http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/5.%20razred/Prirocniki_priprave/sa

Osnovna šola Majšperk PREDMET:

RAZRED:

5. b

URA:

95., 96.

SLOVENŠČINA

UČNI SKLOP:

NB – samostalnik

UČNA ENOTA:

Samostalnik – poimenovanje Ponavljanje

3. nivo UČITELJICA:

CILJI Učenci: • poimenujejo bitja, stvari in pojme; • prepoznavajo in posplošujejo pomenske lastnosti samostalnikov; • obvladujejo in uporabljajo strategije za prepoznavanje samostalnikov; • razumejo in uporabljajo strokovni izraz samostalnik.

PRIPOMOČKI: ☺ SDZ, 2. del, 17–19; UČ, 81–82, nal. 1–4; DZ, 38, nal. 1–2 ☺ SDZ, 2. del, 12–13; UČ, 77–78, nal. 4, 8 OBLIKE DELA UČNE METODE x

frontalna

x

individualna delo v dvojicah skupinska

Barbara Rajh

TIP UČNE URE: nova snov ponavljanje

pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje

POTEK URE Dejavnosti učitelja

1. ura

Samostalnik - poimenovanje Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Na vrtu SDZ, 17, nal. 1, 2 UČ, 81, nal. 1, 2

Opazujejo ilustracijo in ustno poimenujejo, kar je na njej.

Ponovijo besede iz prve naloge in razmišljajo, kaj z njimi poimenujemo (tj. človeka, žival, rastlino ali stvar); nato jih napišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Nazadnje napišejo nadpomenko besed človek, žival in rastlina (tj. bitje).

II. GLAVNI DEL • Samostalniki - spoznavanje SDZ, 18–19, nal. 3–7 UČ, 82, 3–4 DZ, 38, nal. 1–2

Naloga 7: Učence spodbujam k samostojnemu reševanju te naloge; tistim, ki samostojnega reševanja niso zmožn, pomagam tako, da jih vodim pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli manjkajoče podatke (tj. v 6).

Naštejejo pet bitij in pet stvari.

Berejo povedi. Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj poimenujejo podčrtane besede. Nato podčrtajo/obkrožijo pravilni odgovor.

Iz besednih zvez tvorijo samostalnike (za pojme), jih napišejo in jim pripišejo protipomenke.

Nato k danim samostalnikom (za pojme) napišejo protipomenke.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kaj poimenujejo besede, ki so jih napisali v tej nalogi; obkrožijo črko pred pravilno rešitvijo.

Preberejo niz besed (samostalnikov); razmišljajo, kaj z njimi poimenujemo (tj. bitje, stvar ali pojem), in jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočimi podatki.

Rešitve preverim frontalno.

III. ZAKLJUČNI DEL • Kopriva in samostalniki

V opisu koprive podčrtajo samostalnike v 1. in 2. odstavku.

Zapis v zvezke: Opombe:

individualna pomoč

Učenci v osnovni šoli spoznajo, da so samostalniki besede, s katerimi poimenujemo bitja, stvari in pojme, ter da imajo določeno obliko oz. oblikovne značilnosti, in sicer: spol in število (to spoznajo v 5. razredu oz. v 16. in 17. enoti našega delovnega zvezka), sklon oz. sklanjanje (to obravnavajo v 6. razredu) in sklanjatev (s tem se ukvarjajo v 7. razredu).

Pri opazovanju in prepoznavanju pomena samostalnikov imajo največ težav z razumevanjem izraza pojem (bitja in stvari si lahko predstavljajo, pojmov pa ne). Zato naj si pri razmišljanju o tem, ali je dana beseda samostalnik ali ne, pomagajo tudi tako, da dano besedo uporabijo v povedi To je … in se nato vprašajo po tej besedi; če se vprašajo Kdo/kaj je to?, je beseda zagotovo samostalnik (npr. To je noč. Kaj je to? Beseda noč je samostalnik.; To je zanimivo. Kakšno je to? Beseda zanimivo ni samostalnik.).

Učitelj naj od učencev ne zahteva definicije samostalnika, pač pa naj preverja razumevanje in rabo tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da učencem naroči, naj v skupini raznovrstnih besed podčrtajo/obkrožijo samostalnike in pojasnijo svoje rešitve oz. naj skupino istovrstnih besed poimenujejo z ustreznim jezikoslovnim izrazom in pojasnijo svojo rešitev).

