Sumc 31

Glasilo občine Mežica december 2012 XXXI. številka / X. leto

voščilo 2 Vi sprašujete, župan odgovarja 3 PRETOK NAŠ VSAKDANJI …

4 Blaž Šaloven 8

Na pragu novega leta naj vam čas nakloni: spoznati prave ljudi, izbrati prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti

Javni razpis za prodajo nepremičnin 9

le dobre stvari.

Veseli december v mežici 2012 10

Srečno 2013!

občinski praznik 12

Dušan Krebel, župan

čestitke 16 IMENA STARIH MEŽIŠKIH DOMAČIJ 16 Trinajsti koncert »ZA ČLOVEKA« 20 Zanke, zanke …

21 OBLETNICA DELOVANJA MPZ VIHARNIKI 21 Kralj Matjaž 23 Ob svetovnem dnevu luskavice 24 Rupnikova linija na Koroškem 24 Vrtec: SODELOVANJE S STARŠI! 26 NEPAL 27 mežičarji po svetu 31

kazalo

O tistih drobnih stvareh, ki jih ne moreš prebrati v knjigah …

33 VEČER OB TRESKI 35

LEPOTE IZ PODZEMNEGA SVETA 36

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013 38

2

program prireditev v narodnem domu mežica 40

Za Slovence je 26. december eden najpomembnejših dni novejše zgodovine.

Na ta dan leta 1990 je namreč želja po osamosvojitvi postala tudi uradna.

S ponosom praznujmo dan samostojnosti in enotnosti!

Vi sprašujete, župan odgovarja

Spoštovani gospod župan, V Mežici že predolgo čakamo na prenovo dotrajanih športnih igrišč in izgradnjo novih. V zadnjih letih ste v kraju uspešno obnovili in na novo postavili kar nekaj otroških igral, sprašujemo pa vas, kdaj boste nadaljevali s športnimi igrišči, saj tisto na Poleni ne zadošča, ostala pa so v izredno slabem stanju.

Za odgovor se vam zahvaljujem, študent iz Mežice.

popoldancem in bo torej odprto ves dan in dostopno vsem.

Na Stržovem, na lokaciji kjer je bilo divje najlepše se zahvaljujem za zastavljeno komunalno odlagališče, smo že letos vprašanje in naj že v začetku povem, pričeli z izgradnjo športnega igrišča, ki da se z vašo ugotovitvijo popolnoma ga žal nismo uspeli dokončati. Zaključek strinjam. Res je, da je zatečeno stanje slabo, vendar bi rad opozoril na dejstvo, izgradnje načrtujemo za pomlad prihodnje leto in verjamem, da bomo da smo v zadnjih letih vsa razpoložljiva s tem uresničili dolgoletno željo vseh denarna sredstva vložili v projekte, ki mladih na tem koncu našega kraja. smo jih prepoznali kot prioriteto. Med V predlogu proračuna za leto 2013 je iznjimi je bil prav gotovo največji zalogaj gradnja skeiting parka na lokaciji telovaobnova šolskega poslopja z okolico ter dišča, na sklipu levih slik je predstavljena obnova ostrešja, avle, hale, kopalnic in idejna zasnova arhitekta Matija Milerja, sanitarij v športni hali.

Vse te naložbe smo letos uspešno zaklju- projekt pa obsega tudi celovito prenovo obstoječega športnega telovadišča z čili in sedaj so na vrsti zunanji športni obnovo in dograditvijo novih športnih objekti. Že spomladi prihodnje leto površin (odbojka na mivki). Za izvedbo bomo dali v uporabo zunanje športno prenove smo že pridobili finančna sredigrišče za športno halo, ki bo sodobno stva iz naslova LAS Mežiške doline. opremljeno s športno opremo, nameNajvečji projekt, ki ga načrtujemo pa njeno pa bo tako šolski vadbi kot tudi je prav gotovo prenova nogometnega

stadiona (slika desno - predlog ureditvene situacije Studia Varia), ki vsebuje novo atletsko stezo, nov klubski objekt, ki bo postavljen na novi lokaciji, na mestu kjer sedaj stoji »baraka« pa je načrtovano nadomestno igrišče za mali nogomet.

Za omenjen poseg je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in zato je občina že v letošnjem letu naročila izdelavo projektov, ki bodo dokončani v kratkem.

Ocenjena predračunska vrednost se giblje okoli 750.000 EUR, dokumentacijo pa bomo posredovali članom občinskega sveta v začetku naslednjega leta. Verjamem, da bodo le ti prepoznali nujnost in potrebnost prenove ter da bodo le to podprli in s tem omogočili, da bi obnovo lahko zaključili predvidoma do konca leta 2014.

Z odličnimi pozdravi, župan Dušan Krebel 3

Spoštovani,

PRETOK NAŠ VSAKDANJI … Želje

leta 2007, ko sva z županom Kreblom v fazi predpriprav postopka izdelave občinskega prostorskega načrta precejala raznorodne prostorske podatke. Pri podatkih o cestah, pločnikih, parkiriščih in podobnem sva prišla do zaključka, da niti Občina Mežica niti Družba za ceste Republike Slovenije (DRSC) ne razpolagata s celovitimi podatki o prometnem omrežju Mežice, razen fiskalni zapisi o želenih posegih v vsakoletnih javnih proračunih, predpisanih podatkov o dolžinah cest in njihovih oznakah/oštevičenjih. Občinska uprava je nemudoma začela s pridobivanjem raznorodnih ura-

hivih pa so me postavila pred »zahtevo« razširitve analize prostora še v smeri t.i. »vzhodne osi« (Mariborska cesta oziroma območje med Senčno vasjo na severu in Gasilskim domom na jugu) ter Podjunske ceste (=RC III. reda št. 968-6505, med Partizansko cesto/RC II. reda št.4251265 na vzhodu, starim mestnim jedrom na jugu, zazidavo Stržovo na zahodu ter sistemom vmesnih kategoriziranih občinskih cest). Raznoraznim pregledovanjem in usklajevanjem risnih podlag in načrtov sem moral dodati tudi obsežno terensko delo, ki je zahtevalo dejansko/ fizično merjenje širin in dolžin posame-

dnih podatkov o vseh obstoječih javnih vodih v Mežici ter urejanje postopkov za začetek izdelave potrebnih projektov.

Sam sem se na podlagi dolgoletnih izkušenj iz Prevalj in Raven vzporedno zelo prostodušno in širokopotezno lotil izdelave (prostorske) Analize obcestnega prostora Partizanska cesta (regionalna cesta II. reda št. 425-1265, od Km 2+880 do Km 5+090), ki sem si jo zastavil v Zgodba o iskanju novih poti urejanja obliki idejne priloge k projektni nalogi sistema povoznic v Mežici se je delno za ureditve glavne napajalnice prostora začela v sredini leta 2006 z naročilom župana Praperja za izdelavo Programske mesta Mežica v smeri S-J. Že prva »soozasnove Vivodovo, razširila pa v začetku čenja« podatkov s terena z le-temi v ar-

znih cest, zapisovanje stanja povoznic in obcestnih prostorov (škarpe, ograje, uvozi). Nuja po dokumentiranju fizičnih dejstev je zahtevala tudi ilustriranje prostora in zelo obsežno fotografiranje prometnic je bilo časovno zelo obremenjujoče, saj je bilo močno odvisno od vremena in orientacije cest ter njihove osvetljenosti v posameznih dnevnih urah. Končni rezultat so bili trije zvežčiči s preglednimi prostorskimi analizami treh poglavitnih osi Mežice. Pri Partizanski cesti je bilo preverjenih petnajst (15) sklopov: Zaključek je izpostavil za-

Temeljno gibalo življenja je pretok informacij in dobrin, ne glede na to, ali gledamo samo žive organizme ali tudi grajeno okolje, kot so naša mesta. Pretok naselij je odvisen od cest, železnic, pristanišč (zračnih in vodnih) preko vodovodov, plinovodov, omrežij električnih in raznovrstnih telekomunikacijskih linij pa vse do »zraka« (radio, svetovni splet,…). Mežiško dolino, še posebej njen zgornji del, kamor spada Mežica, velikokrat zelo posplošeno dojemamo kot slepo črevo slovenskih povezav, ne glede na to, ali govorimo o pretoku prometa, ljudi, premoženja, dobrin ali zgolj idej. Posploševanje pa ljudi poganja v občutek brezkončne krize in popolne brezizhodnosti. Vsi si v takih trenutkih ali dogajanjih želimo bliskovito spremembo, »božje« razodetje, ki bi nam pravljično preoblikovalo in izboljšalo naš vsakdan v enem samem trenutku, z eno samo edinstveno potezo. Žal pa so takšni dogodki »rezervirani« samo za pocukrane pogrošne romane ali celuloidne limonade. Naš vsakdanji pretok želj in dejstev trči na čvrst zid pomanjkanja ustreznih informacij in vedenj. Pri prometnicah, po katerih se premikamo/prevažamo skozi prostor, pa predstavlja ta drobcen detajl, ki nas dandanes čvrsto ločuje od uresničitve naših želja, umanjkanje poznavanja natančnih razmerij med dolžino in površino prometnic, med dejansko urejenostjo in potrebnimi vloženimi sredstvi, med odšteto amortizacijo in dejansko izvedbo. Na videz malenkostni umanjki, ki pa že pri izmiku enega porušijo celotno zgradbo investicije. Pretočnost želja in zmožnosti se lahko prepoznava skozi različne stopnje precejanja dejstev, a brez čvrste analize fizičnega prostora oziroma obstoječega stanja ostane vse skupaj le projekcija želj in je popolnoma soodvisna od količine znanja posameznika ali njegove sposobnosti rekuperacije ali imaginacije podatkov.

4

(Pot)opis

in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križišč, ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča.

Javnih ustanov v tem delu mesta skoraj ni in obstoječe omogočajo razpršitev posameznih parkirnih površin tako, da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v zelene mestne površine. Obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevoredov posameznih delov obcestnega in obvodnega mestnega prostora. Osnovni koncept s preureditvijo/posodobitvijo Partizanske in Podjunske ceste kot napajalnima cestama in »vzhodno osjo« kot podpornico Partizanski cesti, opremljen z vsemi tremi Analizami sem prepustil občini na razpolago kot interno delovno gradivo in celotna zasnova je bila po-

stekli v zaključek, da je potrebno celoten nabor dolgoletnih želja in ugotovitev iz analiz opredmetiti v idejnem projektu ureditve prometa v mestu Mežica.

Na podlagi referenc in izkušenj iz širše domovine je bilo izbrano projektivno podjetje Lineal d.o.o. iz Maribora, ki je proučilo vse podatke, poslane iz Občine Mežica, kot tudi vso dokumentacijo, s katerim je razpolagalo tako njihovo podjetje, kot tudi DRSC oziroma vsi soglasje dajalci.

Projektanti so pisne predloge in risnih podlog iz Analiz in Programske zasnove soočili z zakonskimi določili, izkušnjami iz vsakodnevnih prometnih preizkusov ter osnovnih geodetskih izmer ter jih prelili v prometno-ureditveni preizkus za Partizansko in Podjunsko cesto. Za pridobitev dejanskih podatkov o prometnih tokovih v mestu je bil izveden postopek štetje prometa na specifičnih točkah v mestu. Za ureditev t.i.«vzhodne osi« so zaradi različnih opredelitev cest (državni cesti napram občinski) in s tem povezanim vzdrževanjem/financiranjem predlagali vpeljavo ločenih postopkov. Nadaljnje pridobivanja podatkov in usmeritve/omejitve za gradnjo v obvodnem pasu za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta (OPN) je dodatno potrdilo pravilno usmeritev projektantov in odločitev Občine. Koncem leta 2010 je bil pripravljen projekt prometnega preizkusa za temeljito viharjenje med načrtovalci in strokovnimi službami Občine. V konceptu sta bila predvideni dve krožišči (Senčna vas/Vivodovo in Rudnik/Gasilski dom) z možnostjo ureditve še tretjega na stiku Partizanske in Podjunske ceste ter rekonstrukcija celotnega cestnega telesa obeh cest. Projekt je bil pripravljen na urbanističnem nivoju in je omogočal prestavljanje posameznih elementov v cestnem prostoru. Koncept ureditve prometnih površin je zadoščal za umestitev le-teh v pisne in risne podloge OPN ter hkrati služil za pripravo Projektnega pristopa ureditev prostora Mežice sredovana na Ministrstvo za promet. Z rovano cestno telo RC. Za zagotovitev v marcu 2011. Prometni preizkus je bil varnosti tako vozil in predvsem pešcev županom Kreblom sva se zavedala, da kot delovno gradivo proučen na strobi bila smiselna preureditev Podjunske skozi zadnji desetletji v mestu ni bilo kovnih službah ministrstva za promet in velikih gradbišč, ki bi pomembno spre- nanj so bile podane številne konceptne v enosmerno cesto gore-brdno ter prekategorizacija obstoječih občinskih minjala »pravice« krajanov in da se bo in ureditvene pripombe. Po tem precest (Gosposvetska in Celovška) v regi- vsaka pobuda za spremembe v gibanju cejanju je bil projekt na državni ravni po prostoru odsevala na posameznikovi prepoznan kot ustrezen za obravnavo onalno cesto in prometno enosmerno dole-brdno ob uvedbi pločnikov vzdolž vsakodnevni rutini in posledično odzivu za uvrstitev med projekte, financirane občestva. obeh smeri. Na »vzhodni osi« je bilo s strani proračuna Republike Slovenije. preverjenih devetnajst (19) sklopov. Na Projektanti so na podlagi pripomb drtem delu ima cesta v pretežnem delu ob žave in občine iz prometnega preizkusa obvodnem mestnem tkivu zadovoljivo pripravili osnutek idejnega projekta, ki širino cestnega telesa, ki omogoča preje bil poslan na Občino ter vsem drugim ureditve parkirnih površin, preureditve Pogovori z odgovornimi na državi so se soglasje dajalcem v oktobru 2011. Na

Zaris

5

dovoljivo širino cestnega telesa na vsem poteku skozi mestno tkivo, ki omogoča preureditve parkirnih površin, preureditve in preusmeritve vlivnikov lokalnih cest oziroma ustreznih križišč/krožišč, ne da bi s tem posegali v dodatna obrobna zemljišča. Razmestitev javnih ustanov je uravnotežena in omogoča razpršitev posameznih parkirnih površin tako, da ni potrebe po poseganju po novih dodatnih zemljiščih ali poseganje v zelene mestne površine. Obcestni prostor omogoča zasaditev dodatnih drevoredov vzdolž celotnega obcestnega mestnega prostora. Pri Podjunski cesti je bilo preverjenih devet (9) sklopov, ki so izpostavile popoln konflikt javnega in zasebnega interesa zaradi množične neskladne gradnje posameznikov v va-

podlagi pripravljenih podlag prometnega preizkusa so bila opravljena dodatna štetja prometnih tokov, vključno s prikritim merjenjem hitrosti udeležencev v prometu na izbranih točkah Mežice. Župan Mežice me je v vmesnem času na podlagi mojih predlogov v Projektnem pristopu ureditve prostora Mežice zaprosil, da vizualiziram predloge ureditve prostora med Trgom svobode in Osnovno šolo. Opredeljene vizualizacije je Občina priložila kot prilogo k izdanim projektnim pogojem. V naslednjih mesecih so načrtovalci preučili naše predloge, na podlagi katerih sta bili pripravljeni usklajevanji, kjer je bilo pojasnjeno, da na stikih lokalnih cest z regionalkami ne moremo urejati tretjih zavijalnih pasov in da bo bočno parkiranje, kot smo si ga zamislili, v mestu morebiti težje izvedljivo. Z županov sva tovrstne pripombe pričakovala že v teku prometnega preizkusa, zato je bil za ureditev parkiranja v centru pripravljen varianten predlog za ureditev Trga svobode ter podloge/analize za ureditev javnih prostorov med Partizansko cesto in Prežihovo ulico.

v prometu korenito obcestno spremenjena. Od Avtobusne postaje pa vse do sedanjega uvoza v smeri vhoda v Muzej popolnoma preureditev obcestni prostor z ureditvijo tretjih zavijalnih pasov. Za potrebe najkrajšega izvoza iz smeri gasilskega doma/Stadiona ter ustreznega avtobusnega dovoza do platoja pred Muzejem (v prenovi) je predlagana izvedba drugega krožnega križišča v južni višini Gasilskega doma.

Tretji zavijalni pasovi bodo urejeni tudi

križišča se bodo prenovila tako,da bodo usklajene izvozno uvozne linije in zavijalne krožnice/radiusi, prehodi za pešce pa bodo pretežno tudi dvignjeni na platoje (t.i.«ležeči policaji«) Podjunska cesta se bo od višine gostišča Krebs v smer Rehta preuredila enosmerno cesto z levostranskim (gore-brdno) pločnikom do višine Stržovega oziroma sedanjega križišča Podjunske z Gosposvetsko cesto. Obstoječe križišče se bo ustrezno razširilo in prometno-varnostno poso-

za zavijanje k Glančniku oziroma na Poleno. Povsod so ob cesti predvideni tudi ustrezno dimenzionirani pločniki ter tudi vsa potrebna neprometna signalizacija, s katero je Občina že začela v preteklem letu in nadaljuje s projektom usmerjanja še naprej. Vsa obstoječa

dobilo. Gosposvetska in Celovška cesta bosta iz občinske ceste prekategorizirani v regionalno cesto III. reda in prometno urejeni kot enosmerna (dole-brdno) cesta s spremljajočim pločnikom do višine župnišča, kjer bo uporabljena obstoječa prečnica (JP757320) do obstoječega kri-

Izris

6

V prvi polovici leta 2012 je bil projekt prepeljan skozi raznovrstne revizije na državni ravni, rezultat pa je bil 9. novembra 2012 predstavljen laični in strokovni javnosti v Poročni dvorani Narodnega doma v Mežici v obliki idejnega projekta (IDZ) z naslovom »Predlog ureditve regionalne skozi Mežico in proti Rehtu«. Na njej so bili poleg številčne javnosti prisotni tudi vodilni odgovorni projektanti podjetja Lineal, predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor in DRSC. Predstavljeni IDZ je sestavljen iz risnega in pisnega dela ter 3D animacije, in vsi deli projekta so dostopni tudi na spletni strani Občine Mežica (www.mezica.si).

