu zelo prisotna želja po medgeneracijskem povezovanju. Zato praktično nima omejitve glede starosti svojih članov in so (ste) zaželeni tudi mlajši. Tudi ‘vpisnih’ pogojev glede predizobrazbe ni. Samo želja po dodatnih znanjih in aktivnostih je potrebna. Predsednica društva MOST je, kot se za univerzo spodobi, profesorica in (upokojena) ravnateljica, gospa Ljudmila Kovač. Njena desna roka je

izpopolnjevati se, da ne postanemo cokla v razvoju. Naše učenje je prostovoljno, na koncu študijskega leta ne pišemo testov, ne dobivamo spričeval, smo pa nagrajeni s tem, da smo osvojili nova znanja in da se v družbi dobro znajdemo, kar pa je izjemnega pomena za našo pozitivno samopodobo.’ Dejavnosti društva. Šolsko leto je za nekatere dejavnosti vezano na običajen šolski urnik in traja od jeseni do pomladi v naslednjem letu. To ve-

tajnica Jožica Nusdorfer (obe sta na zgornji sliki). Predsednica je v uvodniku k glasilu društva Most za leto 2011 napisala: ‘V tretjem življenjskem obdobju je zelo pomembno, da delamo naprej in mi lahko delamo tisto, kar nas veseli, a prej ni bilo za to možnosti in največkrat tudi ni bilo časa. Zdaj lahko brskamo po spominih, jih zapisujemo, nastajajo novi in novi izdelki. Smo tudi prisiljeni izobraževati se in

kov pa niso samo suhoparna predavanja. Na primer španščino poučuje učitelj, ki mu je španščina materni jezik – Argentinec. Poleg samega jezika spoznavajo tudi običaje. Različni krožki, kot je umetnostna zgodovina, ustvarjalno pisanje, zgodovina, dramatika in dramski krožek, glasbena umetnost, psihologija osebnosti, astronomija, retorika, novinarstvo … Udeleženci se redno sestajajo. Odhajajo pa tudi na ekskurzije.

Foto: Branko Lavrenčič

Staranje in starost Naše življenje lahko predstavimo kot potovanje od zibelke do groba ali kot poje Iztok Mlakar od 'karucele pej veljo do truge'. Pot je polna vijug, hribov in dolin, vzeto kot celota pa kar precej ravna. To našo pot lahko delimo na posamezne časovne enote: leta, dneve ali celo ure, včasih so pomembne minute. Ena od delitev govori o treh obdobjih. Prvo življenjsko obdobje je otroštvo in mladost, ki se običajno konča s koncem šolanja. Drugo, ustvarjalno obdobje, traja okoli 40 let, je tudi obdobje, v katerem si prislužimo pokojnino. Tretje življenjsko obdobje predstavlja preostanek življenja. Uradno naj bi ljudje postali 'stare osebe' po 65. letu starosti. Kot veliko stvari v življenju pa je tudi ta prelomnica zelo relativna. Nekateri postanejo stari že veliko prej, drugi pa so mladostni in vitalni še veliko kasneje. Staranje je proces, ki doleti vsa živa bitja. Raziskave so pokazale, da je za uspešno staranje pomembna trdnost na več področjih. Telesno in duševno zdravje, ekonomsko in družbeno stanje ter zdravo okolje. Pomembno je, da ne čakamo na jutri. Z dobrimi ukrepi pričnimo že danes. Dejstvo je, da se svetovno prebivalstvo stara. Če je leta 1950 znašala povprečna starost na našem planetu 23,6 leta, se je 50 let kasneje povečala na 26,5 leta. Povprečen Evropejec je bil leta 2000 star 38 let, povprečen prebivalec Afrike pa samo 18,4 leta. Povprečna starost v naši občini je preko 40 let, ta podatek za Slovenijo pa je 41,3 leta. Otrok, rojen leta 2005 ali 2006 (podatek statistike), lahko pričakuje, da bo dočakal (povprečje) 75 let, deklica pa precej več – 82 let. V naši občini je po statističnih podatkih kar 5.569 oseb, starejših od 55 let, kar je skoraj 30 % vseh prebivalcev. Starejših od 65 let je še dobrih 15 %, preko 85 let pa 326 ali slaba 2 %. Tretje življenjsko obdobje pa še zdaleč ne pomeni le zaključni del življenja. Starejši smo lahko pomemben in aktiven del družbe. Pred kratkim sem po elektronski pošti dobil nasvet prijatelja, kako dočakati 100 let. Malo za šalo – povzemam nekaj nasvetov. 1. Ne obremenjuj se z nepomembnimi številkami, kot so leta, teža, višina … O tem naj razmišlja tvoj zdravnik. Zato je plačan. 2. Ohrani samo prijatelje, ki so vedri, optimistični. Slabo razpoloženi te vlečejo na dno. 3. Uživaj v malih stvareh. 4. Smej se čim večkrat in to glasno ter sproščeno. 5. Tudi solze so del življenja. Vzdrži, žaluj in pojdi naprej. Edina oseba, ki je s tabo celo življenje, si ti sam. Vedno izberi življenje. 6. Nakloni čas stvarem, ki jih imaš rad. Družini, hišnim ljubljenčkom, glasbi, cvetju, športu, hobijem in vsemu, v čemer uživaš. 7. Poskrbi za zdravje. Če je dobro, ga ohrani, če je nestabilno, delaj na tem, da ga popraviš. 8. Uživaj v malih rečeh. 9. Izkoristi vsak trenutek, da poveš svojim bližnjim in prijateljem, da jih imaš rad. 10. Nadaljuj z učenjem. Nauči se kaj o računalniku, energiji, o rastlinah oziroma o čemerkoli. Ne dovoli, da možgani počivajo. Prepreči 'Alzheimerju', da prične svoj pohod. Zadnji nasvet pa mi služi tudi za najavo organizacije, ki jo želim bolj obširno predstaviti.

lja predvsem za izobraževalne dejavnosti in na primer za plesne tečaje. V druge aktivnosti lahko novi in seveda obstoječi člani vstopajo tudi med letom. Posamezno dejavnost organizira animator, poučuje pa mentor. Iz opisa v nadaljevanju pa lahko vidimo, da so dejavnosti zelo raznolike in lahko vsakdo najde nekaj zase. Jezikovni tečaji. Na več stopnjah (začetni I, nadaljevalni II, III, izpopolnjevalni IV) za angleščino, italijanščino, nemščino, španščino … Posamezen tečaj poteka, če je dovolj prijavljenih kandidatov. Tečaji jeziFoto: Branko Lavrenčič

Društvo MOST – Univerza za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina V Sloveniji deluje 45 univerz za tretje življenjsko obdobje. Povezane so v Zvezo univerz za tretje življenjsko obdobje, posameznim univerzam pa Zveza nudi strokovno in svetovalno podporo. Prizadevajo si za tesnejše povezovanje generacij ter višjo stopnjo sodelovanja starejših v družbi. Na internetnih straneh slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje lahko preberemo, kaj so njihovi osnovni nameni in poslanstvo: spodbujati, boljšati in omogočati povezovanje in samoorganiziranost ter medsebojno pomoč starejših upokojenih in starejših s posebnimi potrebami in to s pomočjo izobraževanja, kulture, svetovanja, raziskovanja in delovanja v javnosti; ustvarjati okoliščine za osebnostno

rast starejših upokojenih in starejših s posebnimi potrebami za njihovo vključenost v družbo, dejavno starost, solidarnost in sodelovanje z drugimi generacijami in to s pomočjo izobraževanja, kulture, svetovanja, raziskovanja in delovanja v javnosti; nuditi podporo, informacije, izobraževanje in nasvete starejšim upokojenim in starejšim s posebnimi potrebami glede njihovih življenjskih okoliščin in povratka na trg dela ali glede prostovoljskega sodelovanja v družbi, spreminjati te okoliščine, v ta namen pa spodbujati nastanek no-

Prostor ne omogoča podrobnejšega opisovanja vseh aktivnosti. Samo kot primer navajam , da je krožek umetnostne zgodovine v minulem obdobju obravnaval umetniška ustvarjanja v prvi polovici 20. stoletja na Goriškem. Skupaj s krožkom ustvarjalnega pisanja in zgodovinskim krožkom so se udeležili ekskurzije v Celovec, kjer so bili gostje Mohorjeve družbe. Krožek ustvarjalnega pisanja, ki je zelo aktiven, je v letu 2009 izdal zbornik – Beseda je Most, v katerem je 13 članic krožka objavilo svoja dela. Ustvarjalne delavnice. Likovne, kamnoseške, kvačkanje, rezbarstvo, klekljanje, ročne spretnosti in aranžiranje delujejo v več skupinah. Na primer likovne delavnice v štirih, komnoseštvo v dveh itd. Redno tudi razstavljajo svoja dela. Obe kamnoseški skupini in rezbarji so sodelovali na razstavi jaslic v Vipavskem križu, izdelki delavnice ročnih spretnosti in kamnosekov so razstavljeni v izložbi nasproti tržnice. Na sliki so jaslice kamnoseške skupine I.

