»
PREDSTAVITEV V SREDIŠČU
sprejemanje kratkih sporočil, skupinska orodja za komunikacijo (»chat«, videokonference) in še mnogo več. Napredne aplikacije na področju poenotenih komunikacij tako že danes omogočajo integracijo imeniških in poslovnih sistemov, namiznih aplikacij (npr. »click-to-dial« za klicanje iz brskalnika ali odjemalca pošte). IP telefonija bo tako v prihodnje pomenila osnovni gradnik za govorne storitve v fiksnih in mobilnih omrežjih. Rešitev združenih komunikacij ne smemo enačiti z združenim sporočanjem. Pri zdru ženih komunikacijah dejansko gre za to, da uporabniki med sabo komunicirajo tako v realnem kot nerealnem času. Pri tem se način komunikacije razlikuje glede na lokacijo upo rabnikov in način dela. Pri združenem spo ročanju pa gre za to, da se sporočila pošiljajo po raznovrstnih kanalih (na primer elektronska pošta, govorna sporočila in faks sporočila) in ta uporabniku niso dosegljiva v realnem času. Združene komunikacije uporabniku dejansko omogočajo, da preveri in pridobi elektronsko pošto ali govorno sporočilo iz kate rekoli komunikacijske naprave, in sicer kjerkoli in kadarkoli. Implementacija združenih komunikacij navadno poteka postopoma. Najprej se zgradi infra-
Nisem dovolj bogat, da bi poceni kupoval, je stari rek, na katerega se dandanes v času krize in vsesplošnega varčevanja prepo gosto pozablja. Samo ime »IP telefonija« je danes postalo avto ma tično sinonim za zniževanje stroškov, pri tem pa se pozablja, da je razlika med pro fesionalnimi in cenovno ugodnimi (domačimi) rešitvami velika. Ko stranka to spozna (če sploh), je po navadi že prepozno in se zadeva večinoma pomete pod preprogo. Razlog za tako stanje je predvsem v tem, da se v podjetjih nihče ne želi ukvarjati s ko munikacijami oziroma se s tem ukvarjajo ljudje, ki niso usposobljeni za to. Pri takem načinu dela se IP telefonija uvaja v podjetje samo zaradi tega, da se ustvari slika, da se sledi tehnološkim novostim, potrebe pa so drugotnega pomena. Tako se dejansko vse lastnosti in prednosti, ki jih prehod na IP komunikacijske sisteme omogoča, ne uve dejo v podjetja. Vse ostane samo na nivoju cenejših klicev in lepih besed o poenoteni tehnologiji, ki pa v praksi ne zaživi. Zato je potrebno poslušati strokovnjake, da ne bo račun ob koncu leta prevelik.
»
Endre Šarvari, UnistarLC, d. o. o.
18
Računalniške novice
struktura, na katero bo priključena rešitev. Zavedati se moramo, da na isti infrastrukturi ne tečejo samo rešitve za združene komunikacije, ampak tudi ostale storitve, kot so: poslovni sistem, intranet, internet, video, podatki itd. Ko je prvi pogoj izpolnjen, začnemo z IP telefonijo, ki je del združenih komunikacij in je srce rešitve. Ko je IP telefonija postavljena, pa lahko začnemo implementirati ostale rešitve, kot so kontaktni center, unificirano sporočanje, takojšnje sporočanje (instant messaging), spletno sodelovanje in podobno.
Kaj imata skupnega oblak in VoIP? Mobilnost in okretnost sta ključna koncepta novega desetletja. Pri tem igrata najpo membnejšo vlogo mobilna tehnologija in računalništvo v oblaku. Virtualizacija in raču nalništvo v oblaku namreč povzročata velike spremembe v našem mišljenju ter v obstoječi tehnologiji. Te nove tehnologije bodo namreč omogočile večjo storilnost v krajšem času ter lažje učenje in komunikacijo.
Računalništvo v oblaku je pisano na kožo ponudnikom VoIP telefonije.
Prednosti računalništva v oblaku vse bolj koristijo tudi ponudniki storitev VoIP telefonije. V nada ljevanju si poglejmo, zakaj bo računalništvo v oblaku igralo ključno vlogo v nadaljnjem razvoju ponujanja storitev VoIP telefonije. Zanesljivost Zanesljivost delovanja je ključna komponenta ponujanja VoIP telefonije. Ponudnik tovrstnih storitev si enostavno ne sme privoščiti izpada. Ker je računalništvo v oblaku znatno bolj zavarovano pred izpadi v primerjavi s klasičnimi podatkovnimi centri, je to kot nalašč za ponujanje storitev VoIP telefonije. S tem je namreč možnost izpada storitve praktično zanemarljiva. Stroški Vzdrževanje lastnega podatkovnega centa terja veliko denarja. Tu je namreč potrebno upoštevati tako nakup in vzdrževanje programske in strojne opreme kot osebne dohodke vrhunsko usposobljenih skrbnikov. Pri računalništvu v oblaku teh stroškov ni, saj ponudnik storitev VoIP telefonije plačuje le toliko, kot dejansko porabi. Poleg tega po-
nudniku ni potrebno skrbeti za nakup in vzdrževanje strojne in programske opreme ter plačevanje dragih licenc. Varnost podatkov Ker ponudniki storitev VoIP telefonije podatke uporabnikov hranijo na različnih lokacijah, to povečuje tveganje za njihovo krajo ali izgubo. S sklenitvijo pogodbe s ponudnikom storitev računalništva v oblaku, lahko ponudniki storitev VoIP telefonije vse svoje podatke hranijo na enem mestu oziroma v enem podatkovnem centru. To je dejansko tudi razlog, zakaj se vse več ponudnikov storitev VoIP telefonije odloča za računalništvo v oblaku.
Trg IP telefonskih aparatov Če želimo koristiti storitve IP telefonije, potrebujemo ustrezne aparate. Tu gre seveda za aparate, preko katerih poteka govorna IP komunikacija. V grobem delimo te aparate na tri ključne skupine: IP telefonski aparati, programski telefoni in USB IP telefoni. IP telefonski aparati IP telefonski aparati se vsaj po zunanjosti skorajda ne razlikujejo od klasičnih telefonskih aparatov. Glavna razlika je v tem, da lahko te priključimo na lokalno IP omrežje in si preko njih izmenjujemo IP govorne pakete. Večina novejših IP telefonov ima vgrajeno stikalo, ki omogoča, da do telefona in raču nalnika pripeljemo samo en omrežni kabel. Dodaten napajalnik tu navadno ni potreben, saj aparat potrebno električno energijo dobi kar neposredno preko mrežnega kabla. IP telefoni se razlikujejo še po funkcionalnosti in načinu uporabe. Poznamo namreč navadne avdio IP telefone in video telefone ter celo brezžične telefone. Danes lahko tudi pame tne mobilne telefone z ustrezno programsko opremo uporabljamo v vlogi običajnih IP telefonov.
IP telefonski aparat podjetja Cisco
maj 2012