V projektu je začetek ureditve v višini Senčne vasi in predvideva zahtevno krožno križišče za potrebe Senčne vasi ter Vivodovih travnikov oziroma obrtno-industrijske cone Konjski britof. Stičišče Podjunske, partizanske in sedanjega napajalnika v smeri Mariborske (TUŠ) bo doživelo precejšnjo spremembo, saj bo vzhodni krak (TUŠ) ukinjen, za potrebe zavijanja proti Rehtu pa bo na Partizanski urejen tretji zavijalni pas. Na tej točki je bila preučena tudi umestitev krožnega križišča, kateremu v škodo pa govorijo visoki stroški investicije in neustrezna obremenjenost križišča. Trg svobode in Avtobusna postaja bosta za zagotovitev varnosti vseh udeležencev

žišča pod višino gostišča Krebs. S takšno rešitvijo državi ne bo potrebno izvajati civilnih pravd za odstranitev raznoraznih objektov, ki so postavljeni v varovani pas vseh cest na tem območju, hkrati pa se bo lahko rešil pereč problem zagotovitve varne šolske poti ob istočasni zagotovitvi varne prevoznosti. Predlog ureditve, ki se mi je pred par leti zdel utopičen, že kar naiven, je bil zaradi svoje umirjenosti in socialne uravnoteženosti sprejemljiv tudi za drugače togo državno upravo.

je zaradi svoje lucidnosti in hkratnega sledenja pravilom stroke/l postopkov na točki, ko ga je potrebno polnokrvno podpreti tako na ravni laične javnosti kot z uvrstitvijo v odhodke občinskega proračuna in v nabor kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programov. Izkušnje iz bližnjih krajev nas pač poučijo, da se čas, potreben od zasnove pa do prve izvedbe, meri v par letih, verjetneje v pol ducata le-teh. A le premišljene projekte je možno pripeljati do konca in izsanjati

NOVA SPLETNA STRAN www.mezica.si V mesecu decembru je Občina Mežica objavila novo spletno stran www.mezica.si , na kateri se ažurno objavljajo vsi aktualni ter pomembni prispevki in dogodki.

Opravičujemo se vsem, ki ste imeli v zadnjih mesecih, ko se je pripravljala nova spletna stran, težave z obstoječo.

Veseli bomo vseh predlogov za še boljšo ter privlačnejšo spletno stran. Hkrati pa pozivamo vsa društva, da se aktivno vključijo k oblikovanju ter posodabljanju spletnih informacij.

Vljudno povabljeni na ogled nove spletne strani Občine Mežica.

BREZŽIČNA INTERNETNA POVEZAVA: kje, kako …?

V neposredni bližini stavbe občinske uprave Mežica vam je na voljo brezžična internetna povezava meziska-dolina do katere lahko dostopate preko uporabniškega imena: meziskadolina ter gesla: meziskadolina.

svoje sanje v varnejšo in prijetnejše okolje. Oba dela projekta sta pripravljena na urbanistični ravni in bosta za uvedbo v prostor zahtevala še veliko sodelovanja okolja in strokovne ter laične javnosti.

Borut Bončina, arhitekt 7

Krajanom omogoča časten umik iz drugače zgubljene »bitke« zaradi posegov na tuje oziroma v varovano zemljišče ob hkratni rešitvi njihovih življenjskih problemov. Potek pridobivanja rešitev je bil po eni strani preplet želja in sanj, po drugi pa presev dejanskih razmer in

Blaž Šaloven, novi direktor občinske uprave

» Potem, ko sem v Uradnem listu RS zasledil razpis objavljenega prostega delovnega mesta, sem si vzel nekaj časa za premislek, nato pa sem prišel do zaključka, da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv, zlasti, ker v dosedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samoupravo.«

Po preverbi vseh razpoložljivih podatkov sem ugotovil, da niste v sorodu ne z županom ali ne njemu najbližjimi. Torej lahko ugotovim, da ste bili res izbrani na podlagi referenc in ustreznosti za to delovno mesto. Sedaj pa vprašanja.

Kot prvo nas vse Mežičane zanima, kdo ste, koliko ste stari, izobrazba, od kod prihajate, ste poročeni, imate otroke, kakšni so vaši hobiji?

Sem Blaž Šaloven, star sem 36 let in prihajam iz Šmartega pri Slovenj Gradcu. Po poklicu sem univerziteni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Sem poročen in oče treh otrok. Moji hobiji so zlasti povezani s športom – rekreativnim, za kar pa mi žal pogosto ob službenih in družinskih obveznostih zmanjkuje časa.

Nam lahko poveste kaj o vaših predhodnih delovnih izkušnjah?

8

Delovne izkušnje sem začel nabirati na Ministrstvu za gospodarstvo, kjer sem se ukvarjal zlasti s pripravo področne »gospodarske« zakonodaje, nadaljeval v gospodar-

stvu kot vodja pravne službe. Pred prihodom na Občino Mežica pa sem bil zaposlen na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu kot strokovni sodelavec.

Kot pri prvem izboru smo tudi pri drugem nekako pričakovali Mežičana na tem delovnem mestu. Verjetno je bila to tudi želja župana. g. Dušan Krebla, a je vseeno izbral vas. Vem, da bi na moje vprašanje bolje odgovoril župan, ampak kljub temu. Kaj vi mislite, da ga je prepričalo, da je izbral vas?

Tudi sam sem mnenja, da se navedeno vprašanje bolj nanaša na župana. Sam pa si bom prizadeval, da bom izpolnil županova pričakovanja.

Kaj je bil vaš motiv, da ste se prijavili za to delovno mesto in kakšni so vaši dosedanji vtisi o vašem delovnem mestu?

Potem, ko sem v Uradnem listu RS zasledil

razpis objavljenega prostega delovnega mesta, sem si vzel nekaj časa za premislek, nato pa sem prišel do zaključka, da bi me vodenje občinske uprave zanimalo in bi mi bilo izziv, zlasti, ker v dosedanjem poteku kariere še nisem imel tovrstnih izkušenj z lokalno samoupravo. Zagotovo sem motiviran, da stvari zastavim in vodim tako, da občinska uprava čim bolje deluje, kar sem videl kot poklicni izziv. Dodatno pa me je v to prepričalo prvo srečanje z županom, ko mi je predstavil delovanje Občine Mežica.

Sedaj preživljate večino časa v občini Mežica in kot prvi uradnik občine imate nemalo stikov z občani. Kako potekajo le-ti?

Glede na to, da sem na tem delovnem mestu šele kratko časovno obdobje, še nisem imel veliko stikov z občani.

Vsekakor pa pričakujem v nadaljevanju več stikov z njimi, zlasti se veselim njihovih predlogov in pobud, kako narediti Mežico še bolj prijazno za življenje.

Vsekakor nas zanima tudi, kakšna so vaša pričakovanja in kje vidite, da lahko s svojim osebnim prizadevanjem izboljšate delo občinske uprave? Kaj boste v delu uprave spremenili in česa ne?

Kot že rečeno v prejšnjem odgovoru, v tako kratkem času, ko pravzaprav šele sam spoznavam delo, sodelavce itd., ne bi rad prehiteval stvari in govoril o spremembah, si bom pa zelo prizadeval, da bo delovanje občinske uprave čim bolj učinkovito ter da bo delo v upravi potekalo zakonito, torej skladno z veljavno zakonodajo in občinski predpisi.

Marjan Sušnik

Občina Mežica, Trg svobode 1, Mežica, na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS št. 86/2010), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št.

34/2011), sprejetim Letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Mežica za leto 2012 ter sklepom 16. seje Občinskega sveta z dnem 17. 10. 2012 objavlja

Javni razpis za prodajo nepremičnin v industrijski coni “vogarjevo”

I. Prodajalec: Občina Mežica, Trg Svobode 1, 2392 Mežica II. Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena: LOKACIJA I: zemljišči parc. št. 4/19 in parc. št. 4/12, obe k.o. Meža Takraj, v skupni izmeri 1.346 m2,

ocenjena vrednost 22.200,00 € brez DDV. V ceno ni zajeta komunalna infrastruktura. Lastnik nepremičnine bo na lastne stroške demontiral konstrukcijo reklamnega panoja,

ki stoji na nepremičnini in jo odložil nepoškodovano na dogovorjeno lokacijo na območju »Vogarjevo«.

OBČINA MEŽICA, Dušan Krebel, župan l.r.

9

LOKACIJA II: zemljišče parc. št. 4/18, k.o. Meža Takraj, v izmeri 830 m2,

ocenjena vrednost 14.400,00 € brez DDV. V ceno ni zajeta komunalna infrastruktura.

LOKACIJA III: zemljišči parc. št. 4/15 in parc. št. 4/13, obe k.o. Meža Takraj, v skupni izmeri 1.122 m2,

ocenjena vrednost 18.500,00 € brez DDV. V ceno ni zajeta komunalna infrastruktura.

Za vse navedene nepremičnine velja : . namenjene so za obrtne in obrti podobne dejavnosti; . da bodo komunalno opremljene, skladno z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje GC Vogarjevo, Ur.list RS, št. 108/2011 z dne 29.12.2011; . lastnik nepremičnine bo sklenil služnostno pogodbo z lastnikom GJI, ki obremenjuje predmetno nepremičnino o prostem dostopu z namenom prenove in vzdrževanja vodov in naprav GJI. Vodi in naprave GJI, ki obremenjujejo posamezno nepremičnino, ki je predmet prodaje, so razvidni iz grafičnega prikaza, ki je priloga javnega razpisa.

Izhodiščne cene so določene v skladu s cenitvijo, ki jo je izdelal sodni cenilec in izvedenec nepremičnin z ASA certifikatom.

Občinski svet je s sklepom na 16. redni seji, dne 17.10.2012 potrdil prodajo predmetnih nepremičnin.

1. V primeru, da se v razpisnem roku za prodajo posamezne lokacije I, II, ali III ne prijavi nihče, se rok za predložitev ponudb podaljša najkasneje do 15.1.2013. Naročnik bo v podaljšanem roku upošteval in ocenil ponudbe po vrstnem redu, kot bodo prispele na naslov naročnika. S prvo ponudbo, ki bo formalno in finančno ustrezna, bo sklenjena kupoprodajna pogodba.

2. Po sklenitvi kupoprodajnih pogodb za prodajo nepremičnin iz točke II/1, II/2 in III/1 se razpis zaključi.

3. Na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki v roku predložijo pravilne ponudbe. Da se bo ponudba štela kot pravilna, mora vsebovati: . Prijavni obrazec (OBR-1 javno zbiranje ponudb); . izjavo ponudnika, da sprejema vse pogoje javnega razpisa (OBR-2/1); . podpisan vzorec kupoprodajne pogodbe za predmetno nepremičnino; . fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta, bančne kartice in davčno številko za fizične osebe, oziroma fotokopijo izpiska iz sodnega registra za pravne osebe; samostojni podjetnik predloži fotokopijo registracije (dokumenti, ki dokazujejo registracijo pravne osebe ali s.p. ne smejo biti starejši od 30 dni od datuma predložitve ponudbe) ter ID št. za DDV za pravne osebe oziroma s.p.; . potrdilo o plačanih prispevkih in davkih, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma predložitve ponudbe (velja le za pravno osebo in s.p.); . dokazilo o vplačilu varščine za resnost ponudbe v višini 10% izhodiščne cene.

4. Nakup zemljišč po Lokacijah – izbran bo ponudnik, ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno (najnižja je določena). V primeru manjših ponudbenih razlik za isto nepremičnino – lokacijo (do 1.000 €) ali enakih ponudb se bodo s ponudniki izvedla dodatna pogajanja.

5. Vsi interesenti lahko dobijo dodatne informacije in si ogledajo nepremičnine, ki so predmet javnega razpisa, s predhodno najavo na Občini Mežica, Trg svobode 1, Mežica, tel.: 02 82 79 357 – Mateja Mešnjak (mateja.mesnjak@mezica.si) ali 02 82 79 358 – Milan Krivograd (milan.krivograd@mezica.si).

6. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva odpiranja ponudb.

III. Rok, naslov in informacije za predložitev ponudbe: 1. Pisne ponudbe na obrazcih ter zahtevane priloge naj ponudniki predložijo v zaprti ovojnici do 17.12.2012 do 10. ure na naslov Občina Mežica, Trg svobode 1, 2392 Mežica z oznako »Ne odpiraj! Ponudba na javni razpis za prodajo nepremičnin – poslovna cona GC Vogarjevo«.

2. Nepravočasne in nepravilno označene ponudbe se neodprte vrnejo pošiljatelju. Odpiranje ponudb, ne bo javno.

3. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletnih straneh Občine Mežica www.mojaobcina.si/mezica (pod razpisi). Vsa pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo na Občini Mežica vsak delovni dan na tel št. 02 82 79 357 – Mateja Mešnjak ali e-mail: mateja.mesnjak@mezica.si

Sobota, 01. 12. ob 08:00 Barbarin sejem na vasi Na glavnem trgu (TD Mežica)

Sobota, 15. 12. ob 17:00 Srečanje z lovskim oktetom Lovski dom Mežica (LD Peca Mežica)

Sobota, 15. 12. ob 18:00 Predavanje in razprava “Plečnik in Koroška” Mala dvorana ND Mežica (Klub Koratio)

Torek, 18. 12. ob 18:00 Pevski večer Pred ND Mežica (MPZ Mežiški knapi)

Sreda, 19. 12. ob 16:30 Krasitev drevesca Pred ND Mežica (Vrtec Mežica in OŠ Mežica)

Sreda, 19. 12. ob 17:30 Glasbena medgeneracijska delavnica Mala dvorana ND Mežica (PD Alenčice) Božično−novoletni koncert,

Četrtek, 20. 12. ob 17:00 gostje večera skupina Orlek ND Mežica (Pihalni orkester Rudnika Mežica) Pohod z lučkami v neznano

Pred ND Mežica (OŠ Mežica in PD Mežica) Torek, 25. 12. ob 20:00

Petek, 21. 12. ob 17:00 Uprizoritev živih jaslic Pred ND Mežica (TD Mežica in ŽPZ Gorna) Začetek dogajanja

pred narodnim domom Sreda, 26. 12. ob 17:00 Pred ND Mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Božično−novoletni koncert Sobota, 22. 12. ob 15:00 v podzemlju Pece Z DADA KLADENIK Božično-novoletni direndaj & MARKO ZALETELJ Športna dvorana Mežica (IKDM Perkmandelci) Turistični rudnik na Glančniku

(TD Mežica in Podzemlje Pece d.o.o.)

Sobota, 22. 12. ob 21:00

Zabava z NITROX Sreda, 26. 12. ob 21:00 in MONIKO PUČELJ Zabava s ČUKI in DJ NEY Pred ND Mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks) Pred ND Mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Ponedeljek, 24. 12. ob 21:00 Petek, 28. 12. ob 21:00 Zabava z VILIjem RESNIKom Zabava z DJ BORISom Pred ND Mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Pred ND Mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Torek, 25. 12. ob 17:00 Sobota, 29. 12. ob 21:00 Uprizoritev živih jaslic Zabava z ANSAMBLOM STIL Pred ND Mežica (TD Mežica in MePZ Sv. Jakob) Torek, 25. 12. ob 18:00

Pred ND Mežica (Peca Commerce in KMKC Kompleks)

Organizatorji: Peca Commerce d.o.o., Koroški mladinski kulturni center Kompleks, občina mežica in turistično društvo Mežica

11

www.decembervmezici.si

4. december OBČINSKI PRAZNIK V torek, 4. 12. 2012, je bila v narodnem domu Mežica slovesnost ob občinskem prazniku: Na ta dan namreč goduje sv. barbara - zaščitnica rudarjev.

GOVOR ŽUPANA: Drage občanke in občani, kot veleva dolgoletna tradicija se z mesecem decembrom pričnejo slovesnosti ob praznovanju našega občinskega praznika. Praznovanje nas je združilo tudi nocoj in zatorej lepo pozdravljeni na prireditvi v počastitev občinskega praznika Občine Mežica. Prav poseben pozdrav velja letošnjim ter dosedanjim nagrajencem Občine Mežica, častnim občanom ter gostom.

12

Tako kot običajno, je občinski praznik vselej priložnost, da se spomnimo ključnih dogodkov, ki so zaznamovali našo zgodovino in da se izkaže zahvala najzaslužnejšim domačinom in ustvarjalcem, ki so s svojim uspešnim dolgoletnim delom vidno prispevali k vsesplošnim pridobitvam in razvoju na različnih področjih delovanja

v naši občini in tudi širše.

Današnja proslava je torej namenjena prazniku Občine Mežica, ki simbolno sovpada s praznikom svete Barbare, ki je zaščitnica rudarjev. Rudarjenje je skozi stoletja kraju in okolici vtisnilo neizbrisen pečat. Iz obrobne kmečke vasice je kraj s časom prerasel v urbano središče, kjer so se gradila nova stanovanja in hiše, javni objekti in ostala komunalna infrastruktura. Rudnik je dajal dolga desetletja vsakdanji kruh velikemu številu sokrajanom in zdelo se je, da tega preprosto ne more biti konec, da se brez rudnika ne da preživeti.

Danes, ko se oziramo nazaj, vemo, da smo kljub zaprtju rudnika ostali in preživeli; odmaknjeni čas pa še vedno biva v ljudeh, ki so ga doživeli in bo živel v posvetilu, ki ga zgodovinskemu spominu vsako leto poklanjamo z našim praznikom.

Ta košček sveta, ki ga pokriva naša občina vsekakor ni največji in tudi ne najbolj znan. A za vse nas, ki tukaj živimo, je nedvomno nekaj posebnega. Za nas je to okolje v svoji podobi tista domačnost, ki daje občutek varnosti in nespremenljivosti. V svojih posebnostih nam ponuja tiste stvari, ki ga tako jasno ločujejo od drugih krajev in s svojim utripom nam podarja občutek doma. Zato je za nas ta delček sveta lahko naš ponos in naš dom. Tu se počutimo suvereni in to je okolje ki ga že skozi generacije oblikujemo in ustvarjamo.

Praznovanje občinskega praznika je praznik vseh nas. V tem praznovanju se zrcali naš odnos do tega doma, naš odnos do sredine v

kateri ustvarjamo ter živimo in ne nazadnje se skozi naše praznovanje odraža naš odnos do preteklosti, do vsega tistega, kar so nam zapustile pretekle generacije.