Gibanje in šport. V to skupino aktivnosti spadajo družabni plesi, ples v parih, folklora, pohodništvo, tai shi … Izpostaviti velja plesno skupino Ajda. Za sabo ima vrsto nastopov, med drugim tudi na prireditvi Slovenija ima talent. Ples v parih poteka v obliki tečajev. Trenutno poteka drugi nadaljevalni in tretji izpopolnjevalni tečaj. V folklorni skupini je sedem parov. Tako kot vse ostale skupine, delavnice in krožki tudi folklorna skupina ni zaprta za nove člane. Obratno. Novih članov in članic bodo zelo veseli. Zelo dobro obiskani so pohodniški izleti. Enkrat mesečno se poln avtobus ljudi dobre volje odpravi na enodnevni izlet, kjer obiščejo manj znane kraje in zanimivosti bližnje okolice. Slika je iz pohoda po Kozinskem krasu preteklo soboto. Ostale dejavnosti – strokovne ekskurzije, predavanja, samostojni javni nastopi in srečanja zaokrožujejo široko paleto dejavnosti in aktivnosti. Vsako leto izide tudi društveno glasilo MOST, kjer so aktivnosti še dodatno predstavljene od izvajalcev samih. Društvo Most – Univerza za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina Prešernova 26, 5270 Ajdovščina (prostori KS Ajdovščina) Telefon: 05 365 91 49 E pošta: most.u3@gmail.com, ljudmila.kovac@quest.arnes.si Uradne ure: ponedeljek 9,00– 10,00 Letna članarina: 15 €, član je lahko vsak starejši od 45 let

Mladi

Št. 8 • 17. januar 2012

MC Hiša mladih napoveduje FILMSKE MATINEJE Program Mladinskega centra v januarju dopolnjujemo s filmskimi matinejami. Potem, ko smo v jeseni 2011 predstavljali španske filmske uspešnice, bo tokrat na ogled širši izbor filmov z različnimi tematikami kot so art film, film noir, dokumentarni filmi, športni filmi, filmi za najmlajše in druge zvrsti. Tokrat v malce zgodnejšem, poznopopoldanskem terminu. Sreda 18 januar – 18h Sreda 25 januar – 18h PETEK 20 JANUAR 2012 ZIMSKI FOTOKROS 2012 Fotokros je projekt, ki je zasnovan na izvirnosti in drugačnosti. Gre za fotografski natečaj, ki se odvija v mestu Ajdovščina in teme Fotokrosa se nanašajo neposredno na mesto in njegovo okolico, s čimer želimo doseči večjo prepoznavnost občine Ajdovščina, hkrati pa mlade spodbuditi k resnejšemu ukvarjanju s fotografijo. Najboljše fotografije bodo nagrajene in razstavljene v antičnih termah pri ajdovski tržnici. V fotokrosu lahko sodeluje, vsakdo, ki v določenem času pošlje vsaj tri fotografije na razpisano tematiko. Edini pogoj je, da so fotografije posnete v času trajanja natečaja. Dovoljena je uporaba orodij za računalniško obdelavo fotografij. Fotografije pošljite skupaj z vašimi podatki na info@mc-hisamladih.si Tema zimskega fotokrosa 2012 je BURJA. Natečaj traja od 20. Januarja do petka 17. Februarja 2012. PETEK 20 JANUAR 2012 – 19h OTVORITEV RAZSTAVE V GALERIJI HIŠA MLADIH – DEJAN KRALJ http://dejankralj.blogspot.com/ PETEK 27 JANUAR 2012 – 21h (V Baru HM) KONCERT; KOSTA Na zadnji januarski petek v letu 2012 prihaja na oder Bara Hiša mladih priljubljeni slovenski hip hop glasbenik Kosta. Kosta je ljubljanski MC, ki je začel svojo pot v skupini z imenom Anonimni . S skupino so se uvrstili na prvo slovensko hiphop kompilacijo 5'00'' of fame: Za narodov blagor s pesmijo Pravila igre. Po razpadu skupine je leta 2003 je izdal samostojen album z naslovom B.I.Z. Javnosti je najbolj poznan po komadih Furam Begije, Na senčni strani Mesta, Bagra, Sreča pride…. Za popoln hip hop večer bodo poskrbeli še domači raper Unther, beatboxer Patro, DJ Zdavc in še kdo se bo našel. Vstopnina 5 Eur TOREK 31 JANUAR 2012 – 18h POTOPISNO PREDAVANJE; ROMARSKA POT CAMINO Romarska pot Camino ni tekma v kilometrih ali v prehojenem času, je predvsem pot k sebi. Camino je meditacija, je telovadba, je bolečina in radost in vsi občutki vmes. Je spoznanje, da vsi romarji hodijo po isti poti posuti z luknjami in kamenčki in da nad vsemi sije sonce. Je gibanje in hkrati živ organizem. Camino so ljudje, Španci in Španke in ves ostali svet, ki pride tja. Pod nebesni svod zmajeve črte iskati odgovore na skrita vprašanja, odkriti globlji smisel našega bivanja, premagati strah ter peš, na kolesu ali z konjem premagati zadano razdaljo. Eni gredo tja enkrat, drugi šestkrat in tretji pridejo tja in tam kar ostanejo. Nekateri prehodijo petdeset kilometrov, drugi 800. Svojo izkušnjo o romarski poti nam bo zaupala Damijana Pipan, kraševka, ki je doživela to nepozabno preizkušnjo. Vabljeni, da ji prisluhnite. Udeležba je brezplačna. SOBOTA 4 FEBRUAR 2012 – 9H – 18H ART MARKET Po krajši, čez praznični, prekinitvi se ajdovski Art market ponovno vrača v Pale. V soboto, 4. februarja 2012. Kdor bi rad s svojimi izdelki sodeloval na art marketu, naj se oglasi v Lični hiši na Prešernovi 7a, v Ajdovščini, lahko pokliče na telefonsko številko +386(0)5 368 1929 ali pa pošlje email: info@licnahisa.com . Sodelovanje je brezplačno.

Taborniki ustvarjamo boljši svet, tudi v Ajdovščini že 60 let! Vse skupaj se je začelo s prvim skavtskim taborom na otoku Brownsea v Angliji, avgusta leta 1907, ki ga je vodil Robert Baden Powell, znan kot začetnik skavtskega gibanja ter njegov dosmrtni načelnik. Baden Powell je zbral dečke različnih starosti in slojev ter jih učil taborniških veščin. Razdelil jih je v vode, pri čemer je bil najstarejši vodnik. Vsak vodnik je bil v celoti odgovoren za ravnanje svojega voda, ves čas v taboru in izven njega. Taka organizacija je bila skrivnost njegovega uspeha. Organizacijo je poimenoval Boy Scout Association, javnost pa z njo seznanil s knjigo Scouting for Boys, s katero je leta 1908 doživel velik in nepričakovan uspeh. V Sloveniji so se najprej - v letu 1922 - pojavili skavti, leta 1925 pa je iz skupine skavtov, ki je že delovala, izšla ideja o ustanovitvi gozdovniške organizacije. Med gozdovniško in skavtsko organizacijo v takratni Sloveniji v vsebinskem konceptu delovanja ni bilo bistvenih razlik. Obe organizaciji sta se razmahnili po vsej Sloveniji, številčno krepili in organizacijsko širili.

