Issuu on Google+

Prve civilizacije:

rojstvo civilizacij in kulture 4000 pr. Kr. • Prva civilizacija v Sumeru (danes Irak) • Prve naselbine ob reki Ind in na Kitajskem • Združitev Spodnjega in Zgornjega Egipta

3000 pr. Kr. • Prve mestne državice v Sumeru • Prva mesta na Kitajskem • Sargon iz Akada ustanovi prvi imperij • Prva pisava – klinopis • Abraham pripelje hebrejska plemena iz Mezopotamije v Palestino • Začetek indske civilizacije

2000 pr. Kr. • Kralj Hamurabi vlada Babilonski državi (danes Iran) • V Egiptu vlada Ramzes II. • Mojzes povede Jude iz Egipta v Palestino ter uvede monoteizem • Prve kulture na grških tleh

1000 pr. Kr. • Na Kitajskem zavlada dinastija Čou • Izrael vodi kralj Salomon • Feničani so v Afriki ustanovili mesto Kartagino • Asirci so ustvarili velik imperij • Asurbanipal je v Ninivah zgradil veliko knjižnico • Prve olimpijske igre v Grčiji • Konec asirske države in ponoven vzpon Babilona • Kralj Nebukadnezar je dal v Babilonu zgraditi čudovit tempelj • Širjenje perzijske države pod kraljem Kirom • Na Kitajskem je deloval Konfucij • V Indiji je deloval Buda • Vzpon Aten in Sparte v Grčiji • Na Kitajskem začnejo graditi veliki zid

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 15

8/29/11 10:18 AM

Vsebina:

Ključne besede

1. 2. 3. 4. 5. 6.

• • • • • • •

Kako in kje so nastale prve civilizacije Kako so se razvijal prve civilizacije ob Sredozemlju Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju Kakšna je bila družba prvih civilizacij Kulturna dediščina starih civilizacij Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in v Ameriki

rodovitni polmesec namakalno poljedelstvo Mezopotamija deset božjih zapovedi despot podobopis politeizem

16

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 16

8/29/11 10:18 AM

Glavne ideje Kaj je civilizacija Kje je bil rodovitni polmesec Mezopotamija – ozemlje najstarejše civilizacije na svetu

Ključne besede civilizacija namakalno poljedelstvo Sumerci

Kako in kje so nastale prve civilizacije Kaj je civilizacija Ime civilizacija izhaja iz latinske besede civitas (mesto) in pomeni skupino ljudi, ki živijo skupaj.

CIVILIZACIJA je kultura, ki je imela: Mesta z obzidjem • Imela so več prebivalcev kot vasi. • Bila so središče trgovine za širše ozemlje. • Imela so templje, ki so bili središča državnih, gospodarskih in verskih zadev.

Reka Nil: prve civilizacije so nastale na ozemljih, ki so bila sušna. Zaradi poplav in namakanja so se ozemlja ob rekah spremenila v zelena rodovitna polja.

Danes

Razvite ustanove: duhovništvo, sodstvo, vojsko, uradništvo • Mestni voditelji so načrtovali in nadzirali delo. • Uradniki so zapisovali zakone, davčne obveznosti in količino zalog hrane. • Svečeniki so zapisovali koledar in skrbeli za pomembne verske obrede. • Trgovci so menjali blago in zapisovali plačila. Pisavo • Omogočala je zapise o pridelkih. Napredno tehnologijo • Omogočala je večjo pridelavo hrane, ki je bila potrebna zaradi hitrega naraščanja prebivalstva: plug in namakalni sistem. Specializirane delavce • Kmetje so pridelovali hrano. • Trgovci so na mestne tržnice prinašali blago. • Rokodelci so z njimi menjavali obrtne izdelke.

Namakalno poljedelstvo je najpomembnejši način gojenja številnih kultur po svetu. V Aziji ne bi bilo mogoče gojenje riža brez namakanja.

17

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 17

Prve civilizacije v zgodovini človeštva so se pojavile predvsem ob rekah: Civilizacija

Območje

sumerska civilizacija

ob rekah Evfrat in Tigris

egiptovska

ob reki Nil

judovska

v Palestini

feničanska

v Feniciji

indska

ob reki Ind v Indiji

kitajska

ob Rumeni in Modri reki 8/29/11 10:18 AM

Kje je bil rodovitni polmesec

Kako in kje so nastale prve civilizacije

V deželah med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom prevladuje suho, puščavsko podnebje. Izjema je pokrajina ob velikih rekah Evfrat in Tigris. Pokrajina se imenuje Mezopotamija. Ime je grškega izvora in pomeni dežela med dvema rekama ali medrečje. Pokrajina je ravnina in je osrednji del rodovitnega polmeseca, ki povezuje rodovitno pokrajino Mezopotamije z rodovitno dolino reke Nil. Za to območje je bilo značilno namakalno poljedelstvo.

Značilnosti namakalnega poljedelstva: • Reke Evfrat, Tigris in Nil so poplavljale vsako leto ob istem času. • Ob umiku so pustile za seboj rodovitno blato, ki je omogočilo celo dve žetvi letno. • Utrjen sistem kanalov je omogočil, da so odvečno vodo shranili in v sušni dobi z njo namakali polja.