Danes, ko praznujemo, se je potrebno ozreti na vse, kar je za nami, da bi lahko pogledali naprej, v prihodnost; v našo skupno prihodnost, ki smo ji dolžni na stežaj odpreti vrata. Čeprav je za nami težko leto verjamem, da se imamo tudi letos s čim postaviti. Vesel in ponosen sem, da imamo šolsko poslopje, ki je v svoji prenovljeni podobi prav gotovo zopet eno izmed najlepših v slovenskem prostoru, prav tako kot je bilo to pred 86. leti oziroma daljnega leta 1926,

Z ureditvijo okolice smo pričeli lani, potem ko smo v okviru projekta »Celovi-

ta obnova mestnega jedra Mežica« uspešno pridobili sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 85% celotne naložbe. Občina Mežica je za izvedbo projekta namenila okoli 250.000 EUR lastnih proračunskih sredstev, s strani Evropske unije pa smo pridobili 800.000 EUR. Celotna vrednost projekta znaša torej okoli 1.050.000 EUR in obsega tudi obnovo starega pokopališča, kjer bodo dela zaključena še v tem mesecu.

Pred koncem tega leta bomo končali tudi z obnovo sanitarij in kopalnic v športni hali, v okviru projekta Geopark Karavanke pa smo to leto uredili sprehajalo pot – Pešngo, med Narodnim domom in Poleno.

Tudi letos smo obnovili nekaj kanalizacijskih vodov ter zamenjali vse svetilke na celotnem območju kraja Mežica.

Velika pridobitev za kraj je prav gotovo tudi postavitev

in ureditev čebelarske zbirke Mežica v nekdanjem Gutenbergerjevem mlinu, ki med ostalimi eksponati obsega eno najlepših zbirk panskih končnic v slovenskem prostoru. V okviru zbirke je predstavljena zgodovina več kot 100 let stare stavbe in usoda njenih nekdanjih lastnikov, članov družine

Gutenberger. V manjšem prostoru pa je urejena spominska soba Rudolfa Galoba, ki ponazarja okolje, v katerem se je ta učitelj in šolski upravitelj, Sokol, občinski odbornik, sadjar in čebelar dobro počutil in v njem rad delal, ter ga predstavi kot vsestranskega človeka, ki je aktivno soustvarjal zgodovino Mežice.

prijateljstvu ter posluhu do sočloveka, da postanejo naše skupno in glavno vodilo. Vsi, ki odločamo o razvoju občine in življenju naših občanov moramo storili vse, da bomo upravičili pričakovanja in zaupanje ljudi, ter vsem zagotovili mir, napredek, blagostanje in srečnejši jutri.

Dovolite mi, da tudi danes ob

tej svečanosti izrečem nekaj zahval. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in nenazadnje vsem našim občanom za prijaznost, podporo in strpnost v tem letu. Zahvala gre vsem članom občinskega sveta, nadzornega odbora, članom vseh odborov in komisij, za konstruktivno sodelovanje in odgovorne odločitve, ki so jih sprejeli. Zahvala gre tudi Spoštovani, v zadnjih mesecih delavcem občinske uprave se vsi skupaj soočamo z veliko za trud in prizadevanja, da gospodarsko krizo, ki kot po najboljših močeh delajo v posledico prinaša recesijo z zadovoljstvo občanov. vsemi njenimi negativnimi posledicami. Težko je izluščiti Zahvala gre tudi vsem predvse odgovore na zastavljena stavnikom javnih institucij vprašanja, kdo je za vse to in ustanov, društvom in kriv ter kako iz nezavidljive klubom v naši občini ter situacije; nekaj pa je gotovo, vsem posameznikom, ki svet in družba se spreminjata, delajo v teh društvih - kulveliko je nestrpnosti, turnikom, gasilcem, lovcem, hitenja in brezčutnosti; planincem, perkmandelcem, zatorej ne dovolimo, da nas članom turističnega društva prevladajo negativna občutja, in vsem drugim, ki nam s ter dopustimo sožitju, svojim nesebičnim razdaja-

njem omogočajo doživljanje mnogih prijetnih družabnih trenutkov in s tem veliko prispevajo k obogatitvi našega življenja ter urejenosti in prepoznavnosti našega kraja.

Spoštovani, na današnji proslavi ste z nami tudi nagrajenci Občine Mežica. Nekdo je zapisal, da največja nagrada

za trud ni tisto, kar zanj dobiš, temveč tisto, kar z njim postaneš. Da bi dosegli ta smisel, je potrebno predanost vtkati v vse pore delovanja in razmišljanja. Naj bodo priznanja izraz hvaležnosti in spoštovanja, naj bodo spodbuda prihodnjemu delu in zahvala za pomemben prispevek h kakovosti življenja v našem prostoru.

Dovolite mi, spoštovani nagrajenci, da vam iskreno in iz srca čestitam, vsem skupaj pa ob prazniku občine Mežica želim medsebojnega sodelovanja, da bo lahko spričevalo naše občine ob letu osorej, odraz skupnega dela in odsev odličnosti. Želim vam veliko zdravja, moči, samozavesti in sposobnosti, da se bomo znali postaviti zase ter za tisto v kar verjamemo. Župan Občine Mežica Dušan Krebel 13

ko so našo osnovno šolo prvič predali v uporabo. Z ureditvijo okolice naše šole smo letos dodali še zadnji kamenček v mozaik celostne podobe tega osrednjega mestnega prostora.

Podelitev prizanj Obrazložitve priznanj NA PODROČJU ŠPORTA

Na podlagi 4. in 7. člena Pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v Občini Mežica prejme priznanje EKIPA LETA 2012 · EKIPA MLADINCEV ODBOJKARSKE GA KLUBA MEŽICA.

Odbojka se v Mežici igra nepretrgoma že od leta 1930. Vseskozi do danes so odbojkarji nudili stotinam mežiških mladih možnost stalne, celoletne vadbe z močnim poudarkom na vzgojnih vrednotah. Odbojkarski klub Mežica vzgaja in tekmuje z ekipami deklet in fantov na tekmovanjih panožne zveze, kar je v slovenskem prostoru prava redkost. Letos se je posebej izkazala ekipa mladincev Odbojkarskega kluba TAB Mežica, ki je v okviru državnega prvenstva za mladince za sezono 2011 /2012 osvojila deveto mesto med ekipami mladincev v Sloveniji. Za ekipo so nastopali: Nace Lednik – kapetan, Viljem Prepotnik, Gašper Jezernik, Rok Praper, Aleš Ipavic, Miha Borko, Matevž Gradišnik, Jurij Miler, Vid Peršak in Taj Vute. Trener ekipe je bil gospod Blaž Merkač.

14

Na podlagi 1., 2. in 3. člena Pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj na področju športa v Občini Mežica prejme Plaketo za posebne dosežke na področju športa v letu 2012 gospod · · Janko Plešnik Janko Plešnik je aktiven na športnem področju že od mladih nog, večino časa v odbojki. Vrsto let je bil igralec domačega kluba OK Mežica v vseh selekcijah, igral pa je tudi v najvišji jugoslovanski ligi in izbrani vrsti Slovenije. Po končani igralski karieri je postal odbojkarski sodnik, najprej za dvoransko odbojko. Več kot desetletje je bil v vrhu slovenskih sodnikov ter sodil najpomembnejše tekme v ligaškem in pokalnem tekmovanju. Leta 1996 je opravil mednarodni izpit za odbojko na mivki. Sodil je dve tekmovanji svetovne lige in pet evropskih prvenstev. Leta 1995 je opravil mednarodni izpit za odbojko invalidov. Od

takrat je sodil na treh paraolimpijskih igrah ter na vseh svetovnih prvenstvih v zadnjem desetletju. 10 let je bil član Evropske sodniške komisije za invalidsko odbojko. Danes je delegat in kontrolor na tekmah v Sloveniji. Kot prvi mednarodni delegat in kontrolor sojenja je postal član Svetovne sodniške organizacije za odbojko invalidov.

Posebne omembe pa sta vredna dva dosežka v njegovi sodniški karieri: na paraolimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu je delil pravico na finalni moški tekmi, na letošnjih paraolimpijskih igrah v Londonu pa je kot prvi sodnik sodil finalno tekmo žensk.

PRIZNANJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA – odbora za hortikulturo

Turistično društvo Mežica, odbor za hortikulturo podeljuje sledeča priznanja: · DRUŽINI KREVH za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico. · IZLETNIŠKI KMETIJI VOJAK – JAKOPIČ za hišo v cvetju in lepo urejeno okolico. · GRADBENIŠTVU STANE D.O.O. za lepo urejeno okolico poslovnega objekta.

Obrazložitve OBČINSKIH PRIZNANJ

V skladu s 15. členom Odloka o grbu, zastavi, občinskem prazniku in priznanjih v Občini Mežica občinski svet Občine Mežica podeli Zlati grb Občine Mežica · Gradbenemu podjetju Stane d.o.o. za uspešno in prizadevno gradbeno dejavnost, ki znatno prispeva k ugledu in večji prepoznavnosti kraja.

Gradbeno podjetje Stane d.o.o. opravlja svojo dejavnost od leta 1990. Kot družinsko podjetje so se v tem času razvili v firmo, ki slovi po kakovosti, natančnosti in pravočasnosti izvedbe storitev, inovativnosti, sledenju trendom, širokem strokovnem znanju ter lojalnosti do zaposlenih. Trudijo se za dobrobit svojih delavcev, njihovo družinsko socialno varnost in dobro

delovno usposobljenost. Leta 2008 so začeli s poslovanjem v novih poslovnih prostorih. Zaradi težkega gospodarskega položaja so leta 2009 izvedli racionalizacijo ter boljšo organiziranost dela. Podjetje sproti nadgrajuje svojo ponudbo in tako krepi zaupanje strank, hkrati pa se vodstvo in zaposleni strokovno izobražujejo, da bi lahko ponudili še boljše storitve.

Vsa leta delovanja dobro sodelujejo z Občino Mežica in njenimi občani. Med drugim so v oktobru izvajali gradbena dela za investicijo Občine Mežica v sklopu projekta Geološka pohodna učna pot. Vselej se celoten kolektiv z veliko vnemo udeleži čistilnih akcij Očistimo Slovenijo. Gojijo topel čut za pomoč bližnjemu brez javne vednosti.

Gradbeno podjetje Stane d.o.o. s svojo uspešno in prizadevno dejavnostjo znatno prispeva k razvoju in ugledu kraja, zato se mu podeli Zlati grb Občine Mežica.

Zlati grb Občine Mežica se podeli · Podzemlju Pece d.o.o. za njihov prispevek k ohranjanju rudarske dediščine in k prepoznavnosti občine v slovenskem in širšem evropskem prostoru.

Po več kot treh stoletjih črpanja iz Rudnika svinca in cinka Mežica so v devetdesetih letih 20. stoletja začeli rudnik zapirati in na srečo je prišlo do miselnega preobrata, da lahko rudnik in rudarska dediščina postaneta tista zakladnica, iz katere je moč črpati, ustvarjati in razvijati nova delovna mesta oziroma celovito turistično ponudbo. Leta 1994 je bila vzporedno z zapiranjem rudnika izvedena študija o ohranitvi in zavarovanju delov rudnika Mežica in Topla, na osnovi katere se je začela razvijati muzejska in turistična dejavnost.

Izoblikovala se je blagovna znamka Podzemlje Pece, pod okriljem katere se še danes tržita rudnik in muzej v Mežici. Turistični rudnik je bil uradno odprt leta 1997 in je do danes sprejel že okoli 240.000 obiskovalcev.

Poleg osnovne ponudbe ogleda muzejskih zbirk in ogleda rudnika z

Zlati grb Občine Mežica se podeli · Bogomirju Auprihu kot uspešnemu managerju.

Leta 1965 rojeni Bogomir Auprih je leta 1992 diplomiral na univerzi v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo ter s tem pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. Leta 1996 pa je uspešno zaključil magisterij iz mednarodne ekonomije. Od leta 2000 naprej kot direktor uspešno vodi podjetje TAB d.d., ki je bilo ustanovljeno leta 1965 kot ena izmed temeljnih organizacij združenega dela Rudnika Mežica.

Prvih 15 let je TAB proizvajal po licenci Tudorja s Švedske, danes pa proizvaja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400

zaposlenimi. V prvi izmed tovarn letno proizvedejo 2.000.000 kosov startnih baterij blagovnih znamk Topla in TAB, v drugi pa približno 1.000.000 kosov industrijskih baterij letno. Proizvodnja vključuje tudi izdelavo raznih baterij za vojaške namene. Visokokakovostne baterije, ki jih proizvaja TAB d.d., so znane po vsem svetu, še posebej v Evropi, Aziji in Ameriki.

Kot uspešen direktor uglednega podjetja pa Bogomir Auprih ne pozabi na prošnje za finančno in materialno pomoč, ki jih na njegovo firmo pošiljajo razna društva in ustanove iz Mežice in od drugod. Tako so v letih od 2009 do 2011 družbe TAB-a donirale kar 363.000 evrov različnim društvom in organizacijam na Koroškem in drugod. Brez te finančne in materialne pomoči mnogi ne bi mogli uresničiti in izvesti zastavljenih ciljev na športnem, kulturnem, prosvetnem in družbenem področju. Tudi kot zahvalo za tovrstno delovanje se Bogomirju Auprihu podeli Zlati grb Občine Mežica.

Zlati grb Občine Mežica se podeli · Frideriku Šušlu za dolgoletno delo na področju planinstva in smučanja.

Leta 1925 v Črni rojeni Friderik Šušel je po drugi svetovni vojni, v kateri je bil aktivno udeležen kot partizan, leta 1946 v Žerjavu sodeloval pri ustanovitvi Planinskega društva Žerjav, ki se je najprej ukvarjalo s postavitvijo koče na Smrekovcu, ki so jo odprli že leta 1950. Čeprav je bil po poklicu elektrikar in je ob delu dokončal še delovodsko šolo v Ljubljani ter je bil vodja elektroslužbe »v jami«, je v prostem času opravil obilo ur udarniškega dela. Tudi po selitvi v Mežico leta 1961 je ostal aktiven planinec in se včlanil v Planinsko društvo Mežica, kjer je bil član raznih odborov vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Sledi je zapustilo predvsem njegovo delovanje v odboru za postavitev kipa kralja Matjaža na Peci, tako imenovanem odboru »Matjaževci«. V zgodnjih šestdesetih letih so »Matjaževci« poskrbeli za ureditev, povečanje in elek-

trifikacijo starega rova na Peci, kamor so nato postavili kip kralja Matjaža , ki je nadomestil nekdanji leseni kip, ki je bil med vojno uničen.

Drug večji projekt, pri katerem je sodeloval Friderik Šušel, pa je bila gradnja in opremljanje koče na Grohatu na Raduhi, kamor so morali vse od kmeta Bukovnika potegniti električno napeljavo. Žal je takratno kočo kasneje odnesel plaz.

Friderik Šušel je kot odbornik društva sodeloval tudi pri obnovi koče na Pikovem in opremljanju koče na Peci, poleg planinstva pa se je ukvarjal tudi s športom. Tako je sodeloval na smučarskih tekmah kot smučarski sodnik, pa tudi pri opremljanju samega smučišča z infrastrukturo za merjenje časa na tekmah in podobno. Ima več priznanj za zasluge s področja planinstva, športa in krvodajalstva. Za njegovo dolgoletno delovanje si je zaslužil tudi Zlati grb Občine Mežica.

V skladu s 16. členom Odloka o grbu, zastavi, občinskem prazniku in priznanjih v Občini Mežica župan podeli Priznanje Občine Mežica za zavzeto ohranjanje kulturne zapuščine na področju čebelarske dediščine Rudolfa Galoba gospe · Saši Zrelec. Čebelarska zbirka Mežica predstavlja bogato kulturno vrednoto za kraj in ljudi, pa tudi za vse naše zanamce.

Ohranitev razstavljenih predmetov in dokumentov dokazuje spoštljivo povezanost in ljubezen do prevzete dragocene zapuščine nekdanjega lastnika Rudolfa Galoba. Čebelarska zbirka nedvomno ohranja trajne sledi ustvarjalnosti človeka v sobivanju z naravo in pridelki marljivih čebel. S svojo skrbno zavzetostjo za kulturne vrednote je gospa Saša Zrelec čebelarsko zbirko ohranila in pomagala dopolniti v stalno razstavo. Z ohranitvijo zbirke in svojim delom je prispevala pomemben delež k ugledu našega kraja, zato se ji podeli Priznanje Občine Mežica.

Po utemeljitvah predlagateljev povzela Ajda Vasle.

15

rudarskim vlakom sta na voljo še dve atrakciji: kolesarjenje skozi rudnik, ki predstavlja avanturo, ki jo je v Evropi mogoče doživeti le v Mežici in jo je do sedaj preizkusilo že okoli 20.000 ljudi, in čolnarjenje po zalitem delu rudnika.

Poleg stalne ponudbe je Podzemlje Pece izoblikovalo tudi raznoliko ponudbo dodatnih aktivnosti, kot so otroške delavnice, kulturne prireditve, koncerti in podobno. Pri teh dejavnostih sodelujejo z lokalnimi društvi, partnerstva pa iščejo tudi v programih Evropske unije. Sodelovali so na primer na Festivalu dveh kultur, ki je povezal kraje Velenje, Mežica, Železna Kapla, Hüttenberg in Bad Bleiberg, pa v projektu Iron route – Železna pot, ki je povezal različne alpske dežele s skupno rudarsko in železarsko preteklostjo.

Letos sodelujejo v projektu Adventure Petzen/Peca in so nosilci mednarodnega projekta Geopark Karavanke.

Da njihovo delovanje pelje v pravo smer, potrjujeta dve nagradi: srebrni Sejalec leta 2004 za najbolj inovativen turistični produkt – podzemno kolesarjenje in Evropski muzej leta 2007, ko so se uvrstili v ožji izbor za najboljši evropski muzej. Za vse dosežke preteklih petnajstih let se jim letos podeli še Zlati grb Občine Mežica.

V imenu Občanov mežice in v svojem imenu iskrene čestitke vsem starostnikom, novorojencem in njihovim staršem.

85 LET

Dušan Krebel, župan

TEREZIJA COF LJUDMILA HOHNEC RUDOLF ABRAHAM NEŽA ŠUMAH

NOVOROJENČKI

KAJA LEDINEK ISABELA PUŠNIK SARA BELHAIMA ŽAK REPNIK ANEJA TAHIĆ LEJLA MURATOVIĆ TAI MODREJ

90 LET IN VEČ URŠULA VERTAČNIK FRANC PERC FRANC FRIŠKOVEC ŠTEFAN LEDNIK

IMENA STARIH MEŽIŠKIH DOMAČIJ UVOD

V razpravi so navedena in obravnavana hišna imena starih mežiških domačij. Povzeta so deloma iz najstarejših seznamov posesti v urbanih, iz poznejših popisov prebivalcev v upravni in cerkveni dokumentaciji, iz popisov posesti v tedaj nastajajoči katastrski evidenci, pa tudi iz navedb drugih piscev.

