Slovenci in prva svetovna vojna
Vpletenost Avstro-Ogrske v vojno je v vojno pritisnila tudi Slovence. Možje so odšlii na fronto. Tisti, ki so ostali doma, so se soočili s pomanjkanjem. Z odprtjem soške fronte pa so se Slovenci z grozotami vojne srečali na domačem ozemlju.
▶
▶
Ali so bili Slovenci ob izbruhu vojne enotni Slovence sta atentat v Sarajevu in izbruh vojne presenetila. Vendar so se politiËne stranke na vojno odzvale zelo razliËno. a) Dopolni besedilo. Leta 1914, ko se je zaËela prva svetovna vojna, so Slovenci veËinoma æiveli v okviru AVSTRO-OGRSKE dræave. S tem so se v vojni znaπli na strani CENTRALNIH sil. VeËina strank je obsodila atentat, a imela do avstro-ogrske vojne napovedi RAZLI»NO staliπËe.
▶
▶
• Kakπen je bil poloæaj Slovencev v tej dræavi? Slovenci so imeli v primerjavi z Nemci in Madæari neenakopraven poloæaj.
▶ b) Ne glede na poloæaj Slovencev v dræavi so bili slovenski fantje poklicani v vojsko. Bojevali so se na vseh frontah, v katere je bila vpletena dræava. Z uporabo zemljevida v uËbeniku na strani 7 poimenuj fronte, na katerih so se bojevali Slovenci. vzhodna fronta balkanska (solunska) soπka c) Vojna je vplivala tudi na æivljenje v zaledju. Opiπi, kakπno je bilo æivljenje v zaledju. Vladalo je vsesploπno pomanjkanje. Vse æivljenje je bilo podrejeno vojaπkim potrebam, primanjkovalo je moπke delovne sile. Hudo so trpele druæine, v katerih so moæje na fronti izgubili æivljenje.
≈/…/ je bil 24. maja 1917 ustanovljen Vdovski in sirotinski sklad, ki naj bi pomagal siromaπnim vdovam in sirotam vojakov. Premoæenje sklada se je kopiËilo z darovi, na katere so pozivali z oklici, predvsem ob cerkvenih ali cesarskih praznovanjih. NajveË darov za raznovrstne vojaπke dobrodelne namene pa se je zbralo z dobrodelnimi akcijami /…/.« (Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)
Ali je bil londonski sporazum za Italijo uspeh Italija se je ob izbruhu vojne odloËila za nevtralnost. Medtem ko se je pogajala z obema stranema za vstop v vojno, je iskala tudi moænosti, da bi pridobila ËimveË ozemlja. a) »lanica katerega tabora je bila Italija pred vojno? ≈Na zaËetku vojne je Italija objavila svojo nevtralnost. Bila je Ëlanica centralnih sil. PrviË zato, ker nanjo ni bila pripravljena, drugiË pa • S Ëim je pogojevala svoj vstop v vojno? zato, ker ni bila obvezana vstopiti v njo. V pogodbi, ki jo je sklenila z Avstro-Ogrsko in NemËijo, se je namreË Svoj vstop je pogojevala s pridobitvijo doloËenih, veËinoma avstriobvezala, da bo vstopila v vojno le v primeru, Ëe bi ena jskih ozemelj. od treh zaveznic bila napadena.« • Zakaj je Italija leta 1915 prestopila na stran antantnih sil? (Vladimir Gradnik, Krvavo PosoËje, Zaloæniπtvo træaπkega tiska, Trst; Lipa, Koper, 1977) Antantne sile so ji ponudile veË ozemlja. b) Z antantnimi silami je Italija podpisala londonski sporazum. • Kateri del slovenskega ozemlja so antantne sile obljubile Italiji? S sporazumom so antantne sile Italiji obljubile Ëetrtino ≈Londonski sporazum je predvidel tudi, kod naj bi tekla meja slovenskega ozemlja: od razvodja Julijskih slovenskega ozemlja, in sicer do Ërte po razvodju Julijskih Alp, Ëez Alp naj bi se prek Predela, Ëez Mangart in Triglav spuMangart in Triglav ter do Idrije in Sneænika. S sporazumom so stila do Podbrda, PodlaniπËa in Idrije; od tu naj bi se antantne sile Italiji obljubile tudi Tridentinsko, Tirolsko do usmerila na jugovzhod proti Sneæniku ter potekala tako, da bi Kastav, Matulji in Volosko ostali na italiBrennerja, Goriπko-GradiπËansko, Istro, nekaj otokov in obmoËij v janskem ozemlju.« Dalmaciji, del TurËije ter kolonije v Afriki. (Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)
18
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (razglednico)
Učenci si ogledajo razglednico v učbeniku na strani 20 zgoraj. Razglednico in njeno sporočilo analizirajo: • Kakšno je razpoloženje vojakov, ki odhajajo na fronto? • Kako so vojaki opremljeni? • Kaj sporoča verz na razglednici?
AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili
Učitelj učencem prebere pet cesarjevih odločb, ki so bile objavljene ob začetku vojne. 1. Ukinitev državnega in deželnih zborov. 2. Ukinitev porote pri sodiščih, vse civilne osebe spadajo v prihodnje pod vojaško sodišče. 3. Občine postanejo podrejene vojaškim oblastem. 4. Pravice do shodov, obveščanja, pošiljanja poštnih pošiljk, osebne
pravice so podrejene vojaškim oblastem. 5. Telefonski in telegrafski promet je pod nadzorom vojaške cenzure. • Učenci razmislijo, kaj so pomenile te odločbe za tedanje življenje v Avstro-Ogrski.
▶
UČNI CILJI Učenec: opiše položaj Slovencev pred prvo svetovno vojno, pozna odziv Slovencev ob atentatu v Sarajevu, pozna življenje med vojno na slovenskem ozemlju, ob viru pojasni posledice londonskega sporazuma in italijanskega vstopa v vojno, na zemljevidu pokaže potek soške fronte (geografsko), razume pomen soške fronte za Slovence.
Ali so bili Slovenci ob izbruhu vojne enotni
UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili
»Kakšna je vojska, to povej, Matijče /…/ povest pripoveduj!« Matijče ji razloži: »Vojska je pač taka, da se ljudje koljejo z noži, sekajo s sabljami in streljajo s puškami. Kolikor več jih pokolješ in posekaš, toliko boljše je, nobeden ti nič ne reče; ker tako mora biti. To je vojska.« »Za cesarja !« je rekel Matijče in obmolknili so. Nato je Matijče vdrugič zamahnil z naglo roko ter zagrabil svojo misel, morda le zato, da bi na obe strani razmaknil tišino, ki je mrko ležala nad njimi. »Tudi jaz pojdem na vojsko /…/ nad sovražnika pojdem!« »Kakšen pa je sovražnik … ali ima rogove?« je iznenada vprašal tenki Milkin glas. »Seveda jih ima /…/ kako pa bi drugače bil sovražnik?« je resno in skoraj jezno zatrdil Tonček. Tudi sam Matijče ni vedel pravega odgovora. »Mislim da jih nima!« je rekel počasi, toda beseda se mu je gredoč ustavila. »Kako bi imel rogove /…/ človek je, kakor mi!« se je oglasila nejevoljno Lojzka; Nato pa se je zamislila in je še rekla: »Samo duše nima!« (vir: Ivan Cankar, Podobe iz sanj, črtica Otroci in starci, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981, str. 24–25) V odlomku se pogovarjajo otroci, starih od štiri do deset let, katerih oče je padel na fronti. Učitelj z učenci analizira pisni vir: • Kakšne podobo so o sovražniku imeli otroci? • Kakšno je razpoloženje med otroki, ko se pogovarjajo o vojni? 19