Mezopotamija – ozemlje najstarejše civilizacije na svetu

Sumersko mesto Ur: upodobitev ljudi, ki so jih zajeli v vojni. Skupaj z živino jih vodijo h kralju.

Sumerci so prvi naselili ozemlje Mezopotamije in so bili prvo ljudstvo v zgodovini, ki je ustanovilo državo. Mesta Okoli leta 3000 pr. Kr. so v južni Mezopotamiji zrasla številna mesta, ki so jih obkrožala polja. Vsako mesto je bilo kraljestvo s svojim vladarjem. Poznali so torej mestne države. Mesta so se med seboj bojevala. Na čelo mest so tako prišli vojaški poveljniki. Po smrti je oblast prevzel najstarejši sin, nato njegov najstarejši sin … Nastale so vladarske dinastije, ki so vodile posamezna mesta. Najpomembnejše mestne države so bile: Kiš, Lagaš, Umma, Ur in Uruk. Verovanje Sumerci so bili politeisti. To pomeni, da so verjeli v več bogov. Bogovi so bili nesmrtni in vsemogočni. Ljudje so verjeli v božjo kazen v obliki ognja, strele, bolezni, poplave ali sovražnikov. Da bi se izognili nesrečam, so ljudje gradili velikanska svetišča v obliki terasastih templjev, imenovanih zigurati. Tu so svečeniki darovali živali, hrano in vino ter prosili bogove za dobro mestnih državic.

Na sliki je primer ženskega zlatega okrasja, ki so ga nosile bogate Sumerke.

18

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 18

8/29/11 10:18 AM

Kako in kje so nastale prve civilizacije

Kralj Hamurabi je veljal za sposobnega vojskovodjo, diplomata in vladarja.

Akadsko kraljestvo: najpomembnejši vladar je bil Sargon iz Akada (okrog 2350 pr. Kr.) Sargon je bil prvi, ki mu je uspelo zavzeti in združiti vsa sumerska mesta. Ustvaril je imperij, v katerem je združil ljudstva osrednje Mezopotamije.

»Če je človek ukradel vola, ovco, svinjo ali čoln, ki je pripadal templju ali vladarju, je moral plačati tridesetkratno vrednost ukradenega. Če je ukradel blago navadnemu človeku, je moral plačati desetkratno vrednost. Če ni mogel plačati, so ga usmrtili. /…/ Če je sin udaril svojega očeta, so mu odrezali roko.« (Iz Hamurabijevega zakonika, 18. stoletje pr. Kr.)

Starobabilonsko kraljestvo: najpomembnejši vladar je bil Hamurabi (18. stoletje pr. Kr.) • Državo so ustanovili semitski Amoriti, ki so ob reki Evfrat ustanovili prestolnico Babilon. Po njej se imenuje Babilonska država. • Hamurabi je bil prvi vladar na svetu, ki je dal zapisati zakonik. Zakoni so bili vklesani v kamen, kopije pa so poslali po vsej državi. V zakoniku je bilo 282 zakonov, ki so obravnavali vsa področja življenja. Veljalo je načelo 'oko za oko'.

POJMI imperij – vojaška država, svetovna velesila namakalno poljedelstvo – poljedelstvo, pri katerem so v sušni dobi uporabljali vodo iz reke Semiti – ljudstvo v jugozahodni Aziji, izhajali naj bi iz rodu Noetovega sina Sema

Ponovimo 1. Opiši značilnosti prvih civilizacij. 2. Katere civilizacije so se nahajale na območju rodovitnega polmeseca?

Premisli 1. Zakaj je bil pomemben Hamurabijev zakonik?

3. Katere so bile značilnosti prvih držav?

19

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 19

8/29/11 10:18 AM

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

Glavne ideje

Egipt – dar reke Nil

Na sliki je granitna podoba faraona Amenofisa III. Vladal je v času Novega kraljestva in dal postaviti številne templje in lastno grobnico.

Skozi Saharo teče reka Nil, ki je najdaljša reka na svetu. Ob Nilu je nastala ena najmogočnejših zgodnjih visokih kultur – egiptovska. Nil je omogočal namakalno poljedelstvo. Ob poplavah, ki so trajale od julija do oktobra, je reka naplavljala rodovitno blato. Stari Egipčani so te poplave zelo cenili. Grški zgodovinar Herodot je v 5. stoletju pr. Kr. Egipt označil za 'dar reke Nil'.

Egipt – dar reke Nil Judje – »izvoljeno ljudstvo«

Ključne besede Menes Judje deset božjih zapovedi

Nastanek enotne države: ozemlje ob Nilu je bilo dolgo razdeljeno na dve kraljestvi: Zgornji in Spodnji Egipt. Obe kraljestvi je okoli leta 3000 pr. Kr. združil vladar Zgornjega Egipta, Menes. Postal je prvi vladar združene države in začetnik prve dinastije. V Memfisu je zgradil novo prestolnico. 1

Egiptovsko zgodovino razdelimo na tri obdobja: • Staro kraljestvo (2700–2400 pr. Kr.) • Srednje kraljestvo (2100–1800 pr. Kr.) • Novo kraljestvo (1500–1200 pr. Kr.)