Večina imen je stara precej stoletij, a so se ohranila v ljudski rabi vse do danes, kljub temu da uradne evidence zemljiških posesti teh imen ne vsebujejo več. Nekatera se pojavljajo le še v geodetskih kartah ožjih območij, večina drugih pa kot priimki. Župnik Simon Pirc je v svojem poročilu o gradnji nove stavbe mežiške cerkve leta 1841 zapisal1, da »se že l. 1486 (OP. Ko je po nekaterih virih obstojal nekaj pozneje ukinjeni vikariat.) omenjajo večinoma vsa hišna imena, kot so dandanes … «.

Prvotno so predstavljala imena domačij tudi uradni priimek na njih živečih družin. Kasneje, zlasti v obdobju upravnih reform cesarice Marije Terezije, že prej pa tudi v cerkvenih popisih faranov, so začeli posebej ali dodatno pisati in registrirati tudi njihove prave osebne priimke, če so ti obstojali. To besedilo vsebuje hišna imena, zapisana in vezana predvsem na zemljiško posest (hube, kajže) in obstoj bivališč – prebivalcev na njih, do stanja ob koncu 18. stoletja.

V pregledu je najprej zapisano ime domačije, kakršno se je ohranilo v ljudskem govoru. Dodane so tri najpogosteje uporabljene oblike imena, povzete po izgovarjavi domačinov. Sledi zapis imena iz stare dokumentacije, vir in letnica registracije navedenega zapisa. V primerih, ko navajam vire zapisov iz obsežnih evidenc, uporabljam za njih kratice: T. r. – Terezijska rektifikacija2, J. k. – Jožefinski kataster3,

16

1 2 3

ŽAM. Zapis v objavljeni mežiški farni kroniki – Anton Boštele, 1956.

KLA. Maria Theresianische Rektifkation, Amt Schwarzenbach und Miess, 26. april 1750, Fasc. XI., N°. 106.

KLA. Josephinische Kataster, fond Herrschaft Bleiburg, Fasc. XI, N°. 238.

F. k. – Franciscejski kataster4, Orgis – dr. Alfred Orgis5.

Pri posameznih značilnejših imenih ali pri tistih, ki obstajajo le v tukajšnjem ožjem okolišu, skušam ugibati o njihovem možnem izvoru oziroma osnovi. Dodana je še današnja hišna številka domačije, današnji priimek na njej živeče družine ali druga raba poslopij. Pregled je narejen po naseljih občine Mežica po stanju od zadnjih sprememb njihovih meja leta 1968, ko se je področje naselja Mežica razširilo v okolico.

Ob nekaterih primerih opozarjam na razliko med zapisanim, t.j. uradno veljavnim imenom, in imenom iz govora domačinov. To so napake, ki so se primerile pri zapisih slovenskih nazivov v nemško pisavo. Čeprav so prvi in poznejši zapisovalci posesti nedvomno povzemali nazive imen posesti ali prebivalcev po izgovarjavi domačinov, jih niso zmogli vselej ustrezno prenesti v nemški pisavi na papir. Zato je včasih prišlo tudi do povsem drugačnega imena, kakršno je obsojalo v resnici. Pri tem je treba omeniti tudi značilnost iz koroškega podjunskega in mežiškega narečja, ko je take posebnosti zaznamovala tudi pogosto spremenjena izgovarjava samoglasnikov a, e, o, u (kot npr. Mežica – Možica, Meža – Maža itd.). povedati pa je treba, da storjene napake pri zapisih imen iz te dobe niso posledica načrtne germanizacije. Ta se je začela šele po pomladi narodov leta 1848.

NASELJE BREG

Jesenik Jesenik, Jesenikovka, pri Jeseniku, Jesenikov.

Orgis 1788: Jessenigg Simon.

Ime za posest je ohranjeno kljub že desetletja opuščeni domačiji.

Danes: Breg št. 18.

Junčar Jùnčar, Jùnčarca, pri Jùnčarju, Jùnčarjev.

T.r. 1750: Jontschar, Orgis, 1788: Juntscher.

Ime je morda izvedeno iz besede junec – juničar.

Danes: Breg št. 17, Libnik.

Marholče/Marhovče Màrholč, Màrholčna, na Màrholčem, Màrholčev.

Orgis 1709: Mayrhold – tedaj živi na posestvu Jerho Matheusch, J.k. 1788: Mayrhold Mathias.

V ljudskem govoru se je oblikoval naziv Marhovče – tudi Marholče. Ime Maierhold je nedvomno zapisano kot funkcija – oskrbništvo grafovske posesti (Maier = oskrbnik). V bližini soseščini sta poznana Maierhold v Podolševi nad Logarsko dolino ter Maierhof v Belski Kočni pri Železni Kapli. Izpeljanka tega imena je morda tudi naziv posestva Marolt – Marolče v Koprivni na Soncu nad Železno Kaplo tik ob meji z našo Koprivno.

Danes: Breg št. 10 in 11, Pratnekar.

NASELJE MEŽICA

Brdnik Brdnik, Brdnica, Pri Brdniku, Brdnikov.

T. r. 1750: Werdnigg, J. k. 1788: Wernigg Gregor.

Ime je izpeljano in besede brdo. Posestvo je v celoti obsegalo ves podolgovat hrib – brdo. Domačija je bila opuščena že pred 2. svetovno vojno. Ime ostaja živo. Tu je predviden zaselek stanovanjskih hiš brdnikovo.

Karìcelj Karìcelj, Karìclja, pri Karìceljnu, Karìceljev.

4 5

KLA. Franziszäische Kataster, fond Herrschaft Bleiburg, Fasc. XI, N°. 290, 296, 297, 298, 303. AS. Fraciscejski kataster za davčni okraj Pliberk, K.O. Meža Takraj.

KLA. Dr. Alfred Orgis, Herrschaft Bleiburg, Inventure, Klagenfurt, 22.2.1989.

17

Čorej/Čori Čòrej, Čòrejka, pri Čòreju, Čòrejev.

T. r. 1750: Zushre Matheus, J.k. 1788: Tschorey Luckas.

Nenavadno, drugod neznano ime. Morda je nekaj označevalo človeka štorastega, počasnega vedenja. V ZSSP ime ni navedeno.

Danes: Celovška cesta št. 23, Grauf.

J. k. 1788: Karitzei Franz.

Ime poznano le na Koroškem. V sosednji Jazbini Koricelj. Pojavlja se tudi na avstrijskem Koroškem. V ZSSP ni navedeno.

Danes: Celovška cesta 2. Dotrajana, lesena, najstarejša mežiška hiša bo, žal, kmalu odstranjena.

Kajžar Kàjžar, Kàjžarca, pri Kàjžarju, Kàjžarjev.

Orgis 1612: Chaiser Vallenty in 1722: Keyser Vide.

Danes: Ob Meži št. 10, Gerdej.

Kevp Kèvp, Kèvpna, pri Kèvpu, Kèvpov, izgovarjano tudi Kjovp, Kjovna …

Orgis 1744: Khaup Alex.

Ime se nanaša na nekdanje posestvo v zaselku Senčna vas. Ko je še pred Jožefinsko dobo prešlo v posest rodbine Stopar, se je to domače ime preneslo tudi na domačijo Spodnji Stopar. Danes: Celovška cesta št. 8, poslovno-stanovanjska stavba.

Kiva Kiva, Kivarca, pri Kivu, Kivov.

Orgis 1658: Khiua, T.r. 1750: Kiua Aleks.

V poznejši dokumentaciji se pojavlja tudi zapis kriva. Ime domačije je danes pozabljeno, starejši pa še Jesenikovemu vrhu tudi Kivov vrh. Prvotno posestvo. Po osnovanju fužin leta 1776 je tu nastala njihova uprava, obenem zgrajena t.i. Kivova fužina, katere zgradba je še ohranjena.

Danes:Celovška cesta št. 14, Pungartnik.

Merva Mèrva, Mèrvarca – Mèratna, pri Mèrvanu, Mèrvanov.

Orgis 1680: Merua Clemen.

Ime ima morda osnovno v živalski krmi – mrva. Po osnovanju fužin leta 1776 postane domačija bivališče fužinarskih družin grofa Thurna.

Od uvedbe hišnih številk po uličnem sistemu leta 1968 je za tamkajšnji novi pozidani zaselek privzeto ledinsko ime Mrvòvo.

Mežnar Mèžnar, Mèžnarca, pri Mèžnarju, Mèžnarjev.

Pliberški urbar 15246: Meβner.

Hiša je dobila ime po služnosti mežnarjev, ki so jo oddavna opravljali pri mežiški cerkvi. Vse do leta 1912 je bilo hišno ime priimek ene najstarejših družin v kraju. Nato je hiša privzela ime po novem lastniku – Vivod.

Danes: Trg svobode 13, Mastek.

Obenar Obenár, Obenárica, pri Obenárju, Obenárjev.

Ogris 1715: Obenar, Clemen, T.r. 1750:Obenayr Joβeph.

Hišno ime se je uporabljalo vse do konca 19. stoletja, čeprav je kmetija prešla že v Terezijski dobi v posest družine Travnekar, nato Kraut.

Danes: posodobljene stanovanjsko-poslovne stavbe na trgu št. 1, 2 in 3.

Orešnik Orèšnik, Orèšnica, pri Orèšniku, Orèšnikov.

Ogris 1758: Korreschnigg, J. k. 1788: Orieschnigg Lucas.

Staro hišno ime se je ohranilo kot družinski priimek do danes.

Danes: Polena 32, Orešnik.

Polena Ogris 1720: Polleno Valentin, T.r. 1750: Polleno Oβwald.

18

6

KLA. Urbar Pleyburg 1524, str. 108

Ime ima osnovo nedvomno v besedi polje – poljana. Že po letu 1800 so tam začeli postavljati topilnico in prebiralnico svinčeve rude, nato še druge poslovne in stanovanjske zgradbe in tu je nastalo poslovno središče mežiškega rudarstva.

Sprva nemški naziv za zaselek Bergschaffer je nadomestila slovenska Polena. Od leta 1968 je v uličnem sistemu kraja zaselek tudi uradno dobil to ime.

Ime Polena je poznano na avstrijskem Koroškem.

Pustnik Pustnìk, Pustnìca, pri Pustnìku, Pustnìkov.

Ogris 1799: Pustnigg Joseph.

Ime ima osnovo v besedi puša – pušča.

Hišno ime Pustnik se je do nedavnega ohranjalo tudi kot rodbinsko ime.

Danes: Kopališka pot 11, Mandl.

Smrečnik Smrèčnik, Smrèčnica, pri Smrèčniku, Smrèčnikov.

15277: Schmiersnikh, J. k. 1788: Smrietschnigg Franc.

Z imenom Smrečnikovo je leta 1968 poimenovan tamkaj osnovani stanovanjski zaselek Mežice.

Danes: Smrečnikovo 21, Osojnik.

Stari Stári, Stárika - tudi Stárikna, pri Stáriju, Stárijev.

Ogris 1711: Stary Gregorn, T. r. 1750: Lorenz Kunz – Stary.

Danes: Leška cesta 27, Pustnik

Stopar Stòpar, Stòparca, pri Stòparju, Stòparjev.

Ogris 1711: Stopar Valent, T. r. 1750: Stoppar Thomas.

Ime ima osnovo v besedi stopa, stope, nekdanji napravi za drobljenje. Poznano je tudi v bližnji Podpeci in na Poljani pri Prevaljah. Rodbina s tem imenom pri hiši je ugasnila kmalu po letu 1945.

Danes: Celovška cesta 12, gostinsko-poslovna stavba Krebs.

Torc Torc, Torčna, pri Torcu, Torčev.

T. r. 1750: Torz Valentin, Ogris 1774: Torz Casper. Hišno ime je danes pozabljeno. Po tej domačiji je ostalo le še ime Torčeva žaga, za zaselek ob cesti proti Prevaljam.

Danes: Trg svobode št. 8, poslovno-stanovanjska stavba.

Vogrina Vogrina, Vogrinka, pri Vogrinu, Vogrinov.

Ogris 1733: Wogrina Joseph, T. r. 1750: Wogrina Urban.

Ime Vogrina, ki ima osnovo v besedi Oger, je prišlo iz rabe že po letu 1800, čeprav se je v raznih zapisih pojavljalo še po letu 1850. Domačija se je kasneje imenovala po drugih lastnikih: Hirc, Kraut, Toff.

Danes: Trg svobode 10, GP Hotel Peca. Žagmojster Žágmojster, Žágmojstrica, pri Žágmojstru, Žágmojstrov.

T. r. 1750: Sagmeister Joβeph, Ogris 1766: Sagmeister Eva. Ime izvira iz žagarske obrti pri hiši.

Danes: Celovška cesta št. 17, Praper. Štefan Lednik 7

KLA. Listina A. 2486, datum 1582, spetember 22.

19

Izvor imen domačij ostalih mežiških zaselkov bomo objavili v nekaj naslednjih izdajah Šumca.

Trinajsti koncert

»ZA ČLOVEKA« »Premišljujem, kje začeti …« je začel svoj nagovor gospod župnik, Davorin Vreča.

Tudi jaz premišljujem, kje in kako bi začela, kajti po mišljenju in besedah dr. Tϋrka Karitas ni potrebna, »za to sta tu država in RK«, da pomagata ljudem v stiski. Res je, toda naše izkušnje nam dokazujejo, da smo potrebni tudi mi. Karitas – ljubezen, to je naše poslanstvo, da

pomagamo ljudem v stiski. Ne spol, ne barva kože, ne politična ali verska pripadnost niso pomembni, samo – stiska. Stisk pa je vedno več, tako družinskih kot med posamezniki. Tu pa pristopimo mi in VI! »Kako pa to?« se sprašujete.

Mežiška župnijska karitas je letos pripravila že 13. dobrodelni koncert Za človeka. Pomagali ste vsi, ki ste kupili vstopnico, ali zanjo darovali denar.

Z našim trudom in vašo pripravljenostjo, da ste prišli, smo napolnili dvorano in koncert je uspel. Z vašimi prispevki bomo zopet lahko pomagali pomoči potrebnim. Nastopajoči so se odpovedali honorarju, zaradi navdušenja nad dobro sodelujočo publiko so se nekateri odločili, da svoj nastop celo ponovijo.

začetku, ko smo bili obsijani z otroškim soncem. Pa vendarle se človek težko zamisli, da je na svetu tudi veliko otrok, ki ne živijo tako prijetnega otroštva, kakor ti otroci iz vrtca, ki so tukaj zaplesali.

Ampak, kakor je Jezus rekel: »Uboge boste imeli vedno med seboj,« je tako tudi danes.

Vedno se najdejo družine, ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi. Če povzamem misel Raula Follereua, zdravnika, ki je svoje življenje posvetil ubogim: »Narod ni velik takrat, ko je številčen in močan, tudi ne takrat, ko je bogat, ampak takrat, ko je sposoben ljubiti.« Vi, dragi udeleženci tega koncerta, ki ste danes prišli, ste pokazali, da imate srce za uboge in v vas človek lahko vidi upanje tudi za naš narod, če že upoštevamo Follereua.

In na drugi strani, če se za trenutek vrnem k pevcem, ki so zapeli pesem Gozdovi v mesečini, človek marsikdaj zna ceniti domovino šele takrat, ko odide v tujino. In tako je tudi težko razumeti ubogega, dokler sam nisi ubog. Toda toliko bolj dragoceno je, da kljub temu znamo ohraniti srce za njih.

Upam, da se nikoli ne boste znašli na oni strani, kjer bi vi potrebovali pomoč, če pa že, upam, da se bodo našli ljudje, ki Hvala vsem nastopa- bodo znali priskočiti na pomoč. V solijočim, vam, ki ste prišli darnosti je moč naroda in solidarnost je poslušat, hvala vsem tudi rdeča nit današnjega koncerta. sponzorjem, ki ste nam pomagali pri pogostitvi Hvala lepa za vašo solidarnost, hvala za nastopajoče. Hvala lepa za vašo udeležbo in HVALA ZA našim najmlajšim …

VAŠE ODPRTO SRCE!« Ne bom več razmišljala, kar preberite si besede g. Davorina: »Premišljujem, kje začeti. Pri teh malih sončkih, ki smo jih videli čisto na

Kaj naj tem besedam še dodam? Nič drugega kot to, da naj se kdo med vami odloči in se nam pridruži pri delu na Karitas. Pa napolnite dvorano tudi na naslednjih koncertih, ki jih bomo organizirali. Hvala.

Ani Krivec

Zanke, zanke … in iznajdljivostjo predlaga številne nove in nenavadne izdelke, pri tem pa prav vse članice skupine zelo ustvarjalno sodelujejo. Za dobro voljo in lepši večer s kavico poskrbi tudi mama Peruzzi.

Ročni izdelki te skupine so bili ponujeni v prodajo na stojnici na Barbarinem sejmu preteklo soboto. Hitro so bili prodani.

»... kakršne si le misl’t’ mor’te« smo lahko videli na razstavi ročnih del v nedeljo, 18. novembra, v avli občinske uprave. Tega dne so bile volitve predsednika republike, v tej zgradbi je bilo volišče in tako si je razstavo ogledalo kar veliko ljudi.

Gospe, ki sodelujejo v tej skupini, si kakšen dan polepšajo tudi z obiskom v toplicah in drugih turistično zanimivih krajih. Članica skupine je namreč tudi bivša bančna uslužbenka g. Maruša Petelin, ki od sodelujočih vsak mesec mesec vestno zbere nekaj evrov – za srečanja za dušo. In kaj je to, kar omogoča ljubiteljicam ročnih del uspešno in dolgoročno sodelovanje? To je sprejmanje in izmenjava znanja, ki ga članice nesebično delijo med seboj.

Pletene in kvačkane izdelke vseh barv in vzorcev so izdelale ljubiteljice ročnega pletenja in kvačkanja, ki se ob ponedeljkih zvečer zberejo v Narodnem domu, v sobi Društva invalidov Mežica. Pa srečno novo leto!

