Kako so Slovenci vodili gospodarstvo
VEČ O …
Ceste so vzdrževali država, banovina in občine. V Dravski banovini je bilo komaj 500 do 600 km državnih cest, banovinskih pa več kot 4000 km. Najbolj prometna je bila državna cesta Šentilj-Maribor-Ljubljana, po kateri je v državo prihajalo največ turistov. Nasploh so bile ceste na Gorenjskem bolj urejene kot na Dolenjskem in Štajerskem. Tudi cesta proti Sušaku, ki je vodila do Jadrana, je bila v slabem stanju. Zato je bil leta 1935 sprejet program za izgradnjo cest, imenovan tudi »šestletka kraljevskih cest«. Predvideval je izgradnjo in modernizacijo naslednjih cest: Ljubljana-Bregana, LjubljanaPodkoren, Ljubljana-Planina, Ljubljana-Celje-Maribor, LjubljanaSušak (do banovinske meje). (vir: Olga Janša-Zorn, Turizem v Sloveniji v času med obema vojnama (1918–1941), v: Razvoj turizma v Sloveniji: zbornik referatov, ZZDS, Ljubljana, 1996, str. 78–95)
b) Dobro si oglej zemljevid. Na prazne Ërte dopiπi imena najveËjih industrijskih srediπË. • Katere slovenske pokrajine so bile industrijsko razvitejπe? osrednja Slovenija, Gorenjska, ©tajerska.
• Pojasni vzroke za prevladujoË tip industrije na posameznem obmoËju. Na Gorenjskem so na razπirjenost lesne in æelezarske industrije vplivali bliæina gozdov ter nahajaliπËa æelezove rude na bliænjem Koroπkem. Na ©tajerskem so bila velika obdelovalna kmetijska obmoËja, ki so spodbujala æivilsko industrijo. V Zasavju pa so bili πtevilni premogovniki.
• Kateri deli Slovenije so bili industrijsko manj razviti? Dolenjska in Prekmurje.
c) Obkroæi Ërke pred napaËnima trditvama. A. Po prvi svetovni vojni je bilo na slovenskem ozemlju zgrajeno 60 km æelezniπkih prog. B. V Sloveniji je bilo tik pred 2. svetovno vojno pribliæno 12.000 avtomobilov. C. Ljubljansko letaliπËe je imelo redne potniπke povezave z Beogradom, Celovcem, Zagrebom in Dunajem. ». Ob zaËetku 2. svetovne vojne je bilo na Slovenskem πe vedno okoli 50 % kmeËkega prebivalstva. D. Trboveljska premogokopna druæba je bila eden najveËjih industrijskih kompleksov, ki so bili v lasti Slovencev. E. Prva moderna avtomobilska cesta v Sloveniji je povezala Ljubljano in Bled.
RAZISKOVALEC
Učitelj učencem naroči, da se ob obisku središča BTC v Ljubljani ustavijo na Letališki cesti. Pri tem pozorno opazujejo stavbe na levi strani ceste proti avtocesti (obvoznici). Pri tem bodo opazili nekdanji letališki stolp. To je edini del letališča (odprto 1933), ki je še danes ohranjen. Večina letal in opreme je namreč pred drugo svetovno vojno zgorela v požaru. Nekdanji letališki stolp učenci predstavijo v razredu. Za učence, doma iz drugih slovenskih krajev, učitelj pripravi podobne zgodovinske točke, ki so primerne za opazovanje.
ZdraviliπËa in mala letoviπËa Po prvi svetovni vojni so v Sloveniji zaËeli razvijati tudi turizem. a) V uËbeniku na strani 65 preberi rubriko Ali veπ. • Katera so bila najbolj turistiËno razvita srediπËa? Bled, Rogaπka Slatina, Kranjska Gora.
• Kakπen turizem se je najbolj razvijal? Obkroæi pravilni odgovor. zimski zdraviliπki kmeËki obmorski
61
AKTUALNO
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih letih pospešeno izvažalo svoje izdelke v nekdanje jugoslovanske republike, danes samostojne države. Izvoz se nadaljuje, čeprav je vstop Slovenije v EU vplival na dvig carin za slovenske izdelke. Visok pa je tudi delež vlaganj slovenskega kapitala, pri čemer mnogi ekonomisti opozarjajo na velika tveganja, saj so ti trgi precej nestabilni. Kljub temu se vlaganja slovenskega kapitala v nekdanje jugoslovanske republike nadaljujejo, saj se s tem slovenskemu
gospodarstvu odpirajo nova tržišča. Učencem učitelj postavi vprašanje: • Katere vzporednice opaziš med položajem slovenskih podjetij ob prehodu v Kraljevino SHS pred okoli 90 leti in vstopom Slovenije v EU?
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-grafičnih izdelkov
V učbeniku na strani 65 zgoraj lahko učenci vidijo fotografijo ljubljanskega sejma. Njihova naloga je izdelati reklamni plakat za sejem leta 1921. Tega leta je bil organiziran sejem prvič. Učenci plakat lahko poljubno oblikujejo, pomembno je le, da je predstavljena vsebina sejma.
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
Učitelj učencem predstavi prvo moderno cesto na Slovenskem. Učence pozove k razmisleku: • Zakaj je prva avtomobilska cesta potekala med Ljubljano in Bledom, ne pa med Ljubljano in Mariborom? • Zakaj v Sloveniji niso zgradili še več modernih cest? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom)
Učenci preberejo besedilo o slovenski industriji v učbeniku na strani 64. Na zemljevidu na strani 50/51 s svinčnikom označijo navedene tovarne. 67