2

3

1) krona Zgornjega Egipta 2) krona Zgornjega in Spodnjega Egipta, združenega kraljestva 3) krona Spodnjega Egipta

V času Novega kraljestva je bil Egipt na vrhuncu moči. Egipčani so postali zavojevalci, saj so imeli močno vojsko, sestavljeno iz lokostrelcev, bojnih voz in pehote. Nadzorovali so ozemlje od reke Evfrat na severu in do Nubije na jugu. Tutmozis III. je egiptovsko državo razširil še v Palestino in Sirijo. Največji vladar Novega kraljestva, Ramzes II., je premagal Hetite na severu in dal zgraditi številne templje in svetišča. Po reki Nil je potekal živahen promet. Ladje so prevažale žito, blago in živino ter celo umrle (na sliki).

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 20

20

8/29/11 10:18 AM

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

Na sliki desno (največja figura) je upodobljen Ramzes II. V vrsti pred njim so njegov sin, nato vezir, upravnik Nubije in prinašalci daril iz Nubije (današnjega Sudana). Faraonu so prinesli zlato, datlje, kože, ebenovino, slonovino, divje živali, nojeva peresa …

Okrog 1200 pr. Kr. so Egipt napadli ‘ljudje z morja’. Egipčani so tako imenovali indoevropska plemena. Egiptu so se začeli upirati še kmetje v Palestini. Ogrožala so ga tudi libijska plemena, ki so kmalu zavladala Egiptu. Libijska plemena so pregnali Kušiti, ki so prišli iz Nubije. Kušiti so prevzeli kulturo in navade Egipčanov in jim vladali do sredine 7. stoletja pr. Kr. Takrat so Egipt zasedli Asirci.

Mogočni vladarji stare države so gradili veličastne piramide. Na sliki so piramide v Gizi. Najvišja je Keopsova piramida, ki je v višino merila 145 m (danes meri 10 m manj).

21

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 21

8/29/11 10:18 AM

Judje – izvoljeno ljudstvo

Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju

Pokrajino med reko Jordan in vzhodno obalo Sredozemskega morja imenujemo Kanaan ali Palestina. Poselili so jo Hebrejci. Pozneje so dobili ime Judje ali Židje. So začetniki tradicije, iz katere sta izšla krščanstvo in islam. O hebrejski zgodovini je veliko zapisanega v prvih petih knjigah Biblije. Judje jo imenujejo tora. Po tori naj bi bog izbral Abrahama za očeta hebrejskega ljudstva. Hebrejci so bili monoteisti: • Verovali so le v enega boga. Imenovali so ga Jahve, kar pomeni oče. • Boga niso smeli upodabljati. • V svojih molitvah so ga prosili za zaščito pred sovražniki. • Po verovanju Hebrejcev jih je Bog izbral za izvoljeno ljudstvo. Številni Hebrejci so se v 2. tisočletju pr. Kr. preselili v Egipt, ki je takrat vladal Kanaanu. Med letoma 1300 in 1200 pr. Kr. naj bi Hebrejci pod vodstvom Mojzesa Egipt zapustili. Hebrejci so v Kanaan (Palestino) potovali mimo gore Sinaj. Judje verjamejo, da je na tej gori Bog sklenil zavezo z njimi. V zameno za božjo zaščito so Judje spoštovali deset božjih zapovedi. Ob vrnitvi v Kanaan so Hebrejci živeli v plemenih, ki so se okoli leta 1000 pr. Kr. združila v kraljevino. Najbolj poznani so trije kralji: Savel, David in Salomon, ter dve kraljestvi: Izrael in Judeja. Pozneje je Palestina prišla pod oblast Asircev in Babiloncev.

Tora: judovska sveta knjiga. Napisana mora biti v zvitku in hranjena v judovski verski stavbi, sinagogi.

Sodobni kip Mojzesa. V rokah drži deset božjih zapovedi.

Ali veš? • Kralj David je Jeruzalem razglasil za judovsko prestolnico. • Kralj Salomon je slovel kot moder vladar in nanj še danes spominja izrek »salomonska odločitev«.

Kralj Salamon je v Jeruzalemu zgradil razkošen tempelj. V njem so Judje hranili skrinjo zaveze, v kateri je bilo deset božjih zapovedi. V 1. stoletju so Rimljani tempelj porušili. Ostal je le zid, ob katerem Judje molijo. Imenujejo ga zid objokovanja. Ponovimo 1. Opiši pogoje za razvoj poljedelstva v Egiptu. 2. Zakaj se Ramzes II. imenuje tudi Veliki? 3. Zakaj so Hebrejci močno vplivali na zahodno kulturo?

Premisli 1. Kako je na Hebrejce vplivala zaveza z Bogom?

POJMI monoteizem – vera v enega boga sinagoga – judovska verska stavba 22

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 22

8/29/11 10:18 AM

Glavne ideje Asirski imperij – vojaška moč Perzija – združitev številnih ozemelj Feničanski trgovski imperij

Ključne besede Asirci Perzija Feničani

Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju Asirski imperij – vojaška moč • Asirija je v Bibliji imenovana ‘dežela, okopana v krvi’. • Asirci so v 9. stoletju pr. Kr. ustvarili velik imperij v severni Mezopotamiji. Državo so razširili in nadzirali ozemlje med Tigrisom in osrednjim Egiptom.

Asirsko kraljestvo: najpomembnejši vladar je bil Asurbanipal (7. stoletje pr. Kr.)