Skupino vodi Katja Peruzzi, prijazna mlada gospa, ki s svojo domiselnostjo Vida Potočnik

15. OBLETNICA DELOVANJA

MPZ VIHARNIKI Praznovanje je bilo v Narodnem domu v Mežici s

kulturnim programom. Poleg članov MPZ Viharniki je sodelovala tudi tamburaška skupina TAMIKA iz Železne Kaple. Povezovalec programa je bil Tomo Simetinger, ki je z lepo besedo popestril pevski in glasbeni program.

MPZ se je predstavil s sledečimi pesmimi: Nocoj je en fajn večer, Hladna jesen že prihaja, Nikdar ne bom pozabil, Karlinca je štemana, Moj pobič je furman, Potnik, O košnji, Na Peco bi šel, Majolka bod pozdravlje-

na, Mi Slovenci, Dve beli brezi in Bratje. Tamburaška skupina pa je zaigrala Golovško polko, Zlati časi, Pod Peco sem doma, Valcer št. 2, Cvetje v jeseni, Katjuša, Cherry, pink and apple blossom white, Sve je ona meni in Mard-

21

Člani MPZ VIHARNIKI pri Društvu upokojencev Mežica smo 10. novembra praznovali 15. obletnico aktivnega delovanja.

jandja. Ob zaključku pa smo skupaj izvedli skladbo Lipa zelenela je.

Hvaležni smo, ker se je tamburaška skupina Tamika odzvala povabilu, zato jo tudi širše predstavljamo.

22

dejavnost. Tamika v obliki projektov z raznimi pevskimi in tamburaškimi skupinami povezuje kulturnike in veže prijateljske stike.

Skupina je imela v preteklih letih okoli 250 nastopov po Avstriji, Sloveniji in Italiji ter Že pred drugo svetovno posnela štiri zgoščenke. Njivojno je v Slovenskem prohov repertoar obsega slovensvetnem društvu »ZARJA« v ske, grške in ruske narodne Železni kapli obstajala tampesmi, prav tako pa tudi dalburaška skupina. Tamburaško matinske, moderne ter klasičdelovanje se je iz raznih rane skladbe. zlogov večkrat prekinilo. Leta 1995 je Tatjana Pirker nagoV spored se je o delovanju vorila dovolj zainteresiranih zbora vključil tudi predsednik deklet, da so lahko znova DU Mežica in predsednik MPZ ustanovili današnjo tambura- Viharniki Jožef Libnik ter v ško skupino Tamika. krajšem govoru povedal naPolne optimizma in idealizma slednje: so se srečevale pri vajah in same skušale napredovati, »Dragi občani, občanke in kolikor je bilo mogoče. Po dragi gostje. kratkem času so se začeli Prisrčna zahvala za udeležbo vrstiti nastopi in to so bili prvi na praznovanju 15. obletnice koraki v javnost. Zagnanost zbora Viharniki pri DU Mežica in ljubezen do tamburaštva in izdaji zgoščenke Nocoj je sta vodili do vztrajnostnega en fajn večer. delovanja. V preteklih Zbor deluje od leta 1997, sedemnajstih letih skupina ko sta ga ustanovila pod mentorstvom Hanzija takratni predsednik društva Gabriela ni le napredovala upokojencev Franc Arbajter in na glasbenem področju, predsednik za kulturo Anton temveč ji je uspelo to Kajzer. Ustanovljen je bil podoživljati na avstrijskem zaradi veselja do petja med Koroškem le redko kulturno člani društva in potrebe za

izvajanje tovrstne dejavnosti v kraju samem. Številčnost zbora je nihala in ostala pri današnjem številu. Zbor je od nastanka pa do septembra 2010 vodil Anton Škerjanec, od takrat pa do danes ga vodi Andrej Gorenjak. Zbor se redno udeležuje revije Od Pliberka do Traberka, Praznika sadja in cvetja v Pesnici, prireja koncerte v Mežici, v domovih starostnikov v Črnečah, Slovenj Gradcu in na Prevaljah.

Naša pesem zveni na občnih zborih, obletnicah, piknikih in ob zadnjem slovesu naših krajanov. Zastopamo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Mežica na srečanjih gasilskih zborov.

Zbor je za uspešno delovanje prejel več priznanj, najžlahtnejše pa je priznanje občine Mežica, ki smo ga prejeli ob 10-letnici delovanja.

Vse našteto o delovanju zbora pa ne bi bilo mogoče brez finančnih sredstev. Ta sredstva pridobimo na podlagi vsakoletnega razpisa pri občini Mežica in s pomočjo sponzorjev, za kar se iskreno zahvaljujemo.

Zgoščenko smo izdali na pobudo našega sedanjega vodje

Andreja Gorenjaka, ki je vodil in snoval izdajo.

Prav je tudi, da vam predstavim sedanji zbor.

Prva tenorja sta Jože Dlopst in Peter Štirn, drugi tenorji: Jožef Libnik, Štefan Kohek ter Štefan Čepin, prva basa sta Ivan Vrhnjak in Vlado Mori, drugi basi pa Matevž Žlebnik, Jakob Forstner ter Edi Vrabič. Vseh 15 let so zboru zvesti: Jože Dlopst, Štefan Čepin in Jakob Forstner.

Skratka, tu smo, ker radi pojemo in tako bomo tudi nadaljevali, vam vsem pa hvala za zvestobo. Tamburaški skupini Tamika za prispevek in Tomu Simetingerju za vzorno vodenje.« Prireditvi so prisostvovali tudi vabljeni gostje in predstavnica Javnega sklada za kulturo RS Ravne na Koroškem, ga.

Jožica Krejan, ki je ob tej priložnosti podelila Gallusova priznanja za prispevek k pevski ustvarjalnosti članom MPZ Viharniki, in sicer: Srebrni znak so prejeli Ivan Vrhnjak, Vlado Mori in Jožef Libnik, zlatega pa Edi Vrabič.

Prejemnikom čestitamo iz srca ter se zahvaljujemo za opravljeno delo.

Gostje, predstavniki društev, so v nadaljevanju programa s priložnostnimi darili ter željami za nadaljnje uspešno delovanje zbora izrazili skupni interes za razvoj in obstoj pevske kulture v naši občini.

S podelitvijo priznanja občine Mežica pa nas je dodatno presenetil župan Dušan Krebel in s tem potrdil, da so rezultati našega petnajstletnega prizadevanja opazni tudi v širši skupnosti in da je smiselno nadaljevati načeto.

Vsem sponzorjem, ki so s svojimi nesebičnimi prispevki omogočili izdajo zgoščenke, se iz srca zahvaljujemo, vam, dragi občani, pa za obisk.

Jožef Libnik

Kralj Matjaž kakor je Bog hodil pred Izraelci, tako so pred nami hodili Martin Krpan, Peter Klepec, Škopnek, Bedanc, Gozdni mož, Žal žena, Divja jaga, Perkmandlc, Torka, Kralj Matjaž – miti in legende.

Imeli smo svoje bogove: Daž bog – bog sonca in plodnosti je poskrbel za potomstvo in optimizem, Lada – pomlad, mladost, lepota in ljubezen, Perun/Strelbog je delal grom, dež, plodnost in gospodaril vesolju, Volos/ Veles – bog živine, pašnikov, plodnosti, Vesna – boginja pomladi, bujnosti in mladosti, Vodan – bog voda, rek in morij, pa tudi Morana – boginja smrti in zime, Triglav – vladar Ida Paradiž nebes, zemlje in podzemlja, svetlobe Kralj Matjaž, in teme. Še smo tu – navkljub, »namrs«! ponosno zavedanje Mali slovencelj, zaverovan v svoje bogoslovenstva! ve, mite in zgodovino, ki ga edina ohra»Prav tako, kot je mavrica podoba sonnja. O, množične požrešne horde tujcev, ca, ki jo odsevi žarkov v oblaku različno teptajoče skozi stoletja vse, kar vam je obarvajo, je tudi mit podoba neke resni- napoti, mi smo še vedno tu! In bomo! ce, v kateri odseva misel z različnih kon- Ta mali Primorec, Kranjec, Dolenjec, Štacev sveta.« (Plutarh, Izida in Oziris, 20). jerc, Prekmurec. Od trdega gorjana do O, moja Slovenija! Vsa mala, najmanjša mehkega ravninarj. Imamo ponos, moč, na svetu! Kljubuješ?! Tvoj mali človek, zgodovino, vero in prihodnost. Imamo narod, tolikokrat teptan, uničevan, krvav svoje kraljestvo. Imamo svoje ogledalo v … Še je tu! Iz nedoumljive pradavnipreteklem času. ne, ta mala klena skupinica reže morje Knežji prestol, ne samevaj več! Posedi neskončnega časa in prostora in burka svojega junaka na tron in zopet zakriči valove, reže svoje zgodovinske brazde in v svet: »Še smo tu!« In naj odmev preko trga, ječi, kolne, a vztraja. In zmaguje, se Alp doni do ravnice in morja in naj ga ohranja! O, veliki imperialistični sosedi, slišijo naši mali ljudje in naj se zopet mogočni Angleži, osvojevalci, Francozi, zavedo svojih korenin in ponosa. revolucionarji, zmagovalci, Germani, »In zbudil se bo po večstoletnem spasamooklicana visoka rasa. Še smo tu in nju, gora ga bo dala nazaj med ljudi.« In

sedel bo, tokrat na knežji kamen, potegnil bo svoj meč in pokazal pot ljudem.

Prerojeno videnje sveta bo kakor rahla meglica pokrilo to malo gorato deželico in zbudilo duha v ljudeh.

Včasih tako rad zatisnem oči in razmišljam, kaj opredeljuje »malega« in kaj »velikega« človeka. In vedno pogosteje se mi dozdeva, da smo pri vrednotenju ta dva pojma predrugačili. »Velike« ljudi enačimo z gladiatorstvom in to tudi terjamo od njih, da jih postavimo na piedestal »velikih« vrednot, vse ostalo pa so drugi, »mali« ljudje, »vsakdanjci« ... Kdo pa so ti »veliki« ljudje? Katere vrednote zastopajo? To niso cankarjevci – borci ljubezni domače grude! To niso Hugojevi Nesrečniki! To so Superman, Spiderman, kdo ve, kakšen »MAN«, tajkun. So ljudje najplitvejše, plehke, instant kulture, ki na nek nepravi način predrugači nedolžno, čisto in naravno bit in oddaljuje od bistva človečnosti. Najhuje pa je, da si sami, popolnoma sami, to počnemo in nižamo osebnostno in narodnostno rast in zavedanje.

Polje, kdo bo tebe ljubil, Mojcej, oh Mojcej, Slovenec sem ... Mnogo jih je še, nevsiljivih, rahlo otožnih, pa tako lepih – naših. In še so tu. In še bodo. Ohranjajmo jih.

O, moj Slovenec! Odpri srce in razum.

Naj ti ozvezdje Oriona znova pove svojo zgodbo o nečimrnosti in zahrbtnosti.

Loči dobro od zla. Ne vdaj se strahu in ozkosti. Plani. Predrugači. Vznikni kakor feniks.

Zapoj odo dobrim stvarem. In takrat bo zbujen Kralj Matjaž v tebi in spet bo vse dobro.

Ko zvečer ležem, se zavem, da je vsako ljudstvo ustvarilo junake po svoji podobi. Slovenec, tvoja podoba je brezhibna.

Bodi ponosen nanjo in ne menjaj je za poceni denar, plehke ideje in rjovenje cirkuških levov, klovnov.

In ko se zjutraj zbudim, si želim slediti svoji podobi, podobi tistega »malega« Slovenca, ki je vztrajal do danes.

Daj, Kralj Matjaž, spomni svoje ljudi na ponos; čas je! Njih zbudi!

Drago Miloševič

23

Drago Miloševič je Črnjan, ki že nekaj let na različnih prireditvah in dogodkih pooseblja Kralja Matjaža. In ko, oblečen v kraljevska oblačila, spregovori, je tako, kot bi nam res spregovoril Kralj Matjaž. Ko sem ga poslušala nazadnje, ob predstavitvi knjige Janeza Švaba, so se me njegova razmišljanja še posebej dotaknila.

Zato sem ga prosila, da jih deli tudi z bralci Šumca ter vsemi tistimi, ki čakajo, da se v teh burnih časih vendarle že zbudi naš kralj, ki spi v nedrjih Pece, ali pa morda v nas samih. Novoletni čas, ko potegnemo črto pod preteklim in načrtujemo prihodnost, je čas, ki je za taka sporočila in razmišljanja še posebej primeren.

Ob svetovnem dnevu luskavice Luskavica – svetovni zdravstveni izziv Organizacije bolnikov – v Sloveniji je to Društvo psoriatikov s sedežem v Mariboru in številnimi podružnicami po vsej državi – od leta 2004 obeležujejo 29. oktober kot Svetovni dan luskavice.

Luskavica je pogosta bolezen kože, ki običajno poteka kronično, dolgotrajno.

Njenega vzroka natačno ne poznamo, vemo pa, da ni nalezljiva. Pojavi se lahko pri komer koli in kadar koli. V nasprotju s splošnim prepričanjem se navadno ne pojavlja družinsko. Običajno se kaže s pordelimi, zadebeljenimi, s srebrnkastimi luskami pokritimi, od okolišnje zdrave kože ostro omejenimi spremembami. Najpogosteje prizadene kožo nad komolci, koleni, križem in v zatilnem delu lasišča. Pri večini bolnikov poteka na manjši površini, spremembe lahko obsegajo tudi velike površine kože in včasih močno srbijo. Luskavica se lahko pokaže tudi na nohtih ali prizadene sklepe. Bolnike z luskavico bolj ogrožajo srčno-žilne bolezni; pri njih se pogosteje pojavljajo debelost, sladkorna bolezen, depresija, visok krvni tlak, kajenje in alkoholizem.

Bolniki s kroničnimi boleznimi kože se pogosto srečujejo s strahom in nerazumevanjem svoje okolice. Zaradi presenečenih ali celo zgroženih pogledov okolice skušajo kožne spremembe prikriti, včasih pa se celo popolnoma umaknejo iz družabnega življenja.

Dermatologi imamo danes na voljo več različnih učinkovitih in varnih zdravil, s katerimi lahko obvladamo ali močno olajšamo skoraj vse oblike luskavice.

Lokalna terapija – kreme in mazila – še zdaleč niso edina zdravila, ki so na voljo.

Poleg fototerapije, to je obsevanja z ultravijoličnimi žarki, lahko dermatolog pri bolnikih s težavno ali obsežno luskavico, ki prizadene npr. več kot 10 % telesne površine, predpiše zdravljenje s tabletami ali biološkimi zdravili, ki se uporabljajo v obliki injekcij.

V Sloveniji so na voljo praktično vse oblike zdravljenja luskavice, kot jih po-

znajo drugje po svetu, in dostopne so vsem bolnikom, ki jih potrebujejo. Zato želimo, da bi dogodki, kot je Svetovni dan luskavice, pomagali informirati tiste bolnike, ki bi morda potrebovali učinkovitejše zdravljenje, pa ne vedo, da obstaja, in pa splošno javnost, ki bi morala poznati to pogosto bolezen in jo sprejemati z razumevanjem.

Vesna Tlaker Žunter, dr. med., zdravnica specialistka dermatovenerologije, Dermatovenerološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Rupnikova linija na Koroškem

STANJE JUGOSLAVIJE PO LETU 1920

24

Če želimo dobiti celovito podobo Rupnikove linije, se moramo vrniti v preteklost, ko je bila gradnja neke obrambne linije le ideja v

glavah takratnih generalov in politikov. Slovence je prihodnost po prvi svetovni vojni čakala v skupni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, oz. kasneje v Kraljevini Jugoslaviji. Slednja je imela po svojem nastanku leta

1918 veliko notranjih kot tudi zunanjih sovražnikov. Tukaj lahko izpostavimo predvsem odnose z Italijo, ki je zaradi Londonskega sporazuma, podpisanega leta 1915, zahtevala velik del Istre. Z Rapalsko pogodbo leta 1920

je nastala istoimenska meja, ki pa je potekala globoko na slovenskem ozemlju, to pa je odnose med državama znatno poslabšalo. Mussolini je v času pred aprilsko vojno večkrat sam nameraval napasti Jugoslavijo, a je pre-

Že leta 1939 je bilo odločeno, da se gradbeni stroji premaknejo ob severno mejo.

Tako je nastal šesti odsek Rupnikove linije, ki poteka med Črno na Koroškem in Markovci pri Ptuju. Do leta 1941 so na Koroškem postavili nekaj manj kot 100 bunkerjev, ki so razporejeni vzdolž reke Meže. Linija pa je bila za težjo prehodnost nasprotnika dodatno utrjena tudi s strelskimi jarki, protitankovskimi ovirami in z ovirami ob železniški progi.

V Črni je bilo po vojaški označitvi postavljenih 11 bunkerjev, našla nisva 3. Lahko so uničeni ali pa prekriti z zemljo.

celotno Mežiško dolino. Največji odpor iz bunkerjev je bil ustvarjen v Dravogradu, kjer jih je bilo v borbah tudi nekaj poškodovanih. Skozi Ravne je okupator prešel neovirano, spet pa je naletel na manjšo oviro na Prevaljah in kasneje v Mežici. V Črni prav tako ni prišlo do večjih spopadov.

Rupnikova linija se je izkazala za neučinkovito, saj ni dosegla svojega namena – zadržati napadalca. Ampak na to je vplivalo veliko dejavnikov, predvsem gre izpostaviti, da je jugoslovanska vojska praktično razpadla že pred vojno in zaradi tega bunkerji niso bili zasedeni, kot je bilo načrtovano.

GRADNJA BUNKERJEV SE

SEZNAM ŠTEVILA BUNKERJEV PO OBČINAH NA KOROŠKEM A – OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM Našla 8 bunkerjev, manjkajo še trije.

B – OBČINA MEŽICA Našla vseh 16 bunkerjev.

C – OBČINA PREVALJE Našla 8 bunkerjev, manjkajo še trije.

6. APRIL 1941 Celotno Rupnikovo linijo na E – OBČINA DRAVOGRAD V jutranjih urah 6. aprila 1941 Koroškem lahko pogledate na Našla 38 bunkerjev. se je začelo zares. Nemška avtorski spletni strani www.