Z vprašalnico Kdo?sprašujemo samo po človeku – po vsem drugem (torej tudi po živalih) sprašujemo s Kaj? (To se bo zdelo učencem zelo čudno, saj v pogovornem jeziku sprašujemo po živalih tako kot po človeku, tj. s Kdo?.)

POTEK URE

2. ura

Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO

Ponavljanje - nivoji Dejavnosti učenca

• Samostalniki Samostalniki so besede, s katerimi neposredno Ponovijo, kaj so samostalniki. poimenujemo bitja, stvari ali pojme.

Ponovitev učne snovi.

II. GLAVNI DEL • Samostalniki – ponavljanje in utrjevanje SDZ, 19, nal. 8, 20, nal. 11 UČ, 82, nal. 5, 83, nal. 6; DZ, 38, nal. 3 Nal. 8: Učencem lahko pomagam tako, da jim pred reševanjem naloge naročim, naj si ogledajo ilustracijo in preberejo besedilo v oblačku.

Nalo. 9: Učence spodbujam k samostojnemu reševanju te naloge; učencem, ki tega niso zmožni narediti sami, pa pomagam tako, da jih vodim pri razmišljanju o tem, v kateri nalogi bi našli ta podatka (tj. v 8.). Rešitve preverim frontalno.

Frontalno preverim rešitve; pri tem spodbujam učence k pojasnjevanju svojih rešitev

Berejo povedi. Nato odgovorijo na vprašanje in pojasnijo svoj odgovor.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo o tem, kako bi se vprašali po podčrtanih besedah v zgornjih povedih; pobarvajo oblačka s pravilno rešitvijo.

Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma.

Preberejo niz besed in razmišljajo, katera med njimi ni samostalnik; prečrtajo jo in pojasnijo svojo rešitev.

Preberejo besedilo. Nato v njem podčrtajo samostalnike. Med frontalnim preverjanjem pojasnjujejo svoje rešitve.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu enote, preberejo besedili v oblačkih in se pogovorijo o dejanju osebe in razlogih zanj ter o odzivu živali.

Definicije si zapišejo v zvezek.

III. ZAKLJUČNI DEL • Samostalniki v koprivi

Domača naloga: Opombe:

individualna pomoč

Ura izvajana kot ura nivojskega pouka.

Poiščejo samostalnike v preostalih odstavkih neumetnostnega besedila o koprivi. Jih podčrtajo in izpišejo (bitja, stvari in pojme).

Osnovna šola Majšperk PREDMET:

RAZRED:

5. b

URA:

99., 101.

SLOVENŠČINA

UČNI SKLOP:

NB – samostalnik

UČNA ENOTA:

Spol samostalnika Spol samostalnika – ponavljanje

UČITELJICA:

Barbara Rajh

CILJI Učenci: • poimenujejo bitja in stvari, • ločujejo naravni spol od slovničnega spola, • obvladujejo in uporabljajo strategije za določanje spola, • določajo spol samostalnikov, • razumejo in rabijo strokovne izraze moški, ženski in srednji spol.

• določajo spol samostalnikov.

PRIPOMOČKI: ☺ SDZ, 21–23, UČ, 85–86 ☺ SDZ, str. 24–25, UČ, 87, DZ, 39, delovni list OBLIKE DELA x

frontalna

x

individualna delo v dvojicah skupinska

TIP UČNE URE: nova snov, ponavljanje

UČNE METODE

pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje

POTEK URE Dejavnosti učitelja

1. ura

Spol samostalnika Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Igra samostalnik

Ponovijo, kaj je to samostalnik.

Iščejo nove samostalnike, ki se začnejo z zadnjo črko prejšnjega samostalnika.

II. GLAVNI DEL • Spol samostalnika Glej prilogo.

Sodelujejo v pogovoru in spoznavajo spol samostalnika.

• Reševanje nalog v DZ SDZ, 21–23 UČ, 85–86

Opazujejo risbe in poimenujejo narisana bitja.

Povedo, katera poimenovana bitja so moškega spola in katera ženskega.