deloma iz ostankov italijanske vojaške opreme, deloma iz takrat prodajanih materialov. Načrtovali so daljše počitnice, ki pa so jih morali zaradi zobobola enega izmed tabornikov po štirih dneh prekiniti. Z ustanovitvijo gimnazije, ki je združevala mlade dijake, polne življenjskih pričakovanj, je bil dan okvir kasnejšemu Rodu mladih borov, ki so jih ustanovili že leta 1952. Veliko vlogo sta pri ustanovitvi odigrala profesorja in učitelja Cene Matičič in Anatolj Krasovsky, ki sta tako s svojo razgledanostjo in avtoriteto v pozitivno smer usmerjala mladostno energijo dijakov. Idejo, da bi ustanovili taborniško društvo, so ajdovski taborniki dobili ob ogledu propagandnega filma, ki so ga iz Postojne poslali na gimnazijo. Prve šotore so si sešili iz jadrovine in so bili brez dna. To je bila predvsem platnena streha, napeta preko

Naziv "tabornik" je bil prvič omenjen leta 1924 v Narodnem dnevniku. Z njim so poimenovali pripadnika obeh gibanj. Izraz se je nato pojavil leta 1925 v imenu Združenja slovenskih tabornikov. Po 2. svetovni vojni, 22. aprila 1951, so nekdanji skavti in gozdovniki skupaj ustanovili organizacijo Združenje tabornikov Slovenije. Kasneje se je združenje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije. S pestrimi in za mlade privlačnimi aktivnostmi je hitro narasla od začetnih 783 na preko 15.000 članov. Leta 1994 je bila Zveza tabornikov Slovenije sprejeta v polnopravno članstvo kot nacionalna skavtska organizacija v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja – WOSM. Ta združuje preko 28 milijonov skavtov in skavtinj iz več kot 216 dežel in teritorijev od tega 151 držav. Zelo hitro se je, po ustanovitvi Zveze tabornikov Slovenije taborništvo razširilo tudi v Ajdovščino, kjer so začetki njegovega delovanja močno povezani z ustanovitvijo gimnazije v Ajdovščini, v letih 1951 / 1952. Res pa je, da so prvi ajdovski taborniki letovali že leta 1948. Trije mladi pustolovci so se z vlakom odpeljali v Bohinj. Opremo so si izdelali sami,

lesenih palic. Namesto dna so imeli iz desk zbit okvir, kamor so natlačili slamo na kateri so ležali. Ajdovska posebnost je bil tee-pee, okrogel indijanski šotor, ki so ga naredili po skicah iz knjig. Uporabljali so ga kot gospodarski šotor za skladišče. Uniforme v začetku niso imeli, nosili pa so podobne srajce in kratke hlače. Pravi taborniki iz knjig in filmov so imeli tudi taborniške nože in sekirice, zato so si jih mladi Ajdovci prekovali iz italijanskih vojaških cepinov in bajonetov. Prav zaradi tega jim je policija že na prvem taborjenju povzročala težave. Kasneje so si v mizarski delavnici izdelali celo dve sandolini, ki so ju odpeljali s seboj na morje, kjer so ju povezali v katamaran in z njim jadrali ob obali. Iz avtomobilskih zračnic so izdelali tudi prve potapljaške maske. Žal se je vse to ohranilo le v spominih in na fotografijah. Taborniki v Ajdovščini so bili v tistem času nosilci vsakršnega družabnega življenja. Znotraj svoje organizacije so organizirali tudi gorsko stražo, rokometno moštvo, ki je bilo sploh prvo na primorskem in lutkovno skupino. Kljub pomanjkanju prave opreme in neštetim improvizacijam so bili ajdovski taborniki v

svojem delovanju zelo uspešni. Po letu 1954 so vsako leto organizirali letovanje na jadranski obali. Ti tabori so bili prava Ajdovščina v malem, saj so na obalo pretovorili tudi večino potrebne hrane, ki so jo darovala domača podjetja. Poletna taborjenja na obali so postala v resnici letne počitnice za veliko število ajdovskih družin, ki si brez tabornikov počitnic na morju nikakor ne bi mogle privoščiti. To je bil še dodatni magnet za članstvo in zagon delovanja društva. Danes taborništvo v Ajdovščini združuje več kot 120 aktivnih članov, otrok, vodnikov in ostalega vodstva, v spominu in krvi pa obstaja v še mnogo več Ajdovcih, ki so nekoč bili taborniki in se še danes držijo gesla da je taborništvo način življenja in prisegajo na moto Enkrat tabornik, za vedno tabornik. Nekaj izmed njih jih bo predstavljenih v portretih tabornikov, ki jih pripravljamo za naslednje številke Ajdovskih novic. Taborništvo v Ajdovščini za mnogo otrok in mladostnikov predstavlja zdrav način preživljanja prostega časa, njihov način življenja ter neopisljiv dar, ki so nam ga dali začetniki skavtstva v svetu ter taborništva v Sloveniji. Letos Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina praznuje 60 let svojega delovanja. V ta namen bomo izvedli več dogodkov – razstavo v mesecu marcu, veliko praznovanje s pravim taborniškim kresom v začetku meseca maja ter propagandni tabor v mesecu septembru. O vseh dogodkih boste pravočasno obveščeni in nanje lepo vabljeni. Naj zaključim z zadnjim sporočilo skavtom, ki ga je podal Robert Baden Powell: “Vendar - na pravo pot do sreče boš prišel, ko boš znal dajati in svojo srečo deliti z ljudmi. Poskusi in pusti ta svet nekoliko boljši in lepši, kot je bil, ko ti je bil zaupan. Tako bo tvoja smrt mirna in umrl boš vesel, z občutkom, da svojega časa nisi zapravil, pač pa da si naredil vse, kar je bilo v tvoji moči. To je pravi pomen mota 'Bodi pripravljen!', živeti in umreti srečno. Drži se skavtske obljube, vedno - celo potem, ko zraseš v moža - in Bog naj ti pomaga.” Lepo je biti TABORNIK – pridruži se nam! Taborniški pozdrav! Društvo tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina

Najmlajši

Št. 8 • 17. januar 2012

Čudovit popoldan v vrtcu s Plesna pravljica plesnega centra ADC terapevtskimi psi Tačke pomagačke Ajdovski plesni center ADC Sredi decembra smo imeli v Otroškem vrtcu Ajdovščina, enota Ribnik, na obisku terapevtske pse organizacije Tačke pomagačke. Skupino najmlajših otrok sta ob koncu leta obiskala kužka Varvi in Riva. Njuni vodnici sta ga. Cvetka Gorjan in gdč. Sara Kalin. Staršem in otrokom sta prikazali kako poteka dan s psom. Cilj obiska je bil premagati strah pred psom. Otroci so z zanimanjem poslušali kar sta povedali vodnici in pristopili

h kužkoma ter sodelovali pri raznih dejavnostih, kot so pobiranje pasjih kakcev v vrečke, hranjenje psov, božanje in česanje. Na kocu pa so skupaj s kužkoma prestopali in se spuščali po pripravljenem poligonu. Ko smo se vsi razgibali, smo se še pogostili in poklepetali. Resnično neverjetno je, koliko ti lahko dajo tako lepo vzgojene živali. Hvala ge. Cvetki in gdč. Sari ter njunima zvestima psičkama za čudovit popoldan. Ana Debenjak in Lucija Praček