PRESELI NA ŠTAJERSKO IN KOROŠKO Gradnja bunkerjev na zahodnem delu Slovenije ob Rapalski meji je potekala hitro. Gradbišča pa je ustavil Anschluss. Marca 1938 se je Avstrija priključila nacistični Nemčiji, to je za Jugoslavijo pomenilo dodatno grožnjo.

letala so preletela Dravograd, avstrijsko stran meje pa je zasedla nemška vojska (1. gorska in 79. pehotna divizija).

Bunkerje na desnem bregu Drave in Meže pa so zasedli graničarji, orožniki, vojaki in nekaj rezervistov – vsega skupaj nekaj čez 100 branilcev.

Do 10. aprila so Nemci osvojili

rupnikovalinija-koroška.co.nr

B8 – Kajžarjev bunker B9 – Kablex B10 – Ob Meži B11 – Čistilna naprava B12 – Torčeva rida B13 – Štrikar – v gozdu B14 – Štrikar – pri hiši B15 – Meja B16 – Poljana – v gozdu

Viri: - Aprilska vojna, Wikipedija, B1 – Marholčeva rida prosta enciklopedija.

B2 – Jakob - Miloš Habrnál, Rupnikova B3 – Polena – Orešnikov bun- črta in druge jugoslovanske ker utrdbe iz obdobja 1926-1941, B4 – Pustnikov bunker 2005.

B5 – Starijev pruh B6 – Center Pripravila Davo in Stanko B7 – Balinišče Mihev 25

vladalo mnenje, da je naša vojska premočna. V nekakšno zaščito pred morebitnim napadom z Balkana so v Italiji leta 1932 začeli graditi obrambno linijo bunkerjev, znano kot Alpski zid (it. Vallo Alpino). Zaradi tega je Jugoslovanska vlada dokončno ocenila, da Italija predstavlja resno grožnjo. Leta 1935 je bilo odločeno, da se ob zahodni meji zgradi nekakšna ‹proti linija›, ki naj bi ščitila pred napadom Italije in omogočila mobilizacijo vojske in civilnega prebivalstva v notranjosti. Za nadzor nad gradnjo so leta 1938 v Ljubljani ustanovili štab utrjevanja, za poveljnika pa je bil določen general Leon Rupnik. Po njem je linija dobila tudi ime.

SODELOVANJE S STARŠI!

Starši imajo pri vzgoji svojih otrok bistveno vlogo. To velja tako za vzgojo doma kakor tudi za vzgojo v vrtcu. Prav zaradi tega je povezovanje in sodelovanje vrtca s starši ključnega pomena.

Obojim omogoča lažje zaznavanja otrokovih potreb, želja in občutij. Z namenom okrepitve tega odnosa v vrtcu organiziramo različna sodelovanja in srečanja.

Družinski izlet v Kekčevo deželo V mesecu oktobru smo skozi mnoge dejavnosti spoznavali in doživljali Kekca in njegove prijatelje. Odločili smo se, da ga skupaj s starši tudi obiščemo.

Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobra volja. Med mogočnimi vršaci neokrnjene narave se skriva Kekčeva dežela, kjer so nas pričakali junaki iz zgodb. Popeljali so nas skozi pravljični svet, kjer naša domišljija ni poznala meja. V marsikaterem odraslem se je prebudil otrok.

Polni vtisov, s pesmijo na ustih in

srečo na obrazu smo se vračali domov.

oblačila, s klobukom na glavi, daljnogledom, nahrbtnikom, slikami živali, lovskimi trofejami Kekec in njegovi junaki so v je vstopil v igralnico. Otrokom otroških srcih pustili močan pe- je na privlačen, zanimiv in čat. Še vedno (po dveh mesecih) poučen način predstavil vlogo radi prepevajo Kekčeve pesmi, lovca. Otroci so ga z zanimanjem se igrajo igre vlog, rišejo junake poslušali. Skupaj smo se odpravili … Posneli smo tudi svoj Kekčev na sprehod do opazovalnice in film, na katerega smo zelo pokrmišča, katerega smo napolnili nosni. z jabolki, koruzo, korenjem in Hvala, starši, ker ste si vzeli čas senom. Seznanil nas je z živalmi, za svojega otroka in mu omogo- ki živijo v našem gozdu, in kako se pripravljajo na zimo. čili nepozabno doživetje.

P.s. Na sprehodih pogosto prepevamo Kekčeve pesmi. Postojte, poglejte nas pogumne, vesele otroke. Mogoče boste v sebi prebudili spomin na brezskrbno otroštvo.

Obiskal nas je Galov ata LOVEC Na srčno željo Gala in v predhodnem dogovoru z njegovim očetom nas je leta v vlogi lovca obiskal v vrtcu. Oblečen v zeleno-rjava

Hvala, ata Mitja, za poučno dopoldne. Pri otrocih si razblinil mit, da lovci streljajo in ubijajo živali ter rešujejo Rdečo kapico.

Zdaj vejo, da lovci poznajo vse vrste živali, jih krmijo in skrbijo zanje, se družijo v lovski družini, podobno kot mi v vrtcu, obožujejo naravo, fotografirajo živali, se neopazno v zeleno-rjavi obleki sprehajajo po gozdu in z daljnogledom opazujejo živali.

Tanja Bivšek

POZIV STARŠEM ZA ODDAJO VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA KOLEDARSKO LETO 2013 V mesecu decembru morajo vsi starši, ki imajo otroke vključene v vrtec, ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila vrtca za naslednje koledarsko leto 2013. Dosedanje odločbe o znižanem plačilu se namreč s koncem decembra 2012 iztečejo in s tem prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu.

Vlogo na predpisanem obrazcu starši oddajo na pristojnem Centru za socialno delo. Za pravočasno vložene vloge, za katere se bo izdala odločba z veljavnostjo 1. 1. do 31. 12. 2013 se bodo štele le tiste, ki bodo vložene do konca meseca decembra 2012. V skladu z 32. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

Starši bodite pozorni tudi pri datumih za uveljavitev otroškega dodatka in šolske prehrane.

Barbara Prevorčič

NEPAL

»Nepal je tu, da bi te spremeNil, Ne pa da bi ti Njega.« ta misel legeNde sloveNskega alpiNizma, Nejca zaplotNika, še kako drži, saj te dežela resNičNo spremeNi, medtem ko je ti Niti Ne moreš Niti Ne želiš. ko jo eNkrat obiščeš, te vedNo zNova iN zNova vleče Nazaj. druge namene kot za ekonomski razvoj. Dežela, obdana z zastrašujočima sosedama, Indijo na jugu in Kitajsko na severu, in v kateri se sedaj močno večinski hinduizem vidno in mirno prepleta z manjšinskim budizmom, pri čemer sta jasno vidna tudi vpliva domače nevarske in sosednje tibetanske kulture, je skozi zgodovino sicer presenetljivo uspešno odbijala pritiske tako severne kot južne sosede, a so njen razvoj zavrle notranje zdrahe, revolucije in revolti. Cena notranjih bojev pa je visoka: Nepal dandanes spada med najrevnejše države sveta.

Na življenje v edini uradni hinduistični državi na svetu je vedno vplivala njena specifična geografija – topografsko gledano leži najvišja točka Nepala 8.848 metrov nad morjem, najnižja pa le 61 metrov nad morjem –, a so jo njegovi vladarji praviloma hote ali nehote izkoriščali v povsem

Nepal je najbolj poznan prav po svojih mogočnih osemtisočakih, zato verjetno ni nič čudnega, da ga nekateri imenujejo Dežela v kraljestvu gora. V Nepalu je kar osem od desetih najvišjih in najzahtevnejših gora na našem planeNepalsko prebivalstvo je nepregletu, vključno z najvišjo Mount Everest. dna množica ljudstev, ki jim že stoletja Kljub temu, da kar 80 odstotkov

Ama Dablam

Boudhanath Stupa

Budistični tempelj

Katmandu

Molilni mlinčki

Mount Everest

27

nepalskega površja prekriva Himalaja, pa se 50 kilometrov južno od nje večni sneg in led srečata z vročino in pragozdovi. Kot bi prišli v novo deželo.

Kontrast je očiten in skoraj zmede človeka, ko se en dan spogleduje z najvišjimi vrhovi sveta, naslednji dan pa ga pričaka ravnina, riževa polja in džungelski pas južnega Nepala. Prav ta raznolikost daje pestrost tej deželi in zaradi tega ponuja široko paleto rastlinstva in živalstva. Od himalajskega goveda (jakov), leopardov, tigrov, nosorogov, do slonov, krokodilov, antilop, opic … Z namenom, da omogoči preživetje številnih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, je nepalska vlada ustanovila štiri rezervate – Čitvan, Sagarmatha, Langtang in jezero Rara, ki skupaj merijo več kot 3.000 kvadratnih kilometrov.

Federativna demokratična republika Nepal, kot se glasi uradni naziv države, je v vseh pogledih posebna država. Domovina utemeljitelja budizma, Siddharte Gautame, varno skrita pod mogočnimi in silno skrivnostnimi himalajskimi vrhovi, med katerimi še vedno živi mit nikoli fotografiranega jetija, ter neverjeten spekter geografskih, kulturnih, bioloških in religijskih raznolikosti, ki so tako zelo vplivale na dojemanje zahodnega sveta, da je le-ta Nepal včasih imenoval kar Pravljična dežela, Dežela bogov ali celo Šangri-La, nikoli odkriti mistično-magični raj.

uspeva dokaj harmonično prebivati skupaj, se prilagajati novim idejam, vrednotam in prišlekom, ki prihajajo od vsepovsod. Po besedah mnogih, ki so obiskali Nepal, so Nepalci zlati ljudje. To sem med obiskom Nepala občutila tudi sama. Kljub pomanjkanju in revščini so vedno nasmejani, pripravljeni na pogovor in čakajoči na majhno pozornost mimoidočih. Njihova prijaznost se iz mesta stopnjuje proti vedno višjim vasicam ob vznožjih osemtisočakov. Višje ko greš, bolj prijazni in iskreni so. Neverjetna je hvaležnost otrok, ko jim podariš staro igračo, svinčnik ali sladkarije.

Nepalci so zelo vraževerni. Tako hindujci kot budisti imajo svoje vraže in pravila, ki se jih držijo in jih

in deluje v sožitju z naravo, na drugi strani pa »krvavi« hinduizem. Vsaj tako se ti zdi, ko opazuješ budistične molilne mlinčke, ki jih poganja voda, pisane molilne zastavice, katerih molitve veter odnaša bogovom, na drugi strani pa krvave daritve živali v hindujskih templjih.

Kljub tem daritvam pa imajo hindujci nekatere živali za svete in jih je prepovedano ubijati.

Krava je v Nepalu sveta, z zakonom zaščitena žival. Predstavlja boginjo Laksmi – boginjo bogastva. Kljub prometnemu kaosu, ki vlada na katmandujskih ulicah, ima krava vedno prednost. Lahko se sprehaja po ulicah, se ustavi sredi ceste ali uleže pred vhod v tempelj, nihče je ne bo preganjal. Sveta žival je tudi slon, ker ima Ganeš – sin boga Šive

Namche Bazar

Nepalski otroci

Patan - Hindujski tempelj

Samostan v Tengbocheju

Sežiganje mrtvih

Tabla Everest

28

spoštujejo. Zanimivo je, na primer, da družina, preden se vseli v nov dom, prosi astrologa, da določi najugodnejši datum vselitve. Prav tako astrologi zaročencema določijo najprimernejši dan za poroko. Predvsem strogo se držijo pravil v zvezi z vero. Tako pred vhodom v tempelj ne smejo jesti in piti. Pravilo, ki se ga strogo držijo tudi turisti, je, da se mimo templjev in znamenj (čorteni, maniji) vedno hodi le po levi strani, prav tako pa se v smeri urinega kazalca vrtijo tudi molilni mlinčki.

Zanimivo je, da v popolnem sožitju uspevata dve tako različni verstvi. Na eni strani budizem, ki spoštuje vsa živa bitja

– slonovo glavo. Ko gre slon po cesti, se verni Nepalci dotikajo prahu na odtisu njegovih nog in si ga kot »tike« pritiskajo na čelo. Svete živali pa so tudi bik, opica in čmrlj.

Poleg trekinga in alpinizma, ki sta med turisti najbolj priljubljeni aktivnosti, pa Nepal ponuja tudi vrsto drugih športov in aktivnosti. Vedno bolj popularni so rafting na rekah Kali Gandaki, Bhote Kosi in drugih, gorsko kolesarjenje, vožnja z motorji, bungee jumping in seveda džungelski safari v Kraljevem narodnem parku Čitvan.

V Nepalu lahko vsakdo najde nekaj zase. Ko potuješ po tej skrivnostni deželi, sprva sploh ne opaziš, da spada med

najmanj razvite dežele našega planeta.

Naravne lepote, mogočna arhitektura, kulturna raznolikost in iskreni ljudje te tako prevzamejo, da socialni položaj ljudi kar spregledaš.

Ko sem pred tremi leti prvič obiskala Nepal, se mi je zdelo da deželo kar dobro poznam, saj sem videla nešteto diapozitivov in slišala mnogo zgodb, ki mi jih je pripovedoval ati vsakokrat, ko se je vrnil iz Nepala. Pa sem se motila. Ko sem prvič stopila na nepalska tla sem šele začela spoznavati to prekrasno deželo. Čeprav prvi vtisi niso bili ravno tako zelo krasni. Prvi stik s Katmandujem, glavnim mestom Nepala, je bil zame rahlo šokanten. Vsepovsod gneča, smeti, ki jih mečejo kar skozi okna na

ulico, smrad … Po cestah, ki si sicer niti ne zaslužijo imena ceste, se sprehajajo krave, krdela uličnih psov, ljudje; vozijo rikše, avtomobili in motorji in to vse povprek. Zmešnjava avtomobilov, motorjev in rikš, ki se ob neprestanem hupanju »lovijo« po katmandujskih ulicah, je neverjetna. Zdi se, da je edina obvezna oprema na avtomobilu delujoča hupa, saj vozniki neprestano hupajo. Zanimivo je tudi, da mora na motorju imeti čelado samo voznik, in to ne glede na to, da po navadi vozijo s sabo več ljudi, velikokrat kar cele družine.

Po prihodu v Nepal smo prve tri dni preživeli v Katmanduju, kjer smo uredili

in nakupili vse potrebno za treking.

Znamenitosti mesta si v tem času nismo uspeli ogledati, saj so bile trgovinice in ulični prodajalci preveč prepričljivi s svojimi ponudbami in sem večino časa preživela na glavni turistični ulici Thamel, ter barantala za nižje cene.

Po treh dneh Katmanduja, ko sem se ravno navadila na ljudi, mestni utrip, gužvo in me smeti in smrad niso več motili, Katmandu pa je postajal vedno bolj zanimiv in privlačen, smo se odpravili na treking. Do Lukle, ki je bila naše izhodišče za treking, smo iz Katmanduja poleteli z letalom Jetstream 41 letalske družbe Yeti Airlines. Med poletom, ki je bil prav gotovo eden od vrhuncev tega potovanja, sem prvič videla sedem- in osemtisočake, med njimi tudi Everest. Že iz zraka je bil videti mogočen. Po izjemno zanimivem pristanku na najkrajši in najstrmejši pristajalni stezi, kar sem jih kdaj videla, smo v Lukli poiskali lodge, kjer smo se dobili z našima nosačema, Tekijem in Pembo. Oba sta bila doma iz vasi, ki je bila iz Lukle oddaljena dva dni hoje, z delom nosačev pa sta služila denar za svoji družini.

Treking pod Everest smo torej začeli v Lukli, ki leži na nadmorski višini 2840 m.

Načrtovano je bilo, da se prvi dan odpravimo do vasi Phakding, do koder smo prispeli po približno dveh urah hoje. Ker je bila pot, ki nas je čakala naslednji dan, veliko bolj strma in zahtevna, smo se odločili, da bomo nadaljevali. Tako smo prvi dan prišli do vasi Monjo (2840 m n.m.v.), kjer smo našli prijeten lodge, v

Kip Bude

katerem smo prespali. Tu sem tudi ugotovila, da je hrana v nepalskih vasicah veliko bolj okusna kot v katmandujskih restavracijah. Drugi dan trekinga nas je čakala hoja do Namče Bazarja, ki leži na nadmorski višini 3440 m. Kmalu po začetku hoje smo prišli do vstopa v Nacionalni park Sagarmatha. Tu smo morali pokazati karte in posebne treking potne liste. V nadaljevanju poti smo prišli še do vojaške kontrole, kjer se je postopek s kontrolo kart ponovil. Po približno treh urah hoje smo prišli do Namče Bazarja, vasi, ki jo imenujejo tudi mesto Šerp.

Namče Bazar je glavno mesto in trgovsko središče regije Khumbu, ki je ime dobila po istoimenskem ledeniku. Po kosilu in kratkem počitku v lodgu smo se odpravili do samostana nad vasjo, ki je sedaj preurejen v muzej. V muzeju so razstavljeni predmeti, ki jih po nepalskih vaseh še danes uporabljajo v vsakdanjem življenju. Ogledati si je mogoče tudi slike in dokumentacijo o Mount Everestu ter fotografije Šerp, ki so osvojile Everest. Med njimi so našli tudi sliki Ang Dorjeeja in Pasang Tenzinga, ki sta bila leta 2000 z atijem in Davom na vrhu Everesta.

Naslednji dan nas je čakala hoja do vasi Tengboche. Ta del poti je bil eden izmed bolj zahtevnih, saj se je že na začetku pot začela strmo spuščati, in ker smo morali nekje pridobiti novih 600 višinskih metrov, se je kar hitro začela strma pot navzgor. Vse »minus metre«, ki sem jih preklinjala na poti navzdol pozabim, ko mi ati pokaže Ama Dablam. Šesttisočak, ki sta ga maja 1996

Nepalski otroci

v severozahodni steni, po prvenstveni smeri, preplezala Vanja Furlan in Tomaž Humar, za kar sta dobila najprestižnejše alpinistično priznanje – Zlati cepin.

