Organizatorček društva organizatorjev socialne mreže savinjske regije by Organizatorji

ORGANIZATORČEK Časopis Društva organizatorjev socialne mreže Savinjske regije

Rogaška Slatina, junij 2013, 1. številka

UVOD: Prva generacija organizatorjev socialne mreže se poslavlja Tako je! Prišli smo do konca izobraževanja v programu Organizator socialne mreže v Celju na Ekonomski šoli, Višji strokovni šoli. Ob vpisu v ta program je imel vsak svoje cilje, svoja pričakovanja. Lahko rečem, da so bili pri večini ti cilji izpolnjeni. Mnogi so se v šolske klopi vrnili po večletnem premoru in s tem tudi dokazali, da se vse da, če se hoče. Tekom študija smo dobili različna znanja, ki so nam jih posredovali predavatelji, pika na i pa je zagotovo bila praksa, ki je tudi nekaterim že dala službo. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem predavateljem in tudi g. ravnatelju, da je naš študij potekal strokovno in praktično. Veliko smo se naučili novega in tudi naslednjim generacijam želimo, da bi izkoristile vsak predmet maksimalno, predvsem pa bodite radovedni in sprašujte po odgovorih, na katere si ne znate odgovoriti. Mnogokrat smo se tudi pozabili prijaviti na kakšen izpit, zato gre zahvala tudi referatu, saj sta nam prijazni referentki vedno pomagali razrešiti problem. Hvala tudi vsem, ki ste nam omogočili prakso. Ustanovili smo tudi Društvo organizatorjev socialne mreže Savinjske regije z namenom, da ostanemo povezani. Želimo si ta poklic na trgu dela promovirati v vseh pojavnih oblikah in k temu smo tudi usmerjeni. Skozi različne delavnice, dodatna izobraževanja, debatne skupine, druženja bomo uresničevali svoje cilje ter k sodelovanju povabili tudi druge regije. Če vas sodelovanje z nami zanima, nam pišite na drustvo.osm@gmail.com. Veseli bomo vsakega novega člana in idej do novih projektov! V pričujočem časopisu so svoja mnenja in vtise o študiju napisali nekateri študenti prve generacije OSM. Izpiti so končani, ostalo je le še pisanje diplom. Naj bo poletje polno ustvarjalnih idej za nove skupne cilje v prihodnosti! Ugotovil sem, da v življenju ni tako pomembno, kje smo, ampak kam smo namenjeni. Da bi pripluli do nebeškega pristana, moramo pluti, včasih z vetrom, včasih proti njemu – toda pluti moramo – ne smemo se ustaviti na naplavini ali se zasidrati pred ciljem. (Oliver Wendell Holmes) Jasna Colnerič, predsednica društva

Grafično oblikovanje logotipa: Maja Kezić Za tisk pripravila: Jasna Colnerič

DRUŠTVO ORGANIZATORJEV SOCIALNE MREŽE SAVINJSKE REGIJE

Društvo organizatorjev socialne mreže Savinjske regije je bilo ustanovljeno 27. 3. 2013 in deluje prostovoljno, samostojno, kulturno, socialno, humanitarno, nepolitično, nepridobitno. Ustanovljeno je bilo z namenom pospeševati poklic organizator socialne mreže v vseh pojavnih oblikah. Upravni odbor sestavljajo podpredsednice Maja Kezić, Valentina Grobelšek in Elizabeta Jecl, blagajničarka Viktorija Završki, tajnica Olga Arbajter, članica Mojca Stopar in predsednica Jasna Colnerič, ki društvo zastopa in predstavlja. Namen in cilj društva je povezovanje organizatorjev socialne mreže za doseganje ciljev in opravljanje nalog, pomembnih za strokovni dvig in uveljavitev stroke organizatorjev socialne mreže, organiziranje in koordiniranje aktivnosti programov socialne pomoči s ciljem vključevanja posameznikov in skupin v socialno mrežo, organiziranje in sodelovanje v programih in aktivnostih s področja socialne preventive za zagotavljanje aktivnejšega in kakovostnejšega življenja ljudi, informiranje uporabnikov o pravicah in oblikah pomoči socialnega varstva ter o podpornih mrežah v lokalnem okolju, sodelovanje in povezovanje z ustanovami in organizacijami, ki delujejo na področju socialnega varstva ter drugimi organizacijami na regionalni in lokalni ravni, samostojno reševanje strokovnih problemov pri delu z uporabo ustreznih metod in postopkov ter iskanje novih pristopov in rešitev pri svojem delu, oblikovanje poklicne identitete, strokovne odgovornosti, profesionalnosti in etičnosti ter odgovornosti do zagotavljanja kakovosti pri svojem delu. Člani društva bodo cilje uresničevali preko različnih delavnic in drugih dogodkov, ki so nepridobitne, prostovoljne in humanitarne, nepolitične, socialne in kulturne narave. Dosegljivi smo na Facebooku: Društvo organizatorjev socialne mreže Savinjske regije Email: drustvo.osm@gmail.com VABLJENI V ČLANSTVO!

Uroš Rotar BESEDA Danes tu, jutri tam, vedno nekje in vedno ti. S svojim očesom gledaš, opazuješ, določaš, daješ pomen. Skozi prosojno sito notranjosti prečiščuješ snemajoče efekte zeničnih zaznav, ki tehtajo, kreirajo. In človek, podoba ustvarjenega, v obliki besede odmeva v naših mislih, izpoje vsebino srca, ki v milini ali grenkobi povedo, kdo si.