Igriva radost v Malovšah in Gojačah

je konec leta tradicionalno povabil na božično – novoletno plesno produkcijo, namenjeno staršem, sorodnikom in prijateljem. Plesalci so pokazali, kaj so se naučili v novi plesni sezoni in navdušili s plesno pravljico. Otroci vsako leto nestrpno pričakujejo produkcijo in se veselijo novih koreografij, novih druženj in novih izzivov. 21. decembra 2011 pa nas je ADC presenetil z malce drugačno obliko plesne produkcije, pričarali so nam pravo plesno pravljico. Zgodba z naslovom Marta govori o dekletu, ki je zelo navezano na svoj srček ter lepo skrbi zanj in ga vozi vsepovsod po svetu, kamor gre tudi sama. Nekega dne pa Marta na srček popolnoma pozabi in se od njega loči samo zaradi luksuza in materialnih dobrin, ki jih dobi med oblaki. Pravljica skozi plesne korake nosi pomembno misel, ki se je dotaknila obiskovalcev – majhne stvari so včasih veliko pomembnejše, kot velike, ki se nam morebiti v nekem trenutku zdijo pomembne in nujne. »Gre za klic prijatelja, ki ga odlagamo, ker moramo storiti še to in ono. Gre tudi za klic ljubljene osebe sredi noči, da ji povemo kaj čutimo, namesto kupovanja dragih daril za rojstni dan, Valentinovo ali Božič«, je povedala ena izmed vaditeljic ob koncu pravljice. Pravljico je pripovedovala gospa Mirjana Stopar, vmes pa so se vrstile plesne točke – omeniti velja, da vse s slovensko glasbo, kar so mnogi (predvsem starši) označili kot piko na I. »Hoteli smo izpostaviti slovensko glasbeno sceno in poudariti, da se lahko tudi na slovensko pesem pripravi odlično koreografijo«, so nam

povedali zagnani plesni vaditelji. Otroke pa je presenetil tudi Božiček, tokrat v modernejši verziji. Očitno je bilo, da je prišel iz smučišča, saj je bil opremljen s smučkami in s smučarskimi očali, in kljub temu, da ga je zeblo, je ob prihodu še zaplesal. Otroci so svoje navdušenje hitro pokazali tako, da so se mu pridružili in zaplesali. Božiček jim je podaril darila, njegovi jelenčki pa so med otroke razdelili še bonbončke. Ob koncu so bili vsi neizmerno zadovoljni, predvsem vaditeljice, ki so z iskricami ter veseljem v očeh izkazovale zadovoljstvo ob uspeli plesno – pravljični produkciji. »V tale projekt smo res veliko vložile, organizirati smo morale kar nekaj sestankov in skupnih srečanj, čeprav smo iz različnih koncev ter poiskati in naročiti potrebne rekvizite, pa tudi ljudi, ki so nam bili pripravljeni pomagat. Bilo je vredno truda in zdaj se nam je obrestovalo z nasmejanimi in

zadovoljnimi obrazi otrok in občinstva. Hvala, ker ste del nas in hvala ker nas z zaupanjem in potrpežljivostjo vzpodbujate«, so še povedale. Z veseljem ADC, nas prav zanima kaj lahko še pričakujemo v naslednjem letu! Pa da ne pozabimo omeniti, da je plesni center izvedel svoj prvi Flash Mob v Ajdovskem Mercator Centru. Kar tako naprej! VR

Plesalci plesnega centra ADC so na praznični ponedeljek, 26. decembra 2011, nastopili na dobrodelnem koncertu, namenjenem izgradnji župnijskega doma v Šempasu. Koncert je organizirala domača župnija, povezovala ga je Magdalena Mlečnik. Plesalci ADC so program popestrili s tremi različnimi plesnimi točkami in navdušili obiskovalce.

Tudi v Ajdovščini je Dedek Mraz prisluhnil željam otrok Brezplačne novoletne ustvarjalne delavnice v stari šoli med Malovšami in Gojačami so otrokom prinesle preprosto, vendar nepozabno in čudovito darilo dedka Mraza in babice Zime. V dvorani KS Malovše-Gojače oziroma, v stari šoli, so se med 28. in 30. decembrom 2011 odvijale brezplačne novoletne ustvarjalne delavnice za otroke. Delavnice so nastale na pobudo in v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina in ideja razveseliti otroke je že takoj zelo navdušila tudi mene. Mentorstvo sem seveda sprejela z velikim veseljem. O odzivih otrok in staršev sprva nisem razmišljala, saj sem čas raje vložila v energičen in pozitiven pristop do delavnic ter otrok. Odziv je bil že na začetku pozitiven in topel. Delavnice so bile sestavljene iz različnih aktivnosti, ki so se med seboj povezovale, saj so bile vse na temo zime in praznovanja. Otroci so izdelovali čestitke in novoletne okraske, igrali smo se družabne igre in se med odmori razgibali na otroškem igrišču. Vsi pa smo se najbolj zabavali ob petju zimskih otroških pesmic ter glasbenih igricah ''O metuljčku,

ki se spremeni v snežinko'' ter ''Bele snežinke''. Za praznično glasbeno vzdušje je z igranjem na klaviature poskrbela Janja Bric. Otroci so bili nad delavnicami nav-

dušeni in so izrazili željo, da bi se take aktivnosti odvijale med vsakimi šolskimi počitnicami. Ob ustvarjanju in igri so izžarevali energijo ozdravljenega sonca, igrivost in življenje drugačne mavrice. Tudi mene je ustvarjanje z otroki navdihnilo in nastala je preprosta pesmica, ki je prišla iz mojega srca po ljubeči poti:

Zmaga je mir v duši, otroške oči so angelska krila ... ... in ves svet smo ena sama družina, smo igriva radost in otroci dosegljivih zvezd. ***

Katja Krkoč

Tudi letos se je otroški program veselega decembra 2011 na MC Hiša mladih zaključil v prijetnem vzdušju in sicer, s prihodom Dedka mraza. Dvorana prve slovenske vlade se je v četrtek, 29. Decembra, napolnila z otroškim smehom. Vse se je začelo z delavnicami namenjenimi najmlajšim, kjer smo skupaj z Medobčinskim društvom prijateljev mladine in prostovoljkami Mladinskega centra Ajdovščina, izvedli kreativne delavnice. Tudi pozneje na odru je bilo zanimivo, saj sta nam škrata Bolfek in Lenko prav vsem v dvorani, tako otrokom, kot njihovim staršem, izmerila pridnost. In ker sta spoznala, da smo bili v preteklem letu vsi zelo pridni, smo vsi skupaj uspeli priklicati Dedka mraza. Le ta ni otroke samo prijazno pozdravil in posladkal, pač pa tudi vzel v naročje in vsakemu, ki je želel kaj zapeti ali le povedati svoje želje prisluhnil. Celoten program sta povezovali prostovoljki iz mladinskega centra Denise in Ana. MC Hiša Mladih se za uresničitev dogodka zahvaljuje Občini Ajdovščina, Mlinotestu Ajdovščina, Medobčinskemu društvu prijateljev mladine za pomoč pri izvedbi delav-

nic, prostovoljkam Denise, Ani B. in Ani , Rebeki, Neži, Katji in Andreji za izvrsten animacijski program, Gregorju Humarju za vso tehnično podporo, mentorici Jasni Fratnik in dekletom, ki so nastopile na inštrumentih, ter seveda vsem otrokom in

njihovim staršem, ki so nas obiskali in z nami preživeli radoživ torkov popoldan. Mladinski center Hiša mladih vošči vsem otrokom in njihovim staršem Super leto 2012! MC Hiša mladih

Narava in družba

Št. 8 • 17. januar 2012

Poskrbimo za ureditev vegetacije ob cestah in s tem prispevajmo k večji varnosti udeležencev v prometu

Živi svet pred domačim pragom IRENA KODELE KRAŠNA

skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.« V skladu s 14. točko 2. člena Zakona o cestah je cestišče definirano kot del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča« V praksi to pomeni, da: - da je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost cestišča, - zaradi preglednosti višina žive meje ne sme presegati višine 75 cm od nivoja vozišča, - morajo biti drevesa, ki rastejo ob omenjenih cestah, obrezana tako,

da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (slika). - mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste. (slika). Obenem vas opozarjamo tudi, da je prepovedano: - po cesti vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge, brane in ostalo kmetijsko orodje ter druge dele tovora, - na ali ob cesti nameščati ali odlagati les, opeko, odpadne in druge materiale ali predmete, ki lahko poslabšajo ali onemogočijo preglednost ceste oziroma ovirajo ali ogrožajo promet, poškodujejo cesto ali poslabšajo njeno urejenost, - orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo. Komunalno stanovanjska družba d.o.o.