OROŽJE Vojska je bila opremljena z najboljšim orožjem tistega časa, s kopji z železnimi konicami, železnimi bodali in meči. Vojaki so bili zaščiteni z oklepi in velikimi ščiti.

• Asurbanipal je bil najpomembnejši asirski kralj. Središče njegove mogočne in najmočnejše države takratnega sveta je bilo mesto Ninive. Tu je dal zgraditi velikansko knjižnico. V njej so hranili pisma, pogodbe, kronike, literarna, znanstvena in verska dela različnih ljudstev. Sosednja ljudstva so mesto pozneje uničila in požgala do tal. • Asirska vojaška moč je temeljila na dobri oborožitvi, odlični vojaški tehnologiji in izvrstni taktiki.

OBLEGOVALNE NAPRAVE S pomočjo oblegovalnih naprav in lestev so se vojaki približali obzidju in splezali nanj ter z vrha obzidja napadali prebivalce; posebni oddelki asirske vojske so celo kopali predore pod obzidji napadenih mest in jih na ta način oslabili.

TAKTIKA Asirci so bili do premagancev izjemno kruti; moške prebivalce so večinoma pobili, ženske in otroke pa odpeljali v suženjstvo.

23

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 23

8/29/11 10:18 AM

Novobabilonsko kraljestvo: najpomembnejši vladar je bil Nebukadnezar (6. stoletje pr. Kr.)

Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

Najpomembnejše mesto je bilo mesto Babilon. Imelo je okrog 200.000 prebivalcev in je bilo največje mesto na svetu. Večina meščanov je živela v majhnih pritličnih hišah, ki so bile nanizane tesno skupaj. • Najimenitnejši gradbeni dosežki v mestu Babilon, ki jih je dal zgraditi kralj Nebukadnezar so bili: • viseči vrtovi, ki spadajo med sedem čudes antičnega sveta. Kralj jih je zgradil za svojo ženo Semiramis. • mestna vrata, posvečena boginji Ištar (Ištarina vrata). • Vse opeke iz obzidja so imele vtisnjen napis: »Jaz, Nebukadnezar, babilonski kralj.« Kmalu po smrti Nebukadnezarja so nad Mezopotanijo zagospodarili Perzijci.

Prestolnico Perzepolis je leta 518 pr. Kr. zgradil Darij I. Palača je bila zgrajena po vzoru mezopotamskih palač.

Perzija – združitev številnih ozemelj Iranska planota je bila bogata z rudami. Na tem ozemlju so se na začetku 1. tisočletja naselila indoevropska ljudstva. Več majhnih kraljestev se je združilo v boju proti Asircem in jih premagalo. Njihova dežela se je imenovala Perzija. Središče je bilo mesto Perzepolis.

Na reliefu so upodobljeni perzijski vojaki.

Najpomembnejša perzijska vladarja Kir (6. st. pr. Kr.)

Darij (5. st. pr. Kr.)

• Kir je perzijsko državo razširil proti Indiji in Anatoliji. Zavzel je tudi ozemlje rodovitnega polmeseca. • Moč je temeljila na vojski in spoštovanju do drugih ljudstev (tudi podrejenih). Če so osvojene dežele sprejele Perzijce brez odpora, so bile deležne kraljeve prijaznosti in dobrote. Prebivalci so lahko še naprej verovali v svoje bogove. • Perzija se je ponovno razširila. • Zavzemala je Malo Azijo, Egipt in rodovitni polmesec vse do Indije. • Darij je državo razdelil na 20 provinc. Vodili so jih satrapi ali guvernerji. Vsaka provinca je imela svoje vojake in davčne uradnike. • Država je bila povezana z izredno dobrim cestnim omrežjem. Najbolj znana je bila kraljeva cesta, ki je bila dolga več kot 2600 km. • Novice so prenašali kraljevi sli. • Darij je dal kovati enotne kovance. To je pospešilo razvoj trgovine med provincami.

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 24

Ali veš? • Arheologi so ob izkopavanju mesta Ur našli dokaze o veliki poplavi, ki bi bila lahko osnova biblijske zgodbe o potopu in Noetovi barki. • Legenda pravi, da je bila Mati kralja Sargona Arkadskega prerevna, da bi skrbela za sina. Položila ga je v košaro in spustila po Evfratu. Rešil ga je kmet, ki ga je vzgojil za vrtnarja. Vanj se je zaljubila boginja in ga naredila za kralja (podobna zgodba v Bibliji opisuje rojstvo Mojzesa). • Hamurabijev zakonik je določal, da je morala država oškodovancu povrniti škodo, če niso našli storilca.

24

8/29/11 10:18 AM

Veliki imperiji ob vzhodnem Sredozemlju

Feničanski trgovski imperij FENIČANI Območje

• Feničani so živeli na ozemlju današnjega Libanona. • Fenicija pomeni dežela škrlata.

Država

• Niso poznali enotne države. • Feničanska mesta so bila organizirana kot mestne državice. Najpomembnejša mesta so bila: Sidon, Tir, Bejrut, Biblos.

Pomorščaki

• Bili so najboljši pomorščaki starega veka. Bili so tudi odlični graditelji ladij in mornarji. • Bili so prvo sredozemsko ljudstvo, ki je zaplulo skozi Gibraltarskega vrata. Pripluli so do juga Britanskega otočja.