Samostalnike (tj. poimenovanja bitij) napišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Povedo, ali so napisane besede samostalniki, in utemeljijo svoj odgovor.

Preberejo samostalnike (ki poimenujejo odrasla bitja) in ob vsakem napišejo, katerega spola je; pripišejo mu še samostalnik nasprotnega spola.

Nato ob ponujenih možnostih razmišljajo, kaj poimenujejo navedeni samostalniki, in obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Nepopolno poved dopolnijo z manjkajočima podatkoma (lahko ju prepišejo iz preglednice, ki so jo dopolnjevali v prvem delu te naloge).

Opazujejo sliko in poimenujejo tiste njene prvine, ki so zaznamovane s puščico. Besede napišejo na črte.

Nato sodelujejo v pogovoru o zapisanih besedah – odgovarjajo na vprašanja o njihovi vrsti, poimenovalni vlogi in spolu. Ogledajo si ilustracijo, preberejo

Vodim pogovor in pomagam učencem pri ugotavljanju spola samostalnikov.

Ne vrednotim njihovih odgovorov, temveč jih samo poslušam. Nato jih (brez povzetka oz. rešitve) usmerim k reševanju naslednje naloge. (V tej je namreč vsebovan odgovor.)

Frontalno preverim rešitve – učenci naj po izrečeni rešitvi predstavijo še strategijo določanja spola samostalnikov.

besedili v oblačkih in skušajo odgovoriti na vprašanji.

Dopolnijo nepopolni povedi.

Nato še enkrat odgovorijo na vprašanji, povezani s prejšnjo ilustracijo.

5: Najprej si ogledajo ilustracijo v tej nalogi, preberejo besedili v oblačkih in povedo, s čim si je deček pomagal pri določanju spola.

Nato preberejo samostalnike in jim določijo spol.

III. ZAKLJUČNI DEL • Zapis v zvezke

Zapišejo povzetek naloge 4.

Zapis v zvezke: Opombe:

individualna pomoč

Samostalniki so točno določenega spola, in sicer moškega, ženskega ali srednjega; pravimo, da so enospolski (za razliko od pridevnikov, ki so trispolski, prim. bel, -a, o).

Spol samostalnikov je v slovenščini načeloma določen slovnično, tj. na podlagi končnice v imenovalniku ednine; tako je večina samostalnikov – s končnico -ř moškega spola (npr. cvet, oblak), – s končnico -a ženskega spola (npr. polica, kljuka), – s končnico -o oz. -e srednjega spola (npr. okno, sonce).

Nekaj pa je posebnosti, npr.

– samostalniki ženskega spola s končnico -ř (prim. breskev, luč, mami, Karmen), – samostalniki moškega spola s končnico -a (npr. Miha, strojevodja) ali -o/-e (npr. avto, finale).

Ne določamo spola bitja, stvari ali pojma, temveč spol besede, s katero je to poimenovano, in si pri določanju spola večine besed lahko pomagamo tako, da pred besedo postavimo besedo tisti, tista ali tisto – tisti je namreč znamenje moškega spola, tista ženskega in tisto srednjega.

POTEK URE

2. ura

Dejavnosti učitelja I. UVOD Z MOTIVACIJO • Samostalnik in spol samostalnika

Spol samostalnika – ponavljanje Dejavnosti učenca Povedo, kaj so samostalniki, kaj jim določimo in kako določimo spol.

II. GLAVNI DEL • Reševanje nalog v DZ SDZ, 24–25 DZ, 39, UČ, 87

Individualno rešujejo naloge v DZ in utrjujejo svoje znanje.

Preberejo samostalnike, jim določijo spol in jih prepišejo na Frontalno preverim rešitve – učenci naj po določitvi spola ustrezno mesto v preglednici.

Preberejo niz samostalnikov in vsakemu določijo spol; nato predstavijo še strategijo njegovega določanja. prečrtajo samostalnik, ki je drugačnega spola, kot so ostali v nizu. Ko končajo, predstavijo svoje rešitve in jih utemeljijo.