Foto: Kristina Prosen

PTICE POZIMI Zima je letni čas, ko hrane ni v izobilju in marsikatera žival se temu letnemu času poskuša izogniti. Le kdo ne ve, da ptice selivke odletijo jeseni na jug, ker tu ni več hrane zanje, da gresta polh in medved na zimsko spanje, da se netopirji zatečejo v jame, kjer bodo otrpli počakali na toplo pomlad… Nekatere živali, med njimi so tudi številne ptice, pa se pred zimo ne umaknejo, ampak se z njo spoprimejo. Ko pritisne mraz in tla pokrije debela snežna odeja, se marsikomu zasmilijo ptice, ki si v okolici hiš iščejo hrano in zatočišče pred burjo. Bodo preživele brez naše pomoči? Načeloma bi morale. Skozi razvoj, ki je potekal več sto tisoč ali celo nekaj milijonov let, so se vrste dobro prilagodile na življenjske razmere v svojem okolju, zato večina ptic preživi tudi zanje bolj stresni del leta. Spomladi in poleti se hranijo predvsem z žuželkami, ker pa jeseni in pozimi teh ni na razpolago, ptice, ki ostanejo pri nas, preidejo na rastlinsko dieto. V tem času se prehranjujejo z različnimi semeni in plodovi. Med pticami, ki jih lahko pozimi vidimo na vrtu, je glede tega izjema zelena žolna. Njena najljubša hrana so mravlje in do njih se prikoplje tudi pozimi, čeprav mora kopati skozi skoraj meter debelo snežno odejo. Ker pa je tako kopanje zelo naporno, se ne bo branila tudi kakšnega jabolka, ki ga najde na tleh. Večina vrst ptic si hrano išče sproti, nekatere pa zimo mislijo že jeseni. Ena izmed takih ptic je šoja, ki si želod in druga semena shranjuje v tleh, da jih bo imela za hude zimske dni. Seveda na marsikatero »shrambo« pozabi in spomladi iz nje prikukajo na plan mlade rastlinice. Tako šoje pomagajo pri širjenju in obnovi gozdov. V naravno ohranjenem in vrstno pestrem okolju si ptice vedno najdejo dovolj zatočišč in hrane, da lahko dočakajo pomlad. Poginejo predvsem stari, oslabeli in bolni osebki ali tisti, ki so še mladi in neizkušeni. Glede na to, da imajo ptice številne zarode in nekatere celo po dva ali tri na leto, to izgubo vrsta hitro nadomesti. Zakaj si torej damo toliko opraviti s hranjenjem ptic pozimi? Razlogov je več. Naselja prav gotovo niso naravno okolje in tu si ptice težko najdejo hrano. Če jih hočemo ohraniti v svoji bližini, potem jim moramo pomagati. Najbolj utečen način hranjenja ptic so ptičje krmilnice, v katere pticam nasujemo semena. Pri tem moramo paziti, da krmilnico polnimo vsak dan sproti in da redno odstranjujemo iz nje ostanke hrane in ptičje iztrebke. Z zanemarjeno krmilnico naredimo pticam več škode kot koristi, saj je taka krmilnica leglo bolezni, ki se med pticami hitro razširijo. Tudi neredno polnjenje krmilnice ima lahko negativne posledice. Ptice za letenje porabijo kar precej energije, ki jo morajo s hrano nadoknaditi. Ker se hitro učijo, se hitro navadijo na lahko dostopno hrano v krmilnicah, zato ostajajo v njeni bližini. Sedaj pa si predstavljate lačno sinico, ki prileti do vaše krmilnice in ugotovi, da v njej ni hrane! Če jo dobi pri sosedu, bo vse v redu. Če pa bo morala leteti do oddaljenega gozdnega roba in si tam iskati semena, bo lahko v velikih težavah. Seveda pa krmilnica z zalogo sončničnih semen še zdaleč ni edini način hranjenja ptic. Nekaterim pticam, na primer kosom in taščicam, gredo bolj v slast jabolka, ki jih pustimo na tleh na vrtu, druge imajo rade lojeve pogače…

Spoštovani občani, s ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v prometu, vas želimo opozoriti na obvezno upoštevanje določb 21. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki govori o vzdrževanju vegetacije: »Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno. Vegetacijo se mora vzdrževati v

Natura Branice

Krmišče naj bo v bližini grmovja in nedosegljivo mačkam. Na fotografiji je čižek. Eden od pomembnih razlogov, da ima skoraj vsaka hiša tudi ptičjo krmilnico, pa je prav gotovo naše veselje ob opazovanju ptic in občutek, da smo pomagali prijateljem, ki so nam spomladi in poleti tako lepo prepevali. Opazovanje ptic ob ptičji krmilnici je odlična priložnost, da otrokom približamo svet narave in jim pomagamo razviti čut odgovornosti do svojega okolja. Za marsikaterega ornitologa in naravovarstvenika je bilo prav opazovanje ptic na ptičji krmilnici prvi stik s pticami in skrbjo za živa bitja, ki si z nami delijo planet.

Naravoslovni izziv meseca decembra Preštejte ptice okoli vas! Društvo za opazovanje in proučevanje ptic vas tudi letos vabi k sodelovanju pri opazovanju ptic, ki se pozimi pojavljajo v naši okolici. Na ta način društvo spremlja, kaj se dogaja s pticami v naseljih. Opazovanje ptic bo potekalo v tednu od ponedeljka, 30. januarja do nedelje, 5. februarja 2012. Enkrat v tem obdobju si izberete pol ure, ko opazujete in beležite vrste in število opaženih ptic. Ptice lahko opazujete skozi okno, ob krmilnici, ali pa se odpravite na sprehod okrog doma ali šole oziroma vrtca. Za mlajše otroke je mogoče opazovanje poenostaviti tako, da ugotavljate, katere vrste vidite, število osebkov pa zanemarite. Za pomoč pri opazovanju vam je društvo pripravilo letak s fotografijami ptic in tabelo za beleženje opazovanj. Letak lahko dobite na spletni strani društva. Svoja opažanja do konca februarja pošljite na e-mail eva.vukelic@dopps.si ali na naslov DOPPS, p.p. 2990, 1001 Ljubljana. Tudi če ptic v izbranem času ne boste opazili, je to pomemben podatek. Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon 01/426 58 75 ali pišete na eva.vukelic@dopps.si. Vašega poročila in morebitnih fotografij pa bomo veseli tudi na našem zavodu. Če boste želeli, jih bomo objavili na spletni strani Zavoda Rdeči apolon (www.rdeci-apolon.si). Pošto naslovite na: Zavod Rdeči apolon, Budanje 1j, 5271 Vipava ali na elektronski naslov info@rdeci-apolon.si. Veselimo se vašega sodelovanja!

Leta 2004 je Slovenija z vstopom v EU določila tudi posebna varstvena območja (območja Natura 2000) in eno izmed njih je tudi Dolina Branice. Marsikdo od prebivalcev v Braniški dolini, pa tudi v vaseh na pobočjih (Gaberje, Šmarje, Erzelj…) ne ve, da živi v tem varovanem območju, niti ne ve, katere vrste se na tem območju varujejo. Da bi tudi domačini aktivno sodelovali pri varovanju območja in njegovemu upravljanju, je Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica v sodelovanju z lokalnimi partnerji (Hiša posebne sorte Vid Sorta s.p., Center za razvoj podeželja TRG Vipava in Kulturno društvo Karla Štreklja Štanjel) v lanskem letu začel z izvajanjem projekta »Natura 2000 v dolini Branice«. S tem projektom so dobili prebivalci območja Dolina Branice možnost, da spoznajo v živo živalske vrste, ki se jih na tem območju varuje, in da v sodelovanju s strokovnjaki s po-

dročja varstva narave skupno določijo koncept varstva območja. V pripravo koncepta oz. izhodišč za načrt upravljanja se lahko vključi vsak, ki na tem območju živi, dela ali bi lahko upravljalske odločitve nanj kakorkoli vplivale. Upamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo najti ravnotežje med okoljskimi, družbenimi in ekonomskimi potenciali tega območja ter tako na najboljši možni način uravnotežiti razvoj in naravovarstvo.

Za začetek vas vabimo na uvodna srečanja, na katerih bo tekla beseda o projektu, Naturi 2000 in vaših željah oz. vizijah za območje Dolina Branice v prihodnosti. Srečanja bodo v Kodretih (26. 1. 2012), Šmarjah (27. 1. 2012) in na Erzelju (31. 1. 2012) ob 18. uri. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani www.zrsvn.si v zavihku »Projekti«, informacije pa lahko dobite tudi pri vodji projekta Ireni Kodele Krašna na tel. 040-560955.

