Kakšna je bila kraljevina SHS
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI Učenec: pozna poglavitne razlike med različnimi deli Kraljevine SHS, ve, kakšne spremembe je za Slovence prineslo obdobje parlamentarizma, pozna glavne značilnosti vidovdanske ustave in zna razvrstiti člene vidovdanske ustave po naprednosti in konzervativnosti, zna primerjati položaj Slovencev pred nastankom Kraljevine SHS in po njem, poimenuje politične stranke, ki so delovale na Slovenskem do diktature kralja Aleksandra, pojasni razloge za razklanost Slovencev v političnem življenju in pozna razlike med političnimi tabori. Kakšen je bil položaj Slovencev v Kraljevini SHS
UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (miselni vzorec)
Učenci pomislijo na pričakovanja, s katerimi so Slovenci vstopili v novo državo. Učitelj na tablo nariše miselni vzorec, učenci pa mu dodajajo pričakovanja — vsako pričakovanje je ena črta na miselnem vzorcu. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo zapis dr. Antona Korošca v učbeniku na strani 58. Pisni vir analizirajo: • Kakšno mnenje o Slovencih lahko razberemo iz vira? • Katera družbena skupina po mnenju dr. Korošca predstavlja temelj slovenskega naroda? • Kako bi lahko razložili Koroščeve besede, da ta stan »ni dostopen za revolucionarne misli«? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (grafom)
Učenci si ogledajo graf v učbeniku (narodnostna sestava Kraljevine SHS) na strani 58. Graf analizirajo: • Kateri narodi so bili najštevilčnejši v Kraljevini SHS? • Kraljevina SHS je ob nastanku štela 12 milijonov prebivalcev. Kolikšen delež vseh prebivalcev v Kraljevini SHS so predstavljali Slovenci? Koliko je bilo Slovencev? • Koliko je bilo vseh narodov in narodnosti v Kraljevini SHS? 60
Eden od razlogov, ki so vodili Slovence k izstopu iz Avstro-Ogrske, je bil neenakopraven položaj. Vendar se pričakovanja Slovencev, da bodo v novi državi imeli boljši položaj, niso uresničila. Razcepljene politične stranke se niso zmogle učinkovito upreti centralizmu in unitarizmu, ki sta bili glavni značilnosti Kraljevine SHS.
Kakπen je bil poloæaj Slovencev v Kraljevini SHS Novoustanovljena Kraljevina SHS je bila zelo raznolika dræava. To raznoliko dræavo je vodil kralj, ki je podpiral centralizem in unitarizem. a) Smiselno dopolni tabelo o raznolikosti Kraljevine SHS.
narodna raznolikost
Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Boπnjaki, Albanci, »rnogorci
verska raznolikost
katoliËani, pravoslavci, protestanti, muslimani, Judje
kulturna raznolikost
nepismenost v Sloveniji je bila nizka, v juænem delu dræave pa visoka
gospodarska raznolikost
severni del je bil bolj razvit (Slovenija, Hrvaπka), juæni in srednji del pa sta bila nerazvita
b) Obkroæi Ërko pred odgovorom, ki po tvojem mnenju najbolje opisuje politiko unitarizma. A. To je politika, ki je zagovarjala enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov. B. To je politika, ki je zagovarjala staliπËe, da so najpomembnejπi narodi v Jugoslaviji Slovenci, Srbi in Hrvati. C. To je politika, ki je zagovarjala staliπËe, da je jugoslovanski narod sestavljen iz treh plemen, slovenskega, hrvaπkega in srbskega.
Kakπno ureditev je uvedla vidovdanska ustava Junija 1921 je Kraljevina SHS dobila svojo prvo ustavo ∑ vidovdansko ustavo. S to ustavo se je zaËelo obdobje parlamentarizma. a) Vidovdanska ustava je bila v nekaterih pogledih napredna ustava, vendar pa je uvedla tudi centralizem. • Kako je ustava porazdelila oblast med kraljem in skupπËino? Vse pristojnosti je imel kralj, ki je lahko tudi skliceval zasedanja skup≈»len 46. πËine. SkupπËino, ki je sprejemala zakone, je lahko tudi razpustil. • Komu je vidovdanska ustava dajala najveË pristojnosti? Kralju.
• Kateri Ëlen je prepreËeval, da bi kralj postal absolutist? »len 46, saj sta si po njem skupπËina in kralj delila zakonodajno oblast.
Zakonodajno oblast izvrπujeta kralj in narodna skupπËina skupno /…/. »len 49. Kralj potrjuje in razglaπa zakone /…/. Kralj je vrhovni poveljnik vse vojaπke sile /…/. »len 51. Kralj predstavlja dræavo v vseh njenih odnoπajih s tujimi dræavami. Napoveduje vojno in sklepa mir /…/. »len 55. Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralju se ne sme niË postavljati v odgovornost, tudi ne sme biti kralj toæen.«
• Kateri Ëlen je kralju posredno omogoËal neomejeno oblast? Pojasni svoj odgovor. To je bil 49. Ëlen, ki je doloËal, da kralj potrjuje zakone. Zakonov, ki so bili njemu v πkodo, brez njegovega soglasja ni bilo mogoËe sprejeti, saj je kralj potrjeval zakone.
54
Kakšno ureditev je uvedla vidovdanska ustava
VEČ O …
Vidov dan (28. junij) ima v srbski zgodovini poseben pomen, saj označuje obletnico velikega srbskega poraza na Kosovem polju leta 1389. Po porazu Makedoncev 1371 so Turki začeli prodirati tudi v srbske pokrajine. Najprej kot roparji, potem pa vedno bolj kot organizirana vojska. Ker je turška vojska sprva doživela nekaj porazov, je sultan začel resne priprave na napad na Srbijo. Veliki vojni pohod, ki ga je vodil sam sultan
Murat, se je ustavil na Kosovem (blizu Prištine). Srbsko vojsko je vodil knez Lazar, ki je iz boja za oblast, ki je izbruhnil po smrti kneza Uroša, izšel kot najmočnejši. Svojo vojsko mu je na pomoč poslal tudi bosanski kralj Tvrtko. Srbi so bili sprva uspešni, saj je zaradi uboja sultana med Turki zavladala zmeda. Vendar pa so Turki nato uredili svoje vrste in zmagali. Knez Lazar je padel v turško ujetništvo in bil umorjen. Začela se je večstoletna nadvlada Turkov nad Srbi.
AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci preberejo v učbeniku besedilo na strani 59 zgoraj (do naslova). Ogledajo si še volilni plakat Jugoslovanske socialdemokratske stranke. Izdelajo preglednico, s katero prikažejo različne zahteve strank na Slovenskem na volitvah leta 1920.