Preberejo dvojice povedi; podčrtanima samostalnikoma Učence spodbujam k samostojnemu reševanju te naloge določijo spol in povedo, kaj so opazili. Svoje ugotovitve (vendar pa bo nekaj učencev verjetno potrebovalo strnejo tako, da dopolnijo nepopolne povedi. individualno pomoč). Rešitve preverim frontalno.

Za popestritev si ogledajo ilustracijo na koncu enote, preberejo besedili v oblačkih in se pogovorijo o tem, kaj se je zgodilo in zakaj je do tega prišlo.

• Pregled rešitev

Frontalno pregledajo rešitve.

III. ZAKLJUČNI DEL • Naloge za ponavljanje

Domača naloga: Opombe:

individualna pomoč

Individualno rešujejo naloge na delovnem listu za ponavljanje.

Kar jim ostane, je domača naloga.

Osnovna šola Majšperk

RAZRED:

SLOVENŠČINA

PREDMET:

URA:

5. b 102., 104., 106., 107.

UČITELJICA:

UČNI SKLOP:

NB - samostalnik

UČNA ENOTA:

Število samostalnika Edninski in množinski samostalniki Preverjanje Analiza preverjanja

Barbara Rajh

CILJI Učenci: • poimenujejo stvari; prepoznajo številskost stvari iz končnice samostalnika; izrekajo števila s pravilnimi končnicami samostalnika; ločujejo števila samostalnika od številskosti poimenovanih bitij/stvari; obvladajo in uporabijo strategije za določanje števila; • pravilno rabijo neštevne edninske samostalnike; rabijo dvojinske oblike samostalnika namesto množinskih; prepoznavajo in odpravljajo napake v izrekanju števila; pravilno rabijo slovenska množinska zemljepisna lastna imena; razumejo in rabijo strokovne izraze ednina, dvojina, množina, edninski in množinski samostalnik; • rešujejo naloge o samostalniku, o spolu in številu; • analizirajo preverjanje.

PRIPOMOČKI: ☺ SDZ, 26– 30, nal. 7, UČ, 89–90, DZ, 40 ☺ SDZ, 30–32, UČ, 91, DZ, 41 ☺ delovni listi OBLIKE DELA x

frontalna

x

individualna delo v dvojicah skupinska

TIP UČNE URE: nova snov, preverjanje, analiza

UČNE METODE

pogovor, razlaga, pripovedovanje, m. branja in dela s tekstom, izkušenjsko učenje, praktično delo, raziskovanje, prikaz, opazovanje, sodelovalno učenje, problemski pouk, ogled videoposnetka, preverjanje, ocenjevanje

POTEK URE

1. ura Dejavnosti učitelja

Število samostalnika Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Samostalnik in spol samostalnika

Povedo, kaj so samostalniki, kaj jim določimo in kako določimo spol.

II. GLAVNI DEL • Število samostalnika Glej prilogo.

Sodelujejo v pogovoru in spoznavajo število samostalnika.

• Reševanje nalog SDZ, 27–30, nal. 7 UČ, 89–90, DZ, 40

Berejo krajše besedilo. Napišejo odgovore na vprašanja o številu knjig ter povedo, po čem so prepoznali števila, ko pa v besedilu niso bila zapisana s številkami.

Opazujejo sličice ter poimenujejo naslikane stvari in hkrati izražajo tudi njihovo številskost. Povedo, ali so napisane besede samostalniki, in pojasnijo svoje mnenje.

Primerjajo obliko napisanih samostalnikov za isto stvar ter povedo, kaj so ugotovili in zakaj je do tega prišlo.

Ogledajo si fotografijo in napišejo, kaj je v puščici.

Pozorna sem zlasti na izražanje dvojine (učenci

namreč namesto nje pogosto uporabljajo množino.)

Pozorna sem zlasti na zapis samostalnikov v dvojini.

Ob ponujenih možnostih razmišljajo, kaj so poimenovali z napisanimi besedami; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Razmišljajo, ali so te besede samostalniki, in obkrožijo DA ali NE. Še enkrat preberejo napisane samostalnike in razmišljajo, koliko stvari je z njimi poimenovanih; nato jih prepišejo na ustrezno mesto v preglednici.

Dopolnijo nepopolne povedi.

Ustno odgovorijo na vprašanji o svojem znanju tujih jezikov in o dvojini v njim znanih tujih jezikih ter pojasnijo svoj zadnji odgovor.