Sicer pa meni osebno eden najlepših vrhov. Hojo sta poleg strmine oteževali tudi vročina in vlaga, ki ju na takšni višini nisem pričakovala. Ves trud je bil poplačan, ko sem končno prišla do cilja, kjer nas je pričakal čudovit razgled na Lhotse in Everest. Vas Tengboche leži na nadmorski višini 3860 m. V vasi je glavni budistični samostan v Nepalu, sicer pa eden najlepših na svetu. Samostan je v devetdesetih letih pogorel, zdaj pa je povsem obnovljen. Imeli smo enkratno priložnost, da smo lahko bili prisotni pri obredu. Na začetku sta dva mlada meniha vernike poklicala k obredu s piskanjem na ogromni školjki. Obred je bil zelo zanimiv, večino časa zelo umirjen; trije menihi so molili naprej, ostali pa za njimi, na trenutke pa je umirjenost zmotil močan udarec na gong, igranje na piščalke in zvončke ter glasno petje. Izredno zanimiva je bila tudi sama molilnica, ki je bila poslikana z budističnimi podobami, najbolj pa je izstopal ogromen pozlačen kip Bude. Obisk samostana mi bo ostal v posebnem spominu tudi zato, ker me je eden od menihov blagoslovil z rdečo vrvico okoli vratu, ki je za zdravje in dolgo življenje, ter rumeno ruto – kato za srečo.

Pot nas je iz Tengbocheja vodila skozi vasi Deboche in Shomare do vasi Periche (4240 m n.m.v.). Pot mimo prostranih travnikov in njiv, mimo vasi 29

Barva za tike

zadali za aklimatizacijo, nas je presenetil s čudovitim ledeniškim jezerom in Ama Dablamom, ki se je dvigal nad njim.

Naslednji dan nas je čakal eden daljših kosov poti. Do zadnje vasi pred končnim ciljem, Kala Patarjem, smo morali opraviti 700 višinskih metrov. Pot nas je peljala po grebenu nad vasjo Periche in naprej do morene ledenika Khumbu, mimo Thokle do vasi Lobuche (4910 m n.m.v.). Po kratkem počitku v lodgu, smo se odpravili na aklimatizacijo. Pot nas je peljala mimo Italijanske piramide – mednarodnega observatorija in laboratorija do bližnjega grebena. Z vrha grebena smo lepo videli pot proti vasi Gorak Shepp, Kala Patar, Italijansko piramido, pred nami pa se je bohotil Nuptse. Po vrnitvi v lodge sem, kljub aklimatizaciji, dobila svojo porcijo višinskih neprijetnosti. Razbijanje v glavi se je kljub vztrajnemu preganjanju s tabletami nadaljevalo še dolgo v noč in mi kratilo prepotreben spanec.

Vrhunec trekinga je bil vzpon na Kala Patar (5550 m n.m.v.). Iz Lobuch smo se podali proti zadnji vasi Gorak Shepp in naprej proti vrhu Kala Patarja. Vso pot smo tekmovali z meglo, ki nam je vztrajno sledila. Višina je delala svoje, noge so bile vedno težje, dihanje pa je postajalo vedno težje. Za spodbudo se nam je na poti razkril Everest. Tokrat je bil res čisto blizu. Hitro sem se ga nagledala in poslikala, saj ga je minuto zatem že zakrila megla. Bolj kot smo se približevali vrhu, bolj je sonce kurilo meglo in na vrhu nas je pričakal čudovit razgled. Everest, Lhotse, Nuptse, Pumo Ri, ledeni slap, le-

Sveti mož

Vzletno pristajalna steza v Lukli

30

je bila iz dneva v dan bolj zanimiva.

Sončno vreme, mogočne gore, neverjetna pokrajina in iskreni ljudje so nam lepšali vsakdan na poti proti našemu cilju. Molilne zastavice, molilni mlinčki in čorteni so zbujali navdušenje nad preprostostjo budizma. Otroci, ki smo jih srečali na poti in jim podarjali kulije in stare igrače, pa me še danes spravijo v dobro voljo ob spoznanju, kako lahko malenkosti nekomu polepšajo življenje. Ko smo prispeli v Periche smo najprej opazili spomenik iz nerjavečega jekla v obliki prerezanega stožca, v notranjosti pa vrezana imena vseh, ki so se do leta 2005 smrtno ponesrečili na Mount Everestu in okolici.

Takoj nam je v oko padlo ime atijevega prijatelja, Marka Lihtenekarja, ki se je po uspešno osvojenem vrhu Everesta 21. maja 2005 smrtno ponesrečil pri sestopu z gore. Četrti dan trekinga smo prispeli do vasi Dingboche (4358 m n.m.v.), ki mi je v spominu ostala predvsem zaradi najbolj okusnih momotov, ki sem jih jedla na potovanju po Nepalu. Momo je tipična nepalska jed, podobna našim cmokom. Ponavadi so polnjeni z zelenjavo ali mesom in so lahko kuhani ali pečeni. Postreženi so skupaj z različnimi pikantnimi omakami. Postanek v Dingbocheju pa mi je poleg najboljših pečenih sirovotuninih momotov ostal v spominu tudi zaradi aklimatizacijske ture, ki smo jo naredili. Bila je sicer ena zahtevnejših aklimatizacij na trekingu, vendar tudi ena lepših. Vrh grebena, ki smo si ga

denik Khumbo … vse je tako ogromno, mogočno in čudovito! Občutek na vrhu je bil enkraten. Po obveznem slikanju smo kar obsedeli in občudovali bele vrhove okoli nas. Z vrha smo sestopili po drugi poti, ker smo se namenili poiskati spominsko tablo Janezu Jegliču – Johanu, ki je leta 1997 omahnil z grebena Nuptseja po tem, ko sta s Tomažem Humarjem preplezala prvenstveno smer.

Po doseženem cilju trekinga – osvojitvi Kala Patarja, smo se naslednji dan iz Lobuch odpravili nazaj proti Namche Bazarju, od koder smo zadnji dan trekinga odšli do vasi, kjer smo začeli – do Lukle. V Lukli smo prespali, nato pa takoj zgodaj zjutraj, po slovesu od nosačev, s prvim letalom poleteli v Katmandu.

Vrnitev v Katmandu je bila rahel šok.

Iz mirnega podeželja nazaj v gnečo in hrup. Ker smo imeli le tri dni časa pred odhodom domov, je bilo potrebno Katmandu seveda čim bolje izkoristiti in raziskati. Katmandu je zaradi svoje čudovite arhitekture pod UNESCOvo zaščito. Prvi dan smo se najprej odpeljali do mesta Patan, kjer smo si ogledali Durbar Square – staro mestno jedro, kjer so nekoč ustoličevali kralje in kjer živi boginja Kumari, ki je žal nismo uspeli videti. Smo pa v hindujskem templju bili priča daritvi koze hindujskim bogovom.

Po vrnitvi v center Katmanduja, smo si šli ogledati največjo znamenitost Katmanduja – Boudhanath Stupa, bolj poznano kot Budine oči. Stupa, ki je ena največjih na svetu, je od leta 1979 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine. Prvi dan v Katman-

Z atijem na vrhu Kala Patarja

duju po vrnitvi s trekinga smo zaključili z nazdravljanjem na uspešno izveden treking v restavraciji Rum Doodle, kjer so leta 2000 praznovali svoj uspeh na Everestu tudi člani odprave Ski Everest 2000. Posebnost te restavracije je, da vsi osvajalci Everesta dobijo svojo člansko kartico s katero lahko v restavraciji Rum Doodle jedo brezplačno.

Naslednji dan smo si ogledali tempelj Pashupatinath, ki je eden najpomembnejših Šivinih templjev na svetu. Tempelj je v vzhodnem delu Katmanduja ob reki Bagmati. Zraven templja, ob reki, se nahaja tudi nepalski Varanasi, kjer zažigajo umrle, pepel pa nato raztrosijo v reko.

Sam pogled na mrtveca, ki gori ob reki

je sprva grozljiv, a dlje časa kot opazuješ dogajanje, bolj logično in normalno se zdi vse skupaj. Bolj šokantno je, kako sto metrov nižje otroci plavajo v reki, ženske pa perejo posodo in oblačila. V templju in njegovi okolici je polno sadhujev – hindujskih svetih mož, ki meditirajo in za plačilo pozirajo turistom. Po napornem ogledu templja Pashupatinath smo se z rikšami odpeljali do stupe Swoyambhunath, ki je starodaven religijski kompleks na vrhu hriba v zahodnem delu Katmanduja. Stupa je turistom bolj znana pod imenom Opičji tempelj, ker na SZ delu templja živijo svete opice. S templja se razkriva čudovit pogled na Katmandu. Zadnji dan v Nepalu je bil

rezerviran za še zadnje nakupe in odkrivanje najboljših katmandujskih slaščic.

Vse od tehnične opreme do oblačil – ko se naučiš barantati, je Katmandu raj za nakupovanje.

Kljub katastrofalnemu prvemu vtisu me je Nepal očaral. Zdaj sem končno razumela atija in druge, zakaj se venomer vračajo tja. Kaj je tisto, kar te v Nepalu tako prevzame, je najlepše opisal ati, ko se je leta 1999 prvič vrnil od tam: »Popolnoma drugačen način življenja. Ljudje so tam pripravljeni pomagati. Vse delajo počasi, mirno, z dobro voljo. Čisti balzam za dušo!« Tadeja Oderlap

mežičarji po svetu tokrat se bomo odpravili malo dlje, No, zelo daleč, pravzaprav.

Naš cilj je država, ki je po velikosti druga Na svetu – s pisaNo mešaNico Narodov v velemestih, ki se še vedNo širijo, Na drugi straNi pa z ogromNimi polji, zasejaNimi s pšeNico iN koruzo; s trgovskimi ceNtri, ki so prava mala mesteca, iN NeskoNčNimi, ravNimi cestami, po katerih Nihče Ne vozi prehitro. jezera iN jezerca so posuta po deželi, ki v svoji NotraNjosti skriva zaloge Nafte. Na dveh straNeh državo obdaja širNo morje, deli pa visoka gorska veriga. če vam Naštejem še: medvedi iN hokej, javorov list, iNdijaNci iN zlatokopi ..., je bilo Namigov dovolj, da ste ugaNili kam smo NameNjeNi? ida paradiž ker je ladja proti Kanadi odplula prej, sem se pač vkrcal nanjo.

V čem se nov kraj in vaše zdajšnje življenje najbolj razlikujeta od tistega prej?

Edmonton je milijonsko Kako dolgo ste že tam in zakaj mesto, v katerem v ste tja odšli? sožitju prebivajo ljudje V Kanadi živim že 46 let. Iz vseh narodnosti. Tu ima Mežice sem odšel »s trebuhom za kruhom«, nekaj človek veliko možnosti za časa preživel v Nemčiji in zaposlitev – nemalo ljudi Franciji, potem pa sem ima dve, celo tri različne bil odločen oditi nekam službe. Nekatere vsak dlje. Avstralija ali Kanada dan, druge morda dva-, sta bili dve možnosti – in, trikrat na teden po nekaj

ur. Pač glede na potrebe in ki najdejo odlične pogoje želje po, recimo, nakupu za razvoj v vseh mlakah in hiše ali česa drugega. jezerih. Življenje v Edmontonu zaradi takih možnosti Kaj vam je tam najbolj všeč? zaenkrat ni predrago, tudi Všeč mi je pokrajina, prihodnosti se ne bojimo. narava. Rad hodim Zimske temperature so tu kampirat ob jezera, precej nižje kot doma (Do uživam v ribolovu. Na -25 stopinj celzija otroci razpolago je tudi veliko še redno hodijo v šolo!). Je športnih objektov, tako pa mraz suh, tako da kepe da vsak najde kaj po sploh ne moreš narediti, svojem okusu. ker je tudi sneg tako suh, da se ne sprime. Tako Kaj najbolj pogrešate? je pozimi, poleti so pa Pogrešam Mežico in največja nadloga komarji, življenje v njej, kakršno 31

Kdo ste in kje živite?

Sem Franc Potočnik in živim v Kanadi, v provinci Alberta, v njenem glavnem mestu Edmonton.

sem poznal v mladosti.

Kako pogosto se vračate/ prihajate na obisk v domovino?

Domov pridem vsaki dve ali tri leta. Vesel sem, da sem v svoj rojstni kraj uspel pripeljati tudi svoja dva otroka (ki sta nekaj časa v Mežici obiskovala osnovno šolo oz. vrtec) z

v letos odprtem, novem, kakšno flašo šnopsa.

Slovensko – kanadskem kulturnem centru, ki se Tipična jed, pijača, kakšen lahko pohvali s plesno poseben običaj v novi deželi? dvorano za 300 ljudi, Kanadska specialiteta je knjižnico, kapelico in sobo goveji steak na ražnju, za srečanja. Do lani smo pečena koruza in krompir, se dobivali v leta 1967 tudi piščančje perutničke zgrajenem domu, ki so lahko dobiš na vsakem ga zaradi gradnje ceste koraku – pripravljene podrli. na tisoč in en način, od Korošcev pa skoraj ni več, običajno spečenih do

dnevni obrok postreže ob šestih zvečer (kar menda z novim delovnim časom vse bolj prihaja v navado tudi v Sloveniji), je pa kriv, da se prepogosto kile kar kopičijo.

Zaradi temperatur, ki pozimi sežejo tudi do -30 stopinj celzija, si lahko privoščimo ribolov na zaledenelih jezerih – na led zapelješ z avtom, izvrtaš luknjo, čez to luknjo postaviš šotor, in nato v zavetrju čakaš, da bo riba prijela. Zanimiva izkušnja – če le led ne prične pokati.

Poslušate slovensko glasbo?

Katero?

V živo zelo rad poslušam Radio veseljak, pa CD-je s slovensko glasbo. Seveda je pa No1 še vedno Avsenik.

družinama, da so tudi oni le dve družini, drugi so, na spoznali prelepo Koroško žalost, pomrli. in Slovenijo.

Ali v trgovinah najdete tudi kakšne izdelke iz Slovenije?

Kako vidite Mežico, ko V Edmontonu smo že pridete domov? pred leti našli italijansko Po 46 letih, odkar sem trgovino, kjer dobimo zapustil Mežico, se tudi slovenske izdelke: počutim malo tujega. malinovec, kavo barcaffe, Mnogih znancev več Radensko, ribe, nudeljčke, ni, tudi življenje teče skoraj vse. drugače. Manj je sproščenega druženja.

Kaj vedno odnesete s seboj, ko se vračate z obiska v Živi blizu vas še kaj Slovencev/ domovini?

Korošcev? Se srečujete?

Ob povratku s seboj Tukaj je precej Slovencev, odnesemo CD-je s pogosto se srečujemo – slovensko glasbo, na kavici ali na prireditvah slovenske knjige, pa tudi

Bi sami dodali kakšno zanimivost, misel, sporočilo?

Pregovor »Povsod je lepo, doma je najlepše.« je dobil v šestinštiridesetih »hot chicken wings«, ki so letih poseben pomen. izdatno začinjene. Pijača Moj dom bo vedno je whisky, pa morda še Mežica; a dom je s tem, za Slovence neobičajna ko mi je dala kruh, ko so kombinacija: pivo z tu zrasli moji otroci in dodatkom clamato juice rasejo moji vnuki, postala (to je mešanica sokov tudi Kanada. Zato, ko neke školjke, paradižnika sem tu, se prav vsak dan in zelene). spomnim na Mežico.

Tudi običaja, da ti v Ko pa pridem domov lokalu kavo za ceno ene na obisk, se mi kmalu dotakajo tako dolgo, prične tožiti po vnukih in da prazno skodelico kanadskem vsakdanjiku. obrneš, v Sloveniji ni. Ali A tako razpeti med dva pa prijaznost, ko poleti doma s(m)o najbrž vsi, ki takoj, ko sedeš, na mizo živijo/živimo v tujini. Šele brezplačno dobiš vrček s z oddaljenostjo pričneš prijetno hladno vodo. ceniti tisto, kar je zares Običaj, da se največji pomembno.

32

POPRAVEK Na žalost nam jo je v prejšnji številki Šumca zagodel tiskarski škrat. V članku »O ribičih in ribištvu« je v stavku: V eni jeseni dobijo povprečno 120.000 – 150.000 iker, iz njih pa pride 80, 90, v dobrem letu tudi 100 mladic, izpustil nekaj ničel. Pravilno je seveda, da v enem letu iz iker dobijo od 80.000, 90.000, v dobrem letu tudi 100.000 mladic. Šele tako je jasna pohvala, da je to odstotkovno zelo uspešno.

Ida Paradiž

O tistih drobnih stvareh, ki jih ne moreš prebrati v knjigah … marijan mauko je vsekakor svojevrstno zaznamoval koroški pa tudi slovenski kulturni prostor. poleg objav v različnih publikacijah je izdal več knjig – pesniških zbirk in strokovnih del o literarni teoriji.

Letos je izšla knjiga Marjete Žebovec Slovenski književniki, rojeni od leta 1930 do leta 1935, v katerih je poleg najpomembnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev svoje zaslužno mesto zasedel tudi Marijan, kar kaže na to, da je v tovrstnem kulturnem segmentu pustil neizbrisen pečat. Pomembno je njegovo delo s področja natančnega poznavanje kratkih japonskih pesniških oblik, imenovanih haiku. Je torej pesnik, pisatelj, poleg tega tudi izumitelj, vsekakor pa človek tisočerih interesov. Je ustanovitelj skupine Literarno gledališče Treska, ki je prineslo svež veter kulture v naš mali kraj in ki to poslanstvo uspešno opravlja še danes – čeprav brez Marijana. Na njegovo pobudo za začeli izdajati literarni

Ne mara nizanja suhoparnih podatkov. Življenje se namreč piše še kje drugje.

Da je bil precej razigran fant, da se je celo rad pretepal, sem izvedela. Upornik, torej. Da je opravljal vrsto zanimivih poklicev. In rešil nekaj življenj. Slednje je morda bolj pomembno kot kar koli drugega. Kar misli tudi Marijan sam. In mi že nariše svoj izum. Ki je bil celo patentiran.

list Šumc, predhodnika časopisa, ki ga trenutno držite v rokah. O svojem življenju govori globoko iskreno, zato je pogovor z njim pristen in nepozaben. Manj sva klepetala o haikujih in njegovem literarnem ustvarjanju, saj mi je dejal: »O tem si lahko sama prebereš v mojih knjigah. To lahko vsak. Jaz ti bom povedal nekaj, česar ne moreš prebrati nikjer, velja?« Velja. In sva klepetala o njegovem zanimivem življenju, o nepozabnih dogodivščinah. O drobnih utrinkih in zgodbah, ki so se dogodili nekje nekoč.

njih. Vse pravzaprav že obstaja, le ponovno je treba nekje začeti, to obuditi.

Pa o izumih malo pozneje.

Gospod Marijan, kje naj začneva?