Pisma

Št. 8 • 17. januar 2012

O ponosu

Ljubezen OLGA LIČEN

Vse naše nesreče nastanejo zaradi pomanjkanja ljubezni do samega sebe. Če v vašem življenju obstajajo nerazrešene težave, ste lahko prepričani, da je to samo zaradi vaše slabe samopodobe. Mnogi zmotno mislijo, da morajo vse sile in energijo usmeriti v doseganje materialnih dobrin. Ali v iskanje primernega partnerja. Pri tem pa pozabijo nase in se potem pritožujejo, da se njihove želje ne izpolnijo. In dolgo pričakovane sreče ni in ni. Brez zdrave samopodobe, zaupanja vase in samozavesti, ki izhaja iz ljubezni do sebe, ne bomo dosegli pričakovanih ciljev. Zaostali bomo daleč za svojimi zmožnostmi. Kaj ljubezen pravzaprav je? Ljubezen je energija. Živa in močna energija. Hrana za dušo. Daje nam krila, vpogled v naravo stvari. Očisti nas balasta negativnih, črnogledih misli. Rek, da zaljubljenci gledajo na svet skozi rožnata očala, dobi svoj globlji pomen. S takim človekom je nemogoče manipulirati, ga izkoriščati, zatirati. Nekateri se boste spomnili primerov, ko je zaljubljenec svojo voljo povsem podredil partnerju, in me poskušali demantirati. To ni bila ljubezen človeka s pozitivno samopodobo, človeka, ki se ima rad. To je bilo podrejanje pod krinko ljubezni zaradi strahu. Strahu ostati sam. Ker se sam počuti nemočnega. Ker se ne ceni in spoštuje, se ne ljubi. Vse prevečkrat ljudje iščejo ljubezen v okolici, v drugih ljudeh. Čista ljubezen je le v vas samih, v vašem srcu in duši. Kar oddajate, to sprejemate, in to je glavni zakon Vesolja. Ali karme, če želite. Ko govorim o ljubezni do sebe, ne mislim na egoizem ali narcisoidnost. To ne pomeni, da občudujete svojo podobo v ogledalu in mislite samo nase. To tudi ni ohola arogantna ambicioznost, ki je danes tako vseprisotna. Človek, ki zdravo ljubi sebe je brez ega. Je kot gorsko jezerce, v katerega vržemo kamen, in krogi iz sredine mirno in enakomerno dosežejo obalo. Ti krogi so ljubezen in mirnost, ki jo izžareva v Svet. Ljubiti sebe pomeni, da gradite svojo osebnost, postajate neodvisni, samostojni, razvijate svoje talente in karizmo. Vendar tudi ne pozabljate na videz, urejenost. Ko postanete vse to, potem ne boste nikoli dopustili, da vas žalijo ali ponižujejo. Umirjeno boste reagirali na vse "napade" na vas. Na obrazu boste imeli lep nasmeh. Božanski nasmeh Bude. Ob vrženem kamnu boste kot gorsko jezerce spustili mirne, lepe valove, ki bodo v enakomernih krogih dosegli obalo. Kroge ljubezni in sočutja. Človek nezavedno pošilja v Svet svoje občutke. V zameno dobi potrditev svojega stanja. Pošiljajte v svet ljubezen. V zameno boste dobili – ljubezen. Pozitivni ljudje se bodo nenadoma želeli družiti z vami ali vsaj poklepetati. Morda se bo celo vaše okolje popolnoma spremenilo (tako se bo vam zdelo, v resnici bo sprememba pri vas). Ker boste že korak navzgor. Ne pozabite nikoli, da podobno privlači podobno. Zato je koristno, da ste resnično ljubeči in dobri. Osvobodili se boste zidov, ki ste si jih zgradili okrog vas. Odprlo se vam bo tisočero doslej zaprtih vrat. Zapustile vas bodo bolezni in stiske. Postali boste odprti za brezpogojno ljubezen. Včasih, žal, veliko ljudi zamenja ljubezen z navezanostjo, občutkom lastništva. To je egoizem. Prava ljubezen nikoli ne zadržuje tistega kar je že odslužilo, odšlo in ni več potrebno. Ljubezen nikoli ne deli bolečine, ne omejuje ali stiska. Je svobodna in lahka kot pisan metulj. Ljubeča oseba odpušča in še naprej ljubi, ker jo greje notranja ljubezen. Ljubezen moramo živeti in jo izžarevati. Živeti z veseljem, delati z veseljem, uživati v tem, da živimo. Ljubezen rojeva še večjo ljubezen in vrača se kot bumerang. Imate radi Vesolje, Boga? Mi sami smo del tega. V nas je delček božanskosti. In v to božanskost v nas se je treba zaljubiti. Ta božanskost je ljubezen do sebe in drugih. Do Sveta in Vesolja. Bog nas vse ljubi. On ni star jezen mož, ki nas kaznuje za naše grehe in napake v življenju. On je večno mlad, lep in radosten. In mi vsi smo njegovi dragi otroci. Mi sami sebe kaznujemo, ker kršimo univerzalni zakon Vesolja. S tem si ustvarjamo blokade. Človek je bil ustvarjen v ljubezni. In še sedaj velja, da so otroci sad ljubezni. Rojevanje otroka, tj. ljubezni, je pravi čudež. Ljubezen nam je dana že ob začetku. Samo spomniti se je potrebno nanjo in jo razvijati v sebi. In ljubili vas bodo tudi drugi.

Starec in njegovo premišljevanje Premišljujem o pogovoru, ki sem ga imel s sedemdeset-letnim človekom, ki je na koncu poudaril nekako takole: “...res, da smo iz revne družine, a smo ponosni, ker smo pošteni ljudje!“ “In zakaj mislite, da ste pošteni”, vprašam. “Zato, ker se nismo nobenemu zlagali in nobenega ubili”, mi je odgovoril hitro, brez premišljevanja in zelo resno, rekel bi, da celo malo užaljen, ko me je gledal naravnost v oči. Očitno je bil zelo ponosen na to, da se ne laže in da ni nikogar ubil(!) Ko sem soprogi povedal, da si želim pisati o ponosu kot osnovnem členu vsega slabega, mi je užaljeno rekla: “ Povej mi, zakaj je slabo, če sem ponosna na naše otroke in zakaj naj ne bi bila ponosna na vse naše uspehe v življenju?” Mislim, da je lahko srečen in zadovoljen vsak med nami, če so naši otroci dobri in da smo z odličnim uspehom obvladali vse najpomembnejše probleme življenjskega pomena. Vendar če smo zaradi tega ponosni, takrat svoje otroke ločimo od drugih otrok, sebe ločimo od drugih ljudi, in pri tem mislimo, da so naši otroci nekaj posebnega – da so nad ostalimi ter da smo tudi sami nekaj “več”. Vse to je milo rečeno zelo negativno. S ponosom ne moremo prebuditi prav nič dobrega. Vsi ljudje tega sveta smo bolj ali manj ponosni na nekaj; na svoje imetje: hišo, avto, konje, obutev, oblačila, na moč, ki jo imamo, na priložnost, da vladamo in ukazujemo, da smo nad drugimi, da govorimo poveljujoče: jaz sem rekel, to ne moreš, daj mi, ne dam, kriv si, to je moje, ne, pojdi stran, pridi, odgovori mi… Ponosni smo na uspehe znanja, za katerega mislimo da ga imamo, na delo katero opravljamo, na položaj na katerem smo, na nagrado katero smo prejeli, na naslov ki smo si ga priborili, podedovali ali kupili ter na kar koli drugega, kar je pogosto čudno, smešno in včasih zelo neumno… Na prednike, na otroke, na gozdove, planine, na svojo nacionalnost, na svoje zobe, na svoj videz, na svojo pričesko, na svoj make-up, ker upamo najdlje iztegniti svoj jezik, da lahko spijemo največ piva ali ... Biti na nekaj ponosen vedno pomeni, zaradi nečesa hoditi „z dvignjeno glavo“, za ljudi, ki hodijo z dvignjeno glavo pa pogosto rečemo, da so napihnjeni, praznoglavi ali do-