Svoje ugotovitve strnejo tako, da dopolnijo nepopolni povedi.

V priročnikih iščejo podatke o tem, kateri jeziki imajo dvojino.

K napisanim samostalnikom pripišejo še njihovo obliko za drugi dve števili.

Preberejo besede, prepišejo samostalnike in jim določijo število.

III. ZAKLJUČNI DEL • Skupno preverjanje

Berejo samostalnike in preverijo določena števila.

Zapis v zvezke: Opombe:

individualna pomoč Samostalniki lahko poimenujejo eno bitje/stvar/pojem, dve ali več – zato so v določenem slovničnem številu, in sicer v ednini, dvojini ali množini (npr. knjiga, knjigi, knjige). Slovnično število izražamo v slovenščini s končnico (npr. dežnik-ř, -a, -i; knjig-a, -i, -e; ravnil-o, -i, -a).

Slovenščina je eden od redkih jezikov, ki je skozi stoletja svojega razvoja ohranil vsa tri števila, tj. tudi dvojino; večina jezikov ima namreč le dve števili, in sicer ednino in množino. Ravno dvojina pa je tisto slovnično število, ki se v neknjižni slovenščini pogosto izgublja, in to predvsem pri samostalnikih ženskega spola – tu se namesto dvojinske oblike uporablja množinska ob števniku dve (npr. dve hiše); samostalniki moškega spola dvojino ohranjajo (npr. kozolca – ne: dva kozolci). Po drugi strani pa v knjižni slovenščini velja pravilo, da pri parnih delih telesa, oblačilih in napravah (npr. noge, nogavice, drsalke) ter pri funkcijskih parih (npr. starši) ne uporabljamo dvojine, temveč množino.

Opozorilo: Učitelj naj pri učencih načrtno utrjuje knjižno rabo dvojine (pa tudi knjižno rabo množine namesto dvojine).

Večina samostalnikov ima tri števila, nekaj pa je izjem, tj. samostalnikov, ki nimajo vseh treh števil, temveč imajo samo eno, in sicer: – samo množino (to so t. i. množinski samostalniki, npr. škarje, hlače, smuči) ali – samo ednino (to so t. i. neštevni edninski samostalniki, tj. poimenovanja za snov, npr. mleko, za skupino, npr. sadje, ali za pojem, npr. mladost).

Učenci, katerih materni/prvi jezik je slovenščina, načeloma nimajo težav z rabo množinskih samostalnikov, saj tvorijo pravilne povedi (npr. Vrata so odprta. – ne Vrata je odprta; Škarje so ostre. – ne Škarje je ostro; Sani so lesene. – ne Sani so leseni.). Ko pa začnejo opazovati množinske samostalnike in jim določati število, se jim zdi zelo nenavadno, da nimajo ednine in dvojine – ko pa vendar obstaja samo ena taka stvar oz. dve (npr. ene škarje, dvoje škarij). Učitelj naj zato učencem pove, da ne določamo števila bitij oz. stvari, temveč število besede, s katero je bitje/stvar poimenovana, in da si pri določanju števila besede lahko pomagajo tako, da besedo uporabijo v povedi, s katero odgovorijo na vprašanje Kaj je to?, torej To __ okno/okni/okna/škarje/vrata. Če v odgovoru uporabijo besedo je, je samostalnik v ednini (npr. To je okno.); če uporabijo besedo sta, je samostalnik v dvojini (npr. To sta okni.); če pa uporabijo so, je samostalnik v množini (npr. To so okna/ škarje/vrata.).

Neštevne edninske samostalnike (npr. čaj, grmovje, mladost) v neknjižni slovenščini pogosto postavljamo v množino (npr. Kupili so tri čaje.), vendar to v knjižnem jeziku ni dovoljeno – neštevni samostalniki morajo biti v ednini, pred njimi pa je treba navesti količinski izraz (npr. Kupili so tri steklenice/vrste čaja.).