Kolonije

• Feničani so ustanovili kolonije na obalah Severne Afrike, Sicilije, Sardinije in Španije. • Kolonije so bile druga od druge oddaljene okrog 50 km. To razdaljo so feničanske ladje preplule v enem dnevu. • Najpomembnejša kolonija je bila Kartagina v severni Afriki.

Trgovina

• Feničani so bili trgovsko ljudstvo. • Trgovali so z vinom, lesom, dragocenimi kovinami, slonovino, sužnji in škrlatno barvo.

Pomembna zapuščina

• Črkovna pisava (abeceda) je njihova najpomembnejša zapuščina. Imela je 22 črk za soglasnike. • Prevzeli so jo Grki. Dodali so črke za samoglasnike. • Spremenjeno uporabljamo še danes.

Feničani so iz lupine izvlekli polža murexa in ga nato posušili na soncu. Ko je zgnil, so dobili nekaj kapljic rumene tekočine, ki se je, če so jo dalj časa izpostavljali soncu, spremenila v škrlatno.

Ali veš? • Nekateri ostanki dokazujejo, da so bili Feničani prvi, ki so obpluli tudi Afriko. • Feničani so za 0,5 kg barvila škrlatne barve potrebovali kar 60.000 polžev murex.

Na sliki od leve proti desni so feničanska, grška in današnja abeceda.

POJMI kolonija – ozemlje neke države zunaj njenega državnega ozemlja, novo ustanovljeno mesto

imperij – država, ki temelji na vojaški moči

Ponovimo 1. Kaj je omogočilo vzpon asirske države? 2. Primerjaj odnos Asircev in Perzijcev do novo osvojenih ozemelj.

Premisli 1. Kako so nastali prvi veliki imperiji?

3. Kaj je obsegal feničanski trgovski imperij?

25

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 25

8/29/11 10:18 AM

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Glavne ideje Kralj je imel vso oblast Vsakdanje življenje je krojilo delo Živahno življenje v mestih

Ključne besede despot faraon vezirji sužnji

Kralj je imel vso oblast S pojavom zasebne lastnine so se povečale razlike med posameznimi družbenimi sloji. Družbo prvih civilizacij si lahko predstavljamo kot piramido. Na vrhu družbene piramide je bil kralj (v Egiptu so ga imenovali faraon) in njegova družina. Bil je tako mogočen kot bogovi v nebesih. Kralj je imel vso oblast in je o vsem odločal sam. Takšno obliko vladanja imenujemo despotizem, vladarja pa despot.

Najštevilnejša skupina so bili kmetje. Obdelovali so zemljo in državi dajali davek. V času poplav so kmetje gradili nasipe. Obrtniki so izdelovali različne izdelke, ki so jih nato trgovci prodajali širom po državi in tudi preko njenih meja.

Plemiči so kralju pomagali voditi državo. Vodili so vojsko (vojaški poveljniki), verske obrede (svečeniki), odločali o državnih zadevah (vezirji, uradniki, pisarji, pobiralci davkov, pisci zakonov), zapisovali dogodke v državi, vodili zahtevne gradnje svetišč (arhitekti) ter preučevali zvezde in človeško telo (znanstveniki).

Najtežja, predvsem gradbena dela, so opravljali sužnji, ki so bili brez pravic. Po svojem poreklu so bili največkrat vojni ujetniki.

26

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 26

8/29/11 10:18 AM

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Vsakdanje življenje je krojilo delo Namakalno poljedelstvo je bilo osrednja gospodarska dejavnost starega veka: • Dobro zgrajen in utrjen sistem kanalov je omogočal, da so v sušni dobi polja namakali. Ob poplavah pa so z njihovo pomočjo na polja usmerili rodovitno blato, ki so ga s seboj prinašale reke. • Blato je bilo treba po umiku čim prej obdelati in ga zasejati. Bilo je bogato z rudninskimi in mineralnimi snovmi. • Žetev je bila dvakrat, lahko tudi trikrat letno. • Glavni pridelki so bili: pšenica, ječmen, proso in riž. Živinoreja • Gojili so govedo, ovce, koze, svinje, perutnino. • Živino so uporabili za hrano. Z njo so obdelovali tudi polja. Pomembno vlogo je imela v verskih obredih.

Egiptovski vladar se je imenoval faraon, kar pomeni velika hiša.

Obrti Sčasoma so se razvile različne obrti: • Lončarska: posode so bile namenjene shranjevanju hrane, pozneje so izdelovali okrasno keramiko. • Kovinska: sprva so izdelovali konice in rezila za orožje, nato še poljsko orodje. • Pomembno je bilo izdelovanje nakita.

Kipec prikazuje egiptovskega kmeta pri delu. 27

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 27

8/29/11 10:18 AM

Živahno življenje v mestih

Kakšna je bila družba prvih civilizacij

Mesto je imelo mestne četrti, ki so jih naseljevali številni obrtniki: izdelovalci nakita, kovači, lončarji, predilci in tkalci … Ozke uličice so se združile v široko avenijo, ki je pripadala trgovcem. Ker niso poznali denarja, so ceno določali v mernikih pšenice. Mesto je bilo zaradi tujih trgovcev in obrtnikov kulturno pisano in izjemno živahno. V središču mesta, na koncu trgovske avenije, je stal tempelj. Bil je najpomembnejša zgradba v mestu. Obdan je bil z obzidjem, ob vratih so stali visoki stolpi. Na vrhu templja so svečeniki opravljali verske obrede, pri katerih so velikokrat bogovom žrtvovali živali.