Mogoče od tistega trenutka dalje, ko ste prišli v Mežico?

metati dimnike. In to sem nato počel po vsej Koroški. V Črni v Rudarjevem je bilo veliko hiš, imeli so me zelo radi, še posebno ženske. Čez nekaj časa me je pustil kar samega, sam sem lahko računal in pobiral denar. Takrat sem stanoval na Poleni. Spominjam se, da se mi je enkrat zlomila žica na dimnikarski palici. Na Glančniku so to znali zvariti, a mojster je bil jezen. Udaril me je z zlomljeno palico in pobral ves denar. Jaz pa sem prav tako jezen šel za njim …

Torej kot dimnikar ste bili samouk. Za Hja, vselej je treba začeti od začetka. To kakšen poklic pa ste se šolali? upoštevam pri vsem, kar delam, tudi pri svojih izumih. Pravim, da je treba začeti V Sveti Trojici, kjer sem odraščal – sicer pri Grkih in Rimljanih, prebrati knjige o sem se rodil v Zagrebu, kjer so delali

33

moji starši –, sem obiskoval osnovno šolo, končal sem jo v Mežici. Nato sem obiskoval rudarsko šolo v Trbovljah. A sem se kmalu stepel z vzgojiteljem. Uf, Torej – začniva od začetka. Kako vas ni bilo lahko, ta je bil trener boksa … je privedla pot na Koroško?

Skratka, decembra 1959 sem se vrnil v Mežico. Veš, takrat sem izumil postopek Veš, rad sem se pretepal. Želeli so se me za reševanje potapljajočih se ljudi. Neznebiti – oziroma hoteli so, da se pokega dne sem šel v kino, spominjam se, boljšam, zato so me poslali v Mežico. Ko da je bila Meža bela od peska. Prišel sem sem prišel, sem bil star 14 let. Oče se je do mostu in videl, kako dva skačeta v dogovoril z dimnikarjem Magdičem, ki vodi. Ker je bila Meža tako bela, nisem je videl, da sem sposoben, da znam po- videl otroka, ki se je utapljal. Moška sta

ga poskušala spraviti na kopno, pa jima ni uspevalo zaradi visokega zida. Ko se jima je končno posrečilo, sem iz ust otroka izsesal zrak, nesnago, naplavine, pesek. To sem storil dvakrat … in otrok je prišel k sebi. To je bila svojevrstna metoda za tisti čas, vsi so namreč počeli ravno obratno, pihali zrak v usta. Veš, si izumitelj ali pa nisi. Tretje poti ni. Nato sem se odpravil naprej, v gostilno. Naročil sem si »kavbojca« (tj. malinovec in žganje), da sem si izplaknil usta, polna peska.

Nepozabna izkušnja, rešili ste človeško življenje.

Da, to je bilo prvič. Nekoč pa je bilo v Velenju, bil sem na udarniškem delu.

Jaz, brat in dva Trojičana. Z njima sem se največkrat stepel, hahaha. Nekaj smo si celo v sorodu, a to ni pomembno, pomembno je le, da smo se imeli lepo.

Skratka, videli smo nosečnico, ki je hodila po pomolu iz debla, naenkrat je padla v vodo. Bil sem dober plavalec, pripeljal sem jo na kopno. Vzdignil sem jo, bila je težka, morali so mu priskočili na pomoč. To je bilo drugič, da sem rešil življenje.

Bili ste torej dober plavalec. Ste se ukvarjali še s katerim športom?

Da, predvsem z alpinizmom. Bil sem tudi dober akrobat na kolesu. Ah, s šolo pa nisem imel toliko sreče. Moral sem jo začasno zapustiti, ko sem zbolel za osteomielitisom (tj. vnetje kostnega mozga). Na Ptuju so mi dajali opij. Vsi so mislili, da bom umrl. Če sem se zasmejal, sem takoj padel v nezavest. A na koncu smo se vendarle vsi smejali. Izboljšalo se je po več kot desetih injekcijah. Spominjam se, da se je prijatelj očeta, ki me je obiskal v bolnici, zadrl: »Bi rad bil narkoman?!« Hahaha, a prebolel sem abstinenco. Po bolezni pa sem bil tako šibak, da nisem mogel vzdigniti 30 kilogramov barve. Takrat so restavrirali cerkev pri Trojici, najeli so me, da sem nosil kipe, moj dedek je bil namreč cerkveni pleskar.

Ste opravljali še katero drugo delo, poleg tega, da ste bili pozneje rudar in varilec?

34

Da, nosil sem pošto, zaposlili so me za dva meseca. Delal sem tudi v Mariboru

na upravi cest, bil sem glavni skladiščnik.

A sem pustil službo, ker nisem smel biti več v nabavi. Poleg tega pa mi je sonce preveč sijalo v pisarno, vzeli so mi celo tajnico. Veš, ni bilo dobro. Nato sem šel k vojakom.

Za sabo imate mnogo izkušenj z različnih področjih. Lahko bi rekli, da vam je pri vsem pomagala zdrava pamet …

Da, vedno sem bil jezen, ker ni bilo koga, da bi uredil kakšno stvar. Pa mi je nekoč dejal dober, res dober prijatelj: »Naredi sam.« Takrat sem si rekel, da »gliha vkup štrika«. Razumel me je. In mi dal vedeti, da moram poskušati, ustvarjati, izumljati. Zame so Švicarji dober narod.

Ker ne mislijo, da so pametni, ampak ker nekaj poskušajo narediti.

Kot ste vselej poskušali vi … Pa veliko ušes ni bilo pripravljenih prisluhniti vašim idejam. A roko na srce, s poezijo je bilo drugače. Ste vsekakor uveljavljeni slovenski pesnik, pojavljate se v mnogih strokovnih študijah, predvsem zaradi haikujev. Kdaj pa ste napisali svojo prvo pesem?

igralka in režiserka, če omenim, je po vojni režirala Prešernovo Železno cesto.

Oče je prebarval lokomotivo, jaz pa sem bil strojevodja s piščalko. A da ne zaidem preveč in se vrnem k haikujem – veš, Slovenci smo imeli že v stari Jugoslaviji pregled japonske književnosti … Poskusil sem nekaj novega. Vse o tem si lahko prebereš, je zapisano. Povedal ti bom kaj drugega.

Torej – povejte mi kaj več o vaših izumih.

Veliko sem krmaril okrog po svetu.

Veliko sem se naučil. V Uradnem listu Republike Slovenije (51/2006) je bil patentiran moj izum za proizvajanje najbolj čiste energije na svetu, gre za metodo s stisnjenim zrakom. Ja, izum je bil patentiran, a tega nihče ni pripravljen uresničiti.

Zaenkrat, gospod Marijan. Morda pa, nekoč, bo vendarle znal kdo prisluhniti in bo v tem videl potencial, morda prihodnost za človeštvo.

Pomembno je, da nikoli ne odnehate in da ostanete tako izvirni, iznajdljivi, edinstveni, polni volje, ustvarjalnosti in idej.

Lahko ti jo zrecitiram, če želiš. Ščinkavec ptiček lepi je bil, Vsekakor. in nas je vse razveselil.

Hahaha, to je moja prva pesem iz osnov- Hvala za vaše iskrene in zanimive ne šole. Še danes jo znam na pamet. utrinke.

Zelo lepo. Kdaj pa ste se navdušili nad In bil je čas, da zaključiva najin klepet. In haikuji? bo čas, ko bom spet stekla čez travnik k Marijanu na pogovor.

Haikuje poznam že od ranega otroštva.

Moja mama je bila pesnica, ljubiteljska Nina Petek

VEČER OB TRESKI

VRAŽEVERJE SVETA

Leva fotografija: Stojita Domen in Lovro Vreš, sedijo Marijan Mauko, Ajda Vasle, Martin Perčič in Nina Vogel; desna fotografija: Utrinek z bazarja (avtorica Dorica Vasle)

Na pragu najbolj čarobnega – in tudi vraževernega meseca v letu – je DLG Treska Mežica 1.12.2012 v dvorani gostilne Krebs pripravilo večer ob treski z naslovom Vraževerje sveta.

Avtor večera, Lovro Vreš, je na kratko predstavil istoimensko knjigo etnologa Damjana J. Ovseca, ukvarjali pa smo

se predvsem z vprašanji, kot so: Zakaj trkamo na les? Kako zacoprati fanta?

Katera števila so srečna? Kako odvrniti nesrečo, če razbijemo ogledalo?

Zakaj dimnikarji prinašajo srečo? Če ste prireditev zamudili, vse odgovore najdete v omenjeni knjigi.

Večer je glasbeno dopolnil Domen

Vreš, kot bralci pa so nastopili Nina Vogel, Martin Perčič, Lovro Vreš in Ajda Vasle. Člani društva so pripravili tudi tradicionalni mali adventni bazar z drobnimi darilci in voščilnicami po simboličnih cenah.

Ajda Vasle

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI – Večer ob treski o blaženem Antonu Martinu Slomšku

Leva fotografija: Pevci zbora Sv. Lenart s Plata; desna fotografija: Lovro Vreš, Erika Žagar, Dorica Vasle, Ajda Vasle (avtor Štefan Erjavc)

pa se je osredotočil na njegovo manj znano in raziskovano poezijo, ki jo je avtor večera, Peter Peruzzi, prepletel z znano Slomškovo pridigo Svoj jezik je treba spoštovati.

Na prireditvi je sodelovalo tudi kulturno pevsko društvo Sv. Lenart s Plata pod vodstvom zborovodkinje

Klavdije Freidl. Prepevali so uglasbene ponarodele Slomškove pesmi, za katere se pogosto zmotno misli, da so ljudske.

Besedilo so brali člani DLG Treska Mežica Erika Žagar, Dorica Vasle, Lovro Vreš in Ajda Vasle.

Ajda Vasle

35

19. oktobra 2012 je Društvo literarno gledališče Treska Mežica v dvorani Gostilne Krebs pripravilo večer o prvem slovenskem blaženem, škofu Antonu Martinu Slomšku. Ponavadi se njegovi biografi največ ukvarjajo z njegovim narodnobuditeljskim in dušnopastirskim delom, tokratni večer

36

LEPOTE IZ PODZEMNEGA SVETA

16. novembra 2012 je bila v Narodnem domu Mežica slovesna otvoritev razstave slik mineralov in kamnin črnjanskega slikarja Milana Pečovnika, poimenovana »Lepote iz podzemnega sveta«.

so prišli v Črno in se poveselili v gostilnah. Začeli so nekako tako: Lep in častit je ta knapovski stan, od višjih gospodov obrajtan, spoznan. Časti je vreden, še gospod ga časti, ker mu žlahtnega blaga iz zemlje dobi.

Ta knapič se v zemljo v nevarnost poda, tam strelja, tam vrta ter rudo kopa.

On dela, on švica, se prime ga pot, v nedeljo se umije, je lep kot gospod.

Naj lepote iz podzemnega sveta očarajo tudi vas!

Mirjam Lapanja 37

Vzrok za nastanek te zvrsti njegovega slikarskega opusa je tesno povezan z njegovo življenjsko zgodbo.

Odraščal je v rudarski družini in že v otroških letih v globinah podzemnih rovov odkrival – ne le teme in nevarnosti – temveč tudi svetlobo in predvsem čarobni svet barv in likov, ki jih je v tisočletjih izoblikovala narava.

Milan Pečovnik je v rudniku opravljal delo nadzornika in že takrat je postal navdušen zbiralec mineralov in fosilov. V njih je prepoznal skrivnosten preplet majhnega in velikega – mikrokozmosa in vesolja – vidnega in nevidnega.

Kot slikar svoje najljubše kamnine, po svojem videnju in občutju, projicira na platno. Likovno jih razdrobi, poveča in jim šele naknadno , s pomočjo svetlobnih odtenkov in posebnega nanosa barve, vrne trdnost in obliko. Tako, vidno in otipljivo, ki zlahka odpira vrata v svet domišljije. V svet čudovite igre teme in svetlobe, barv, likov in črt. Ob slikah Milana Pečovnika začutimo skrivnostni svet in delo narave tudi vsi tisti, ki nam ni bilo dano videti in doživeti zakladov podzemnega sveta.

Sicer pa obsežen opus njegovih drugih slik izžareva lepoto koroške pokrajine ter čudovita tihožitja rož, ki so ga spremljale na njegovih gorskih in smučarskih poteh. Pripovedujejo življenjsko zgodbo od otroštva do danes. Od sonca obsijanih pokrajin rož, do medlega sija karbidovk, s katerimi je pod zemljo odkrival čarobni svet.

Svojo umetniško nadarjenost je pokazal tudi pri obnavljanju fresk, z izdajo koledarja z rudarskimi motivi, napisal in izdal pa je tudi knjigo o svojem rojstnem kraju »Helena nekoč in danes«.

Milan Pečovnik je svoje znanje dopolnjeval v Likovni šoli mentorja Ervina Kralja, svoja spoznanja pa pogosto deli z drugimi likovniki, s katerimi sodeluje na skupnih razstavah koroških likovnikov. Predvsem pa se s svojimi slikarskimi umetninami osebno predstavlja na samostojnih razstavah.

Za popotnico ob razstavi, za katero pravi, da je njegova zadnja in prav zato postavljena v rudarski Mežici, je priložil zelo staro rudarsko pesem, zapisano okrog leta 1870. Ženske knapice so jo pele na šihtu, ko so prebirale svinčevo rudo, ob malici in tudi doma. Knapi pa, kadar

Jkz narodni dom mežica razpisuje

GLEDALIŠKI ABONMA za leto 2013 V abonma je vključenih pet predstav slovenskih gledališč.

Predstave se bodo začele v mesecu januarju 2013 in bodo trajale do aprila 2013.

VPIS IN PRODAJA

Abonenti iz prejšnje sezone lahko svoje sedeže potrdijo do 05.12.2012.

Pričetek vpisa za nove abonente poteka od objave v medijih pa do prve predstave oz. do zasedbe mest.

Prodaja abonmajev je v tem času v prostorih Narodnega doma Mežica ali preko spletne prodaje na www. narodnidommezica.si .

Rezervacije so možne po telefonu: 051 234 226 in preko elektronske pošte: info@narodnidommezica.si

Predstave v sklopu abonmaja 2013 so:

MGL Ljubljana Lope de Vega: VITEZ ČUDES Igrajo Gašper Tič, Jure Henigman, Boris Ostan/ Milan Štefe, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Jernej Čampelj k.g., Marko Simčič k.g.,Tjaša Železnik, Nika Rozman/Tina Potočnik (vskok), Mojca Funkl/ Barbara Ribnikar (alt.), Jure Kopušar k.g..

V uprizoritvi nastopata statista Borislav Horvat in Rok Solje.

11. januar 2013

38

MGL Ljubljana Nikolaj Vasiljevič Gogolj: ŽENITEV Igrajo: Jana Zupančič, Bernarda Oman,Tanja Dimitrievska, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza, Gregor Čušin, Jaka Lah, Janez Starina, Gaber K. Trseglav.

22. marec 2013

Šentjakobsko gledališče Ljubljana Dario Fo: UGRABITEV (politična komedija) Igrajo: Silvija Jovanovič, Bojan Vister, Mišo Mićić, Gregor Hlupič, Jure Orel, Grega Usenik, Miha Srdinšek /David Peterca, Gašper Pavc, Tanja Skrbinšek, Drago Razboršek/Dragan Remšk.

1. marec 2013 SLG Celje Richard Bean: KRUH Igrajo Vojko Belšak, David Čeh, Damjan M. Trbovc, Blaž Setnikar, Branko Završan, Bojan Umek, Aljoša Koltak.

19. april 2013 Prešernovo gledališče KRANJ Enrico Luttmann: SEN Igrajo: Peter Musevski, Vesna Slapar, Matjaž Višnar, Darja Reichman, Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Miha Rodman, Vesna Pernarčič.

1. februar 2013

Prireditelj si pridržuje pravico do spremembe programov in do odpovedi v primeru premajhnega vpisa.

CENA 65 € v enem obroku. Cena predstave za izven je 17 €.

60 € za upokojence, dijake in študente.

Ponujamo tudi možnost obročnega odplačevanja.

UGODNOSTI · nižja cena vstopnic, · stalni sedež, · obveščanje o predstavah in prejemanje programa prireditev.

39

Uredniški odbor

župan

Dušan Krebel

odgovorni urednik

Marjan Sušnik direktor

občinske uprave

Vito Taufer

SLEHERNIK 22. december 2012

SNG NOVA GORICA

Pihalni orkester Rudnika Mežica in skupina Orlek

božično novoletni koncert 25. december 2012

koncert

Lope de Vega

VITEZ ČUDES 11. januar 2013

Glasilo Občine Mežica izhaja 4 x letno v nakladi 1.550 izvodov in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

ob 18:00

ob 19:30

Vsem, ki ste s prispevki sodelovali, se najlepše zahvaljujemo. Prosimo, da s svojimi prispevki tudi v bodoče sodelujete, ker bo le na ta način naše glasilo pestro in zanimivo.

ob 17:00

Prispevki ne bodo honorirani, uredniški odbor pa si pridružuje pravico do njihovega izbora.

CUDV ČRNA NA KOROŠKEM

Oddaja dokumentov naj bo na digitalem mediju (tekstovni članki v Microsoft Word-u, fotografije pa priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff, in sicer na resoluciji 300 dpi s krajšo stranico najmanj 10 cm). Fotografije, ki ne bodo primerne velikosti (npr. snete iz spleta – 72 dpi / 70 KB) ne bodo objavljene. Fizično oddane fotografije, ki ste jih prispevali, lahko po objavi glasila dvignete na tajništvu občine Mežica.

Eka Vogelnik

Makalonca 17. januar 2013

ob 19:30

Barbara Prevorčič Jarneja Vertačnik Nina Petek Ida Paradiž

MGL

razstava xi. likovne kolonije cudv črna 16. januar 2013

ob 17:00

LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA

Brane Vižintin

a+m 25. januar 2013

LutKOVNA SKUPINA GIMNAZIJE RAVNE NA KOROŠKEM

Enrico Luttmann

SEN 01. februar 2013

Blaž Šaloven

člani uredniškega odbora

Jožef Libnik

ob 18:00

Svoje prispevke pošljite na naslov: Občina Mežica Trg svobode 1, 2392 Mežica

ob 19:30

info@mezica.si

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

izdala

Občina Mežica www.mezica.si lektoriranje

Jerneja Vertačnik fotografije

avtorji člankov oblikovanje

Jasna Kalčič, atelje jk

40

tisk

Malex d.o.o. naklada

1.550 kosov