POTEK URE

2. ura Dejavnosti učitelja

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Samostalnik, spol in število samostalnika II. GLAVNI DEL • Reševanje nalog SDZ, 30–32 UČ, 91, DZ, 41 8: Učence usmerjam k razmišljanju o tem, – ali lahko mleko, sadje, bolezni štejemo ali ne, – česa še ne štejemo (naj naštejejo nekaj primerov), – kateri natakar, ki bi mu naročili »tri čaje«, bi ravnal prav: tisti, ki bi nam prinesel tri žličke čaja, tri skodelice čaja, tri lonce čaja, – kako bi družina naročila juho, riž, omako, solato, sok, kruh, jabolčni zavitek, smetano ipd., – zakaj moramo pri neštevnih samostalnikih uporabljati količinske izraze (npr. skodelica/kos/zajemalka/ krožnik …) ipd.

Edninski in množinski samostalniki Dejavnosti učenca Povedo, kaj so samostalniki, kaj jim določimo in kako določimo spol.

Individualno rešujejo naloge o številu samostalnika.

Preberejo dvojice povedi. Razmišljajo, katera poved iz dvojice je pravilna, in jo obkrožijo. Nato pojasnijo svoje rešitve.

V skupini samostalnikov podčrtajo neštevne.

Dopolnijo nepopolno poved oz. povzetek o neštevnih edninskih samostalnikih.

Poimenujejo, kar je na sličicah, in zapišejo obe besedi.

Ob obeh sličicah ustno odgovorijo na vprašanje Kaj je to?

Nato pisno dopolnijo zapisani povedi.

Opazujejo dopolnjene povedi in sodelujejo v pogovoru o njih – odgovarjajo na vprašanja o vpisani besedi (tj. so), o številu samostalnikov in o tem, ali so lahko tudi v ednini in dvojini; nato povedo, zakaj tem samostalnikom pravimo množinski samostalniki.

Dopolnijo nepopolni povedi oz. povzetek o množinskih samostalnikih.

Preberejo samostalnike. Ob ponujenih možnostih in podani strategiji prepoznavanja števila samostalnikov razmišljajo o številu napisanih samostalnikov; nato obkrožijo črko pred pravilnim odgovorom.

Povedo, kateri od samostalnikov imajo lahko tudi ednino in dvojino; nato prepišejo množinske samostalnike.

Povedi dopolnijo z glagolom je oz. so.

Berejo povedi – pri tem pozorno opazujejo obliko samostalnika.

Nato zaznamujejo napake in jih odpravijo, in sicer tako, da na črto napišejo samostalnik v pravilni obliki.

Berejo povedi. Podčrtajo samostalnike in jih prepišejo v preglednico. Nato jim določijo spol in število.

III. ZAKLJUČNI DEL • Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote?

Kaj si se naučil o številu samostalnika?

(Dopolni miselni vzorec.)

Kaj si delal v tej enoti?

Kaj si delal brez težav?

S čim si imel težave?

Zapis v zvezke:

Odgovorijo na vprašanja in odgovore zapišejo v miselni vzorec.

Opombe:

individualna pomoč

POTEK URE

3. ura Dejavnosti učitelja

Preverjanje Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO Povedo, kaj so samostalniki, kaj jim določimo in kako jim določimo spol.

• Samostalnik, spol in število samostalnika Razdelim UL. II. GLAVNI DEL •

Individualno rešujejo naloge.

Reševanje nalog na DL III. ZAKLJUČNI DEL

• Pogovor Poberem liste.

Po oddanih listih se pogovorijo o nalogah.

Zapis v zvezke: Opombe:

individualna pomoč

POTEK URE

4. ura Dejavnosti učitelja

Analiza preverjanja Dejavnosti učenca

I. UVOD Z MOTIVACIJO • Analiza preverjanja

Poslušajo in povedo svoja mnenja.

Pogovorijo se o nalogah in rešitvah z učiteljem.

Povem svoje ugotovitve o rešenih nalogah.

II. GLAVNI DEL • Reševanje nalog Reševanje nerešenih/napačno rešenih nalog.

Na tablo napišem še podobne naloge.

III. ZAKLJUČNI DEL • Preverjanje Zapis v zvezke: Opombe:

V zvezek individualno rešijo naloge, ki so bile rešene napačno.

Rešujejo še naloge s table.

Preberejo rešitve in preverijo pravilnost.

individualna pomoÄ?