Kresnice v lučkah V najmanjšem bloku stanovanjske soseske Kresnice se stanovalci kljub hitremu tempu življenja znamo za trenutek ustaviti in nameniti nekaj trenutkov le naši skupnosti in ožji okolici, v kateri živimo. Tako vsaj enkrat letno organiziramo čistilno akcijo, v kateri izvedemo »sobotno čiščenje« našega dvorišča, uredimo zelenico v atriju in po potrebi posadimo tudi kak grmiček ali drevo. Vesela so tudi druženja ob rojstvu vsakega novega sostanovalca

mišljavi... Občutek imam, da je celotna kultura tradicionalnega in pa tudi sodobnega sveta mnenja, da je ponos vrlina!? Kaj pravzaprav je ponos? “Ponos je čustvo velikega zadovoljstva s samim seboj in globokega spoštovanja proti samemu sebi – svoje osebnosti, ki izhaja iz subjektivnega prepričanja, da smo nekaj posebnega, ali vsaj po nečemu „nad“ drugimi. Užaljen ponos in tudi ošabnost se doživlja kot poškodba osebnosti in poškodovana osebnost vedno vpije po maščevanju“. Tako piše oče psihoanalize C.G. Jung v svoji raziskavi, ter v nadaljevanju zatrjuje da : „... tudi najbolj nedolžen ponos, je še vedno ponos in ko se ponos razvije, se manifestira na različne načine, kot aroganca, nestrpnost, nečimrnost, trmoglavost, ljubosumje, zavist, nevoščljivost, domišljavost, egoizem, jeza, sovražnost in podobno.“ Pierre Bourdieu (1930-2002), v svoji knjigi “La distinction“ analizira človeške navade in razkriva, kako se z dejavnostmi v prostem času in tudi z željo, da bi se dosegli nekakšni lepotni ideali, izraža in reproducira zavest ter ponos o pripadnosti določenem - zgornjem razredu družbe. Z veliko primeri nam Bourdieu prikazuje, kako se skupina ljudi s komaj opaznimi razlikami v konzumiranju, uživanju, izražanju, gestikuliranju, oblekami in podobno, distancira od ljudi „nižjega“ razreda. “Biti ponosen pomeni ne dovoliti si priti k sebi; ne dovoliti sebi da pristopimo drugim in ne dovoliti drugim da pristopijo k meni! Ponosen človek je hladen, saj so vse vrline v njem globoko zamrznjene. Tudi, ko se posmeje, je njegov nasmeh hladen, zmrznjen - ciničen. Z drugimi besedami, naš ponos je le ena manifestacija našega egoizma." (Daskalos) Moramo se spomniti na dejstvo, da nas naš egoizem s svojo logiko preživetja hrani z iluzijo, da nam pomaga na poti skozi naše življenje, v resnici pa je postal naš ječar. "Zato se predvsem varujte ponosa in napuha, ker nič na svetu ne uniči duše bolj kot zmeraj od jeze sopihajoči napuh in ošabnost, in nenehno jo spremlja žeja po maščevanju ..." (Jezus). Ponos je osnovno načelo, katerega uporablja naš egoizem, ko gradi logični svet naše prehodne osebnosti – naš fizično-materialni “Jaz“. Ko je človek ponosen, tedaj se je

obrnil k sebi – izpolnjen je sam s seboj in verjame, da je vsaj po nečem nad drugimi. S tem pa sam sebe izloča od ostalega sveta in istočasno postavlja sebi meje - sebe omejuje, ker misli, da je on nekaj posebnega - nekakšna ločena celost ampak pozablja, da je človek v resnici sestavni del narave in da mora živeti "z" naravo. Toda, človek najpogosteje živi "od" narave, včasih tudi “v“ naravi. Živeti z naravo pomeni živeti v miru in ljubezni s celotnim stvarstvom - s celotnim obstojem - z vsakim in z vsem kar obstaja. Vse je delo Boga, ker je vse od Boga; in vse kar je, je v Bogu in Bog je v nas, in tako vse kar obstaja, je ena enota – celota - Enost - Bog ... „in spoznali boste, da sem jaz v Očetu in vi v meni in jaz v vas. “ Iz tega sledi, da je Bog vse - da je brez meja. Ko se človek po svoji svobodni volji ogradi v ozke meje – ko se loči od celote oz. ko s svojo svobodno voljo sebe omeji na eno utesnjeno življenje s svojim egoističnim “Jaz“, kako se potem Bog, ki je brezkončen, razodeva v omejenem? Torej, na ta način nas naš ponos in napuh oddaljuje od božanskega. “Kako pa se lahko človek obvaruje te najhujše strasti, ko je vendar v vsaki duši navzoča njena kal in se je pogosto že pri otrocih nadvse razbohotila? To je mogoče doseči edino s ponižnostjo! In na tej zemlji ravno zaradi tega tako prevladuje revščina nad premožnostjo ljudi, da bi s tem držali ponos in napuh nenehno na najkrajši uzdi. Poskusi najrevnejšemu beraču posaditi na glavo kraljevsko krono, pa se boš kmalu prepričal, da bosta njegova prejšnja ponižnost in potrpežljivost bliskovito izpuhteli. Zato je zelo dobro, da je prav malo kraljev in zelo veliko ponižnih beračev.“(Jezus v JL.JVE.04.83.1-2) Potrebno je ne samo razmišljati o ponosu, ampak moramo doumeti, da tudi če sta ponos in egoizem opora za ves materialni svet in sta naša vsakdanja gonilna sila, je vendar potrebno, da si vrežemo v svojo zavest, da je ponos seme zla, kajti iz ponosa izraste napuh, ki se v naši duši razvija v korenino, katero zelo težko zmoremo osvoboditi in iz katere se postopoma razvija vso zlo tega sveta. Zato, ker sta ponos in ponižnost dozdevni obliki polarnosti ene in iste celote, katere si ne moremo zavestno zamisliti kot eno celoto, bomo naslednjič premišljevali o ponižnosti. Rudolf Drevenšek

in poletni piknik bloka. Tudi pozimi ne počivamo. Letos smo že tretjič zapored pripravili zdaj že »Tradicionalni prižig lučk«. Dogovorili smo se za enotno novoletno okrasitev, katero pričnemo zunaj s prižigom lučk na balkonih. Druženje nadaljujemo v naših skupnih kletnih prostorih, kjer v prijetnem veselodecembrskem vzdušju poklepetamo ob domačih dobrotah. Naše novoletno voščilo vsem bralcem je, da bi si znali vzeti trenutek za bližnjega in tako obogatili življenje sebi in drugim. Kresnička

Podjetno

Št. 8 • 17. januar 2012

Poslovanje z gotovino V Uradnem listu RS št. 101/2011 z dne 12. 12. 2011 je bil objavljen pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Določbe spremenjenega pravilnika stopijo v veljavo v 15 dneh po objavi tega pravilnika, torej s 27. 12. 2011. S to spremembo se pomembneje spreminjajo pravila gotovinskega plačevanja. Obvezna plačila na transakcijski račun Po novem se dohodki iz delovnega razmerja ne smejo več izplačevati gotovinsko, izjema velja samo za pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Vsi ostali dohodki iz delovnega razmerja se morajo izplačevati negotovinsko. Izplačila, ki so gotovinsko omejena Znižuje se tudi vrednostni prag gotovinskih izplačil. Gotovinska plačila dobav blaga in storitev med gospodarskimi subjekti (med pravnimi osebami, med zasebniki ali med zasebniki in

pravnimi osebami), se znižujejo iz 420 EUR na največ 50 EUR. Podobno velja tudi za izplačila: • dividend in obresti: • prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, ter izdelkov domače in umetne obrti Slednja izplačila se lahko opravljajo gotovinsko, če ne presegajo 50 EUR, doslej je ta omejitev znašala 125 EUR. Prav tako ni več predvideno, da se gotovinsko opravljajo plačila industrijskih in drugih odpadkov. Za katere izplačevalce velja pravilnik Določbe pravilnika morajo upoštevati izplačevalci, ki so pravne osebe ali in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Pogosta so tudi vprašanja, če se plačilo s plačilnimi oz. kreditnimi poslovnimi karticami obravnava kot gotovinska ali gre v tem primeru za negotovinsko plačilo.

