Razdrobljena Evropa okoli leta 1000
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 122, ki prikazuje bitko pri Hastingsu in jo analizirajo: • Ali lahko ločimo nasprotnike? • Kako so oboroženi vojaki na sliki? • Kako so oblečeni?
Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci lahko ustvarijo svoj potek bitke pri Hastingsu na spletni strani www.bbc. co.uk/history/british/normans/launch_ gms_battle_hastings.shtml
Razdrobljena Evropa okoli leta 1000
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi odlomke iz listine Magna Carta iz leta 1215, ki jih preberejo in nato analizirajo. Lahko se odloči za sodelovalno učenje, pri katerem vsaka skupina prebere in analizira en odlomek. Odlomek 1 »Ob smrti moža, lahko žena obdrži svojo doto in vso dediščino. Za doto in dediščino, ki sta jo imela z možem v posesti ob dnevu njegove smrti, ji ni potrebno plačati ničesar. Žena lahko v hiši moža ostane 40 dni po njegovi smrti; v tem času ji bo izročena dota.« Analiza: • Pomisli, na kateri družbeni sloj se nanaša določilo listine. • Kaj nam o položaju in pravicah žensk priča navedeni zapis? Odlomek 2 »Noben stražnik ali drug kraljevi uradnik ne sme odvzeti žita ali drugega prenosnega blaga od moža brez plačila, razen, če prodajalec soglaša z odlogom plačila.« Analiza: • Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano pravilo. • V kakšnem položaju so bili po zapisanem pravilu kraljevi uradniki? Odlomek 3 »Noben šerif, kraljevi uradnik ali katera druga oseba ne sme svobodnemu možu odvzeti konja ali voz za prevoz blaga brez njegove privolitve.« Analiza: • Pomisli, kdo so bili svobodni prebivalci v 13. stoletju. • Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano pravilo. Odlomek 4 »Nihče, niti mi niti kateri drug kraljevi uradnik, ne bo odvzel lesa za naše gradove ali katerokoli drugo potrebo brez dovoljenja lastnika.« Analiza: • Koga naj bi predstavljal izraz »mi«? • Kateremu družbenemu sloju so pripadali omenjeni lastniki gozdov? Odlomek 5 »V vsej kraljevini naj bodo uvedene enotne mere za vino, pivo in žito. Prav tako naj bodo uvedene enotne mere za fino in domače sukno ter moško modno blago /…/. Poenotijo naj se tudi uteži.« Analiza: • Zakaj je bilo potrebno, da se mere poenotijo? • Ali imamo danes v Evropi enotne mere? • Katere mere za dolžino in težo poznaš? Odlomek 6 »Noben svoboden mož ne sme biti zaprt, izobčen ali izgnan; nobenemu svobodnemu možu ne smejo biti odvzete njegove pravice in posest /…/ ali se proti njemu uporabi sila ali pošlje druge proti
4. Razloži pojem. FEVDALNA RAZDROBLJENOST
102
Roparski napadi so povzročili zastoj v evropskem gospodarskem razvoju. Prizadeli so mnoge države in njihove kralje ter imeli tudi politične posledice. 3. Kaj se je zgodilo z močjo kraljev iz osrednje države?
MOČ KRALJEV JE UPADALA
NAMESTO MOČNE ENOTNE DRŽAVE, SO OBSTAJALE ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DRŽAVE
Kdo so bili vitezi Fevdalci so v Evropi okoli leta 1000 zaradi stalnih spopadov organizirali svoje privatne vojaške oddelke, v katerih so se bojevali vojaki, ki jih imenujemo vitezi. 5. Spodaj so navedene ključne besede, s katerimi lahko opišemo življenje vitezov. Na črto pod besedami zapiši kratko obrazložitev. A. NI VITEZA BREZ KONJA
BOJEVALI SO SE NA KONJIH. B. GRADOVI
ŽIVELI SO V GRADOVIH. C. SLUŽITI GOSPODU
BOJEVALI SO SE ZA FEVDALCE. Č. VITEŠKI TURNIRJI
ZABAVNO TEKMOVANJE D. GRBI
ZNAK DRUŽINE PONOVIMO
Novi vpadi po Evropi
Vikingi • IZ SKANDINAVIJE
VPADI VIKINGOV, MADŽAROV IN SARACENOV;
• BLISKOVITI NAPADI PO EVROPI
MED LETOMA 800 IN 1000
• TRGOVCI IN RAZISKOVALCI
Vitezi • VOJAKI • ZVESTOBA GOSPODU • POGUMNI • VITEŠKI TURNIRJI
Oslabitev moči kraljev • DVIGALA SE JE MOČ POSAMEZNIH FEVDALCEV • ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DEŽELE
76
njemu, razen v primeru sodne odločitve njegovega sodišča ali po zakonu dežele.« Analiza: • Na katero značilnost Anglije v 13. stoletju kažejo zapisana določila? • Kdo lahko danes odloči, da se nekdo zapre ali se mu omejijo njegove pravice? Kdo so bili vitezi
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na straneh 123. Izdelajo kronološko tabelo o odraščanju srednjeveškega viteza; vsakemu obdobju pripišejo eno značilnost.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 123 zgoraj, ki prikazuje viteški turnir in jo analizirajo: • Kaj se je dogajalo na turnirju? • Kako so bili vitezi opremljeni? • Kdo so bili gledalci? • Pomisli, ali je bilo sodelovanje na turnirju lahko tudi nevarno. Na kakšen zaključek napeljuje slika?
PONOVITEV Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • Od kod so bili Vikingi? • Kako jih je spoznala Evropa? • Katera ljudstva so še vpadala po Evropi poleg Vikingov? • Zakaj pravimo, da je bila Evropa okoli leta 1000 razdrobljena? • Kakšno delo so opravljali vitezi? • Komu so morali biti zvesti? • Kako je nekdo postal vitez? Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 76.