Na asirskem reliefu so prikazani različni obrtniki.

Ponovimo 1. Opiši družbo prvih civilizacij. 2. Kateri poklici so se razvili v starem veku? 3. Opiši življenje v mestih prvih civilizacij.

Premisli 1. V čem se je najbolj razlikovalo življenje v mestih in na podeželju v starem veku?

POJMI avenija – široka, osrednja mestna cesta 28

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 28

8/29/11 10:18 AM

Glavne ideje Ljudje so gradili veličastne palače Naredili so prvi koledar Ljudje so izumili prve pisave Ljudje so verovali v več bogov

Ključne besede piramide mumificiranje politeizem podobopis črkopis

Kulturna dediščina starih civilizacij Ljudje so gradili veličastne palače Egipčanska civilizacija je zapustila bogato arhitekturno dediščino. Arhitekti so izdelali številne načrte za gradnjo veličastnih piramid, templjev in palač. Faraoni so tekmovali, kdo izmed njih bo zapustil večje in mogočnejše spomenike. Nekateri so dela predhodnikov celo uničevali. Gradnja piramid predstavlja vrhunec egipčanske arhitekture. Gradili so jih iz granita in apnenca v času starega kraljestva. Kamnite bloke, težke od dve do 15 ton, so na gradbišče dovažali po Nilu. Nekateri raziskovalci trdijo, da so jih dvigovali in zlagali s škripci.

Karnak (Egipt): kamniti stebri, na katerih so v hieroglifih zapisani verski obredi.

Med postopkom balzamiranja so iz telesa odstranili notranje organe, razen srca. Telo so napolnili s puščavskimi solmi. Na koncu so telo mumificirali: zavili so ga v platnene povoje in ga položili v leseno skrinjo. 29

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 29

Naredili so prvi koledar Zaradi potreb namakalnega poljedelstva in trgovine se je pojavilo mnogo novih izumov in iznajdb. Na poljih so uporabljali nova orodja. V trgovanju se je uveljavil kovani denar. Razvile so se prve znanosti: • bile so preproste, temeljile so na opazovanju naravnih pojavov, • uporabne so bile predvsem v vsakdanjem življenju.

MATEMATIKA Egipčani so za lažje pobiranje davkov iznašli sistem številk, ki so jih med seboj seštevali, množili in delili. Poznali so osnove geometrije. Z njo so označevali ozemlja, ki so bila poplavljena. Napredek v matematiki je spodbudil razvoj drugih znanosti, predvsem arhitekture.

ASTRONOMIJA Svečeniki so opazovali in preučevali zvezde, planete in njihovo gibanje. Na podlagi Nilovih poplav so izdelali koledar. Čas med dvema poplavama, 365 dni, so razdelili na 12 mesecev, od katerih je imel vsak 30 dni. Dodali so še pet dni za praznovanja in slavja. Od sončnega leta se je egiptovsko leto razlikovalo za šest ur.

8/29/11 10:18 AM

Kulturna dediščina starih civilizacij

ASTROLOGIJA Zgodnje znanosti so bile povezane z vero. Kralji in preprosti ljudje so za nasvete pogosto spraševali svečenike. Ti so opravljali posebne obrede. Vprašanje so vpraskali na živalsko kost ali oklep in jo pokrili z vročo grebljico, da je kost počila. Na osnovi razpok so razlagali razne dogodke in napovedovali prihodnost.

MEDICINA Egipčani so bili izvrstni tudi v medicini. Pri balzamiranju so spoznavali človeško notranjost, bolezni in vzroke zanje. Velik del medicinskega znanja je še vedno izhajal iz vraž in čarovnij. Zdravniki so že znali preveriti človekov srčni utrip na različnih delih telesa, zdraviti zlome in učinkovito oskrbeti rane in vročico. Izvajali so preproste operacije in popravljali zobe.

Ljudje so izumili prve pisave V času prvih civilizacij so ljudje začeli uporabljati pisavo. Pisava je omogočila zapisovanje davkov, trgovskih pogodb, zgodovinskih dogodkov, zakonov, različnih poročil … Različne civilizacije so razvile raznolike pisave: SLIKOVNA ali PIKTOGRAFSKA pisava

ČRKOVNA pisava (črkopis) ali ABECEDA

• je bila prva pisava, • en znak ali ena podoba predstavlja en pojem, • prvi, ki so uporabljali to pisavo, so bili Sumerci konec 4. tisočletja pr. Kr., • primeri slikovnih pisav: klinopis, hieroglifi, kitajske pismenke.

• izumili so jo Feničani in jo s svojimi potovanji razširili po Sredozemlju, • pisavo so prevzeli Grki in Etruščani, • črkopis so uporabljali tudi v Indiji.

KLINOPIS

HIEROGLIFI

Kamen iz Rosette: francoski znanstvenik J. F. Champollion je leta 1822 razvozlal hieroglifsko pisavo. Na kamnu je bila enaka pisava zapisana v hieroglifski (svečeniški in ljudski) ter grški pisavi.