Leto 2012 je mednarodno leto zadrug Zadruga je zelo razširjena oblika sodobnega podjetja, v katerega se člani združujejo prostovoljno in z namenom, da bodo skupaj uspešnejši pri določenem poslu. Člani so lastniki zadružnega podjetja, ga upravljajo in z njim enakopravno poslovno sodelujejo, iz zadruge lahko tudi svobodno izstopijo. Delovanje zadrug v Sloveniji ureja Zakon o zadrugah. Ker zadruge omogočajo pravičen in pošten poslovni model, ki vključujejo tudi socialne in okoljske vrednote, se odpirajo številne pobude za ustanavljanje zadrug ne le na primarno kmetijskem, temveč tudi stanovanjskem, bančnem, trgovinskem, šolskem, zdravstvenem in drugih področjih. Zakon o socialnem podjetništvu, ki se je začel uporabljati 1.1.2012, omogoča ustanavljanje zadrug tudi na področju socialnega varstva starejših in otrok ter odpira možnost zaposlitve množice zdaj brezposelnih ljudi. Po slovenskem Zakonu o zadrugah lahko zadrugo ustanovijo najmanj trije ustanovitelji, ki so fizične ali pravne osebe. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o zadružništvu Zadružništvo pri nas je imelo v preteklosti pomembno vlogo pri utrjevanju socialnega, ekonomskega in političnega položaja kmetov. Zadruge so tudi pomembno prispevale k razvoju podeželja in produktivnosti v kmetijstvu. Vendar pa sta slaba organiziranost in nepovezanost med ključnimi strukturnimi pomanjkljivostmi slovenskega kmetijstva nasploh. Zato bi se morale slovenske zadruge na regionalni ravni in nacionalni ravni bolje povezati, da bi izkoristile pozitivne učinke ekonomije obsega. Povezovanje bi lahko zadruge izkoristile zlasti za doseganje boljših nabavnih cen repro materia-

la, kar bi prispevalo tako k njihovemu uspešnejšemu poslovanju kot k cenejšim inputom za njihove člane. Združene in s tem tudi večje zadruge bi bile tudi močnejše pogajalke v navpični verigi od primarnega pridelovalca do živilskopredelovalne industrije in trgovine. Zadruge sicer predstavljajo pomemben člen v agro-živilski verigi, ki mora biti, tako kot drugi členi, primerno močan in trden, da veriga normalno deluje in ustvarja kar največje koristi za vse njene člane. Leto 2012 je priložnost, da tudi v Sloveniji poudarimo temeljne vrednote zadružništva: trajnost, solidarnost in načelo vključujočega, k ljudem in njihovim potrebam in sposobnostim usmerjenega delovanja. Mednarodno leto zadrug bi morali izkoristiti tudi za prizadevanja na vseh ravneh za boljše pogoje za delovanje zadrug ter za iskanje učinkovitejših modelov njihovega delovanja in povezovanja. To je tudi priložnost, da osvetlimo pomen in vlogo zadružništva v našem nadaljnjem gospodarskem in družbenem razvoju ter oblikujemo ukrepe za njihov nadaljnji razvoj. Slovenski kmet mora biti povezan, ali v poslovnem sistemu ali pa zadružnem, saj s tem poveča lastno varnost in ima tudi boljšo prihodnost. Še posebej je pomembno, da se šibki povezujejo v kriznih časih in so potem močnejši, ko se pogovarjajo s kapitalsko, poslovno ali drugače močnejšimi. Slogan, da naj zadružne družbe gradijo boljši svet, mora postati resna in odgovorna naloga vseh nas. V Sloveniji je zato v prihodnje treba spodbuditi dva procesa: da razvoj kmetijstva ne bo odvisen samo od tega, ali so kmetijski ukrepi, ki se izvajajo, dobri, in tudi samo od tega ne, ali je potrošnik lojalen domači proizvodnji hrane. Vir: www.spodezelja.si

V zvezi s tem je treba poudariti, da se za negotovinsko plačilo šteje vsako plačilo, ki je opravljeno iz transakcijskega računa na drug transakcijski račun, ne glede na uporabljen instrument. To pomeni, da se plačilo s poslovne kartico prav tako šteje za negotovinsko plačilo, v kolikor je plačilo izvršeno iz računa na račun. Mnogo podjetnikov tudi sprašuje kako je s plačevanjem v tujini Tu je treba odgovoriti, da veljavnost

predpisa, torej pravilnika, velja na ozemlju Slovenije in za plačila, ki so opravljena iz slovenskega transakcijskega računa. V kolikor podjetnik opravi plačilo v drugi državi, bodisi državi Skupnosti ali tretji državi, veljajo pravila te države in ne slovenski pravilnik. Zaključek Za zaključek lahko zapišemo, da nas je sprememba pravilnika presenetila, saj o nameravani spremembi zbornica ni bila obveščena. Pre-

pričani smo, da je tako pomembne spremembe potrebno dogovarjati in usklajevati z uporabniki predpisa, četudi gre za predpis, katerega sprejemanje je v pristojnosti Ministrstva za finance. Ministrstvu za finance bomo predlagali, da prouči možnost zadržanja izvajanja pravilnika ter omogoči uporabnikom, da izrazijo svoje pripombe in predloge, ter na podlagi tega sprejme ustrezen sklep. Iztok Mohorič, univ. dipl. pravnik

Aktualni javni razpisi in pozivi (pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net) Razpisovalec

Naziv razpisa

Upravičenci občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 46PO11

Slovenski okoljski javni sklad – Eko sklad

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 45OB11

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem delodajalci za šolsko/študijsko leto 2011/2012

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije Javni sklad RS za razvoj v okviru programa kadrov in štipendije »VSEŢIVLJENJSKA KARIERNA ORIENTACIJA ZA DELODAJALCE IN ZAPOSLENE«. Javno povabilo za sodelovanje v programu Zavod RS za zaposlovanje Zaposli me za pridobitev subvencije za zaposlitve brezposelne osebe Ukrep 132: Sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti Ministrstvo za kmetijstvo, hrane - II. javni razpis za gozdarstvo in prehrano ukrep Podpora kmetijskim MKGP gospodarstvom, ki sodelujejo v shemah kakovosti hrane Ukrep Finančna pomoč Ministrstvo za kmetijstvo, za nadomestilo škode gozdarstvo in prehrano – zaradi požara ali strele na MKGP kmetijskem gospodarstvu v letu 2011 Javni razpis za sofinanciranje daljinskega Ministrstvo za ogrevanja na lesno gospodarstvo biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3) Javni razpis za sofinanciranje operacij za Ministrstvo za povečanje učinkovitosti gospodarstvo rabe električne energije v gospodarstvu za obdobje 2011 do 2013 – UREE1 Javni razpis za sofinanciranje operacij Ministrstvo za za energetsko učinkovito gospodarstvo prenovo javne razsvetljave za obdobje 2011 do 2013 – UJR1 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ukrep 322 - Obnova vasi MKGP

občani

Rok za predložitev vlog

Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012

http://www.ekosklad.si

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. januarja 2012

http://www.ekosklad.si

30. marec 2012

http://www.sklad-kadri. si/si/razpisi-in-objave/ naslovnica/razpis/n/ neposredno-sofinanciranjekadrovskih-stipendijdelodajalcem-114-jr/

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidenih je še 5 rokov za oddajo vlog: - 1. 3. 2012; http://www.sklad-kadri.si/ - 1. 9. 2012; si/razpisi-in-objave/ - 1. 3. 2013; - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

tržni delodajalci

do porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 29. http://www.ess.gov.si/ 2. 2012

kmetijska gospodarstva

http://www.mkgp.gov. do porabe sredstev oz. si/si/javne_objave/javni_ objave o preklicu na spletni razpisi/ strani ministrstva

Kmetijska gospodarstva

http://www.mkgp.gov. do porabe sredstev oz. si/si/javne_objave/javni_ objave o preklicu na spletni razpisi/ strani ministrstva

podjetja

do porabe sredstev oziroma http://www.mg.gov.si/ najkasneje do 05.09.2013

podjetja

do porabe sredstev oziroma http://www.mg.gov.si/ najkasneje do 6.3.2013

občine

30.11.2011, nato vsake 4 mesece do porabe sredstev, http://www.mg.gov.si/ vendar najkasneje do 9.1.2013

občine

25.2.2012