Danes

PISMENKE Tudi v sodobnem svetu se uporablja piktografska pisava. Na sliki so podobe, ki nam pomagajo na letališčih po vsem svetu.

30

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 30

8/29/11 10:18 AM

Kulturna dediščina starih civilizacij

Ljudje so verovali v več bogov DRŽAVA

NAJPOMEMBNEJŠI BOGOVI

ZNAČILNOSTI

Sumerija

Enil: bog oblakov in zraka Ninhursag: mati bogov Enki: bog modrosti

Politeizem • Sumerci so častili več kot 3000 bogov.

Egipt

Amon-Ra: bog sonca Horus: bog svetlobe Izida: ideal matere in žene

Politeizem • Egipčani so častili okoli 2000 bogov. • Verjeli so v posmrtno življenje. • V grobnice so poleg trupel polagali hrano, pijačo, kozmetiko in dragocenosti, da bi se pokojnik lažje znašel ob začetku večnega življenja. • Ob pogrebu so peli napeve, ki so bili shranjeni v Knjigi mrtvih.

Kitajska

Šangdij: vrhovni bog

Politeizem • Kitajci so verjeli, da so duhovi umrlih prednikov lahko priklicali srečo ali nesrečo nad družino. • Zelo so spoštovali duhove.

Judeja

Jahve ali oče

Monoteizem • Jahve je na gori Sinaj Mojzesu izročil plošči z vklesanimi 10 božjimi zapovedmi. Zapovedi predstavljajo temelj judovske vere. • Iz judovske vere je pozneje izšlo krščanstvo.

Indija

Brahmanizem ali hinduizem: Brahma: stvarnik Višnu: zaščitnik Šiva: uničevalec

Politeizem • Brahmanizem ali hinduizem: hindujci verjamejo v ponovno rojstvo duše. To imenujemo reinkarnacija. • Budizem: Sidharta Gautama je verjel, da le globoka vera človeka odreši trpljenja. Po dolgem iskanju je našel modrost in razsvetljenje. Od takrat je bil poznan kot Buda. Vsi, ki so sledili njegovemu nauku, so lahko dosegli nirvano. To je stanje brez sebičnosti in bolečine.

Budizem: Buda

31

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 31

8/29/11 10:18 AM

Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki Indska in vedska civilizacija

Glavne ideje Indska in vedska civilizacija Kitajska postane veliko enotno cesarstvo Prve civilizacije v Ameriki

Ključne besede indska civilizacija kitajske dinastije Indoevropejci Konfucij Olmeki

Mohendžo-Daro

V južni Aziji se je ob rekah Ind in Ganges razvila visoka kultura: • indska civilizacija in • vedska civilizacija. Indska civilizacija Od 2500 pr. Kr. do 1200 pr. Kr.

• Razvila se je ob reki Ind, ki je s svojimi poplavami zagotavljala rodovitno ozemlje. • Indski prebivalci so pridelovali predvsem žito. • Bili so izvrstni graditelji mest. Največja mesta so bila: Mohendžo-Daro, Kalibangan, Harapa. • Bili so odlični trgovci (trgovali so s Sumerci). • Okrog leta 1750 pr. Kr. je kultura izumrla. Točnega vzroka za propad še ne vemo.

Vedska civilizacija Od 1500 pr. Kr. do 500 pr. Kr.

• Arijci so pozneje na tem ozemlju ustvarili novo civilizacijo, imenovano vedska civilizacija. • Ime je dobila po knjigah Vede. To so molitve in pesmi bogovom in so najpomembnejši pisni vir za to obdobje. • Arijci so se preživljali z nomadsko živinorejo, pozneje so razvili poljedelstvo. • Z uporabo železa v kmetijstvu se je povečala proizvodnja riža in prosa. • Razvita je bila obrt. Izdelovali so kamnite, bakrene in bronaste predmete ter keramiko. • Družba je zelo cenila vojake in svečenike (duhovnike). Obrtniki, trgovci in kmetje so bili manj cenjeni.

• Arheološki ostanki dokazujejo, da je bilo mesto zgrajeno po določenih načrtih, • osrednji del je bilo mestno središče, ki je bilo obdano z obzidjem; okoli njega so bile posamezne mestne četrti, • za gradnjo so uporabljali žgano opeko; • v mestu so imeli javna kopališča ter urejen vodovod in kanalizacijo.

Ali veš? • Prebivalci ob reki Ind so bili med prvimi na svetu, ki so udomačili živali (perutnino in bizone). • V indskem mestu Mohendžo Daro je imela skoraj vsaka hiša kopalnico in stranišče z izplakovalnim sistemom. • Arijci so svoje bogastvo izražali v številu krav. • Starodavna indijska pesem Mahabharata je s svojimi 106.000 verzi še danes najdaljša pesnitev na svetu; ohranila se je samo z ustnim izročilom.

32

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 32

8/29/11 10:18 AM

Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

Kitajska postane veliko enotno cesarstvo Prve naselbine na Kitajskem so nastale v 4. tisočletju pr. Kr. ob: • Rumeni reki (Huangho) in • Modri reki (Jangcekjang).

Kitajski zid

• Zid se je raztezal od Rumenega morja do puščave Gobi, • njegova dolžina znaša okoli 6.000 kilometrov. Vsakih 300 metrov je bila stražarnica, • zid so gradili kmetje. Če so se delu uprli, jih je doletela smrtna kazen. Trupla tistih, ki so med delom umrli, so zazidali v zid, • zid je bil visok povprečno 16 metrov, • narejen je bil iz zemlje, kamna in lesa, v novem veku so ga gradili iz opeke, • zid, ki ga danes obiskujejo številni turisti, je iz časa dinastije Ming (14.–17. stoletje).

Najpomembnejše kitajske DINASTIJE: Xia Okoli leta 2000 pr. Kr.

Na Rumeni reki so zgradili učinkovit namakalni sistem. Tako so lahko pridelali veliko količino hrane.

Šang Med 1700 in 1000 pr. Kr.

Nastala so prva zapisana poročila o življenju tedanjih prebivalcev. Takrat je živel in deloval Konfucij (551–479 pr. Kr.). Bil je moder mož in vpliven učenjak. Poudarjal je pet temeljnih odnosov med ljudmi (vladar in podložnik, oče in sin, mož in žena, starejši in mlajši sin, prijatelj in prijatelj). Poseben pomen je dal družini, v kateri naj bi vladalo spoštovanje do staršev in starejših.

Čou Med 1000 in 250 pr. Kr.

V času te dinastije so gradili mesta, povezana s cestami in kanali. Prvi na svetu so uporabljali plavže za taljenje železove rude. Kovali so denar.

Qin Konec 3. stoletja pr. Kr.

Prvi vladar dinastije, Shi Huangdi, si je nadel ime prvi kitajski cesar. Uvedel je enoten denar, mere, zakone in pisavo za vso državo. Zaradi vpadov nomadskih ljudstev je začel graditi veliki Kitajski zid. Zid so kasneje dograjevali še poznejši vladarji.

Ali veš? • Rumeno reko imenujejo tudi Kitajska žalost, saj lahko ob velikih poplavah uniči številna naselja. • V času dinastije Šang so bili simbol plemstva svileni čevlji.

33

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 33

9/19/11 10:12 AM

Prve civilizacije v Ameriki

Kako so se razvijale prve civilizacije v Aziji in Ameriki

Prve poljedelske skupnosti v Ameriki so okoli leta 7000 pr. Kr. nastale v današnji Mehiki. Najpomembnejši pridelek je bila koruza. V 2. tisočletju so se razvile prve civilizacije na ameriških tleh, ki so močno vplivale na poznejše kulture.

PRVE AMERIŠKE CIVILIZACIJE: OLMEKI (Srednja Amerika; J Mehika ob Mehiškem zalivu) med 1500 in 400 pr. Kr.

• Olmeki so prva poznana civilizacija v Srednji Ameriki. • Imenujemo jo mati kulture. • Ohranjeni so grobovi, dvorišča, piramide, veliki kamniti spomeniki. • V 5. stoletju je civilizacija propadla. Vzrokov ne poznamo.

ZAPOTEKI (Srednja Amerika, južna Mehika) od 600 pr. Kr. dalje

• Prva mestna naselbina na ameriških tleh se je imenovala Monte Alban. Mesto je bilo trgovsko in versko središče z velikim trgom, ki so ga obkrožali piramide, templji in palače. • Uporabljali so koledar in hieroglife. • V 9. stoletju je civilizacija propadla. Vzrokov ne poznamo.

CHAVIN (Južna Amerika – gorovje Peruja) od 900 do 200 pr. Kr.

• Ohranjenih je mnogo najdišč, ki so služila verskim obredom.

NAZCA (Južna Amerika – obalni pas Peruja) Od 2. do konca 7. stoletja

• Ohranjene so njihove čudovite tkanine in keramični izdelki.

MOCHE (Južna Amerika – severna obala Peruja) Od 1. do 8. stoletja

• Imeli so bogato kulturo, saj je ohranjen srebrn in zlat nakit. • Ohranjene so keramične posode z upodobitvami vsakdanjega življenja.

Olmeški kip: Predstavlja dve živali: aligatorja in jaguarja, najmočnejši živali mehiških tropskih gozdov.

Ali veš?

Ponovimo 1. Kaj je omogočilo razcvet indske civilizacije? 2. Katere reke so bile pomembne za začetek civilizacije na Kitajskem? 3. Kaj je učil Konfucij? 4. Kaj je bilo značilno za prve civilizacije v Ameriki?

RP 7 notranjost ZPP 2011 2 poglavje.indd 34

Kultura Nazca: Na vazi so upodobljeni kolibriji. Prebivalci so verjeli, da so kolibriji glasniki bogov gora.

• V mestu Monte Albán je živelo 25.000 ljudi. • Nekateri ljudje so prepričani, da so se s skrivnostnimi upodobitvami pripadniki kulture Nazca nameravali povezati z bitji z drugih planetov.

Premisli 1. Katere podobnosti in katere razlike lahko opazimo med indsko, kitajsko in ameriškimi civilizacijami?

POJMI razslojevanje – delitev v družbene skupine, ki se ločijo na primer po premoženju in vlogi v družbi 34

8/29/11 10:18 AM


Prve civilizacije