Urošev pogled s Prisojnika v Julijcih.

Delavno-študijski vsakdan Sonje Weiss … Zgodaj iz postelje, služba, po hči v šolo … Ostane čas le še za hiter tuš in da dam nekaj pod zob. Vzamem šolsko mapo, do avta si vstavim v uho slušalko, da s hčerko do konca prediskutiram njene šolske obveznosti, medtem ko bo popoldan preživljala z babico. Pokličem še sina, da poizvem, kakšno je dnevno dogajanje dijaka v Ljubljani. Glasba na poti me poživlja, preganja utrujenost. Redko me razveseli odprta zapornica pred šolo, tako da je takrat veselje še toliko večje. Do šolskega »kafe avtomata« znam že miže in v skoraj dveh letih študija sem se že privadila, da je moja izbrana kava brez sladkorja vedno sladka. V veliki predavalnici se pridružim predavateljici in »naši ekipi OSM 2011/2012« vedno vesela, da sem ponovno tu. Ostane še malo časa, da pokramljamo o dogodkih, ki se nam dogajajo tudi izven študija. Januar je in poslušamo predavanja predmeta Delovanje za zdravo življenje. Vedno nadvse zanimiva, bogata in edinstvena predavanja, tako da ure skoraj prehitro minejo. Na poti domov premišljujem o naslovu in vsebini dane seminarske naloge. S hčerko nama ostane še skupna ura pred njenim spanjem, nato pa je moj študijski prijatelj spet svetovni splet. Ura se prevesi v nov dan … Čas je za počitek, kajti prihajajoči dan bo poln, kot vsi do sedaj. Dneva brez študijskih obveznosti si ne predstavljam več, študij OSM me vsakodnevno izpopolnjuje. Kaj sta pretekli dve leti pomenili Veri Mikulan? Ne vem, ne najdem besed, kako naj opišem svoje občutke. To se mi vedno dogaja, kadar hočem napisati nekaj lepih besed oziroma strniti svoja razmišljanja o čem lepem. Ravnokar zaključujem seminarsko za prakso. Razmišljam, kako bo, ko ne bo več seminarskih, ko bom zaključila študij. Kaj bom pisala takrat? Kaj mi je prinesel študij organizatorja socialne mreže? Meni osebno zelo veliko, spoznala sem nove ljudi, na življenje sem začela gledati s perspektive, v kateri izhajaš iz sebe. Naučila sem se, kako si pridobiti samozavest, kako si zgraditi pozitivno samopodobo. Da je največ vredno to, da pomagamo eden drugemu, duh solidarnosti, da se izpopolnjujemo. Ta študij mi je dal informacije, kako se znajti, ko naletiš na težavo oziroma oviro. Da imamo možnost izbire, da lahko izbiramo svoje možnosti sami. Če bi se morala še enkrat odločiti, bi se odločila enako. Zahvalila bi se vsem predavateljem, ki so vložili trud v naše izobraževanje in se trudili po svojih močeh nam čim bolj približati spoznanja, da vidimo in opazimo stiske ljudi, ki jih je zmeraj več. Zato tudi mislim, da bo naš poklic vedno bolj prihajal v ospredje, saj mislim, da nas pomoč ljudem v stiski duhovno bogati.

Viktorija Završki pozna pot Rogaška Slatina–Celje zagotovo že miže … Zadnji dve leti sem velikokrat prevozila pot iz Rogaške Slatine do Celja. Res, da z namenom, da obiskujem predavanja za organizatorja socialne mreže. Na začetku sem pot premagovala sama, ko pa smo se malo spoznale, pa smo ugotovile, da nas je do Celja za poln avto. Tako smo se nabrale Jasna, Mateja, Vera, Tjaša in včasih še Valentina ter jaz. Na poti je bilo vedno zabavno, še posebej ko smo po Šentjurju tiščale avto, ki se nam je pokvaril. Veliko dela smo imele tudi s pripravo za 40-letnico šoferske kolegice. Pozimi nam je tudi večkrat zagodel sneg. Vendar me smo vztrajno obiskovale predavanja in se imele lepo. Bogatejša sem za znanja in za prijateljice, ki mi veliko pomenijo. Hitro mi je minil ta čas, čeprav je bilo včasih naporno, je bilo pa tudi lepo. Sedaj potujem proti koncu študija in novim ciljem 4

naproti. Odločitvi, ki sta Olgi Arbajter spremenili življenje v kakovostnega, lepšega in zadovoljnega Dolgočasim se. Ne vem, kaj bi počela. Večer je in jaz sem sama. Otroci so se zaradi študija preselili, mož je službeno odsoten. V roke vzamem Nedeljca in ga površno prebiram. Premišljujem, kako si naj zapolnim neizkoriščeni čas. Pogled se mi ustavi na članku, ki opisuje družino, ki se je zaradi bolezni znašla v hudi socialni stiski. Oba starša morata v bolnišnico, zato se za otroke išče družina, ki bi jih bila pripravljena sprejeti v času odsotnosti staršev. Jaz. Želim si, da jim pomagam. Pokličem moža, otroka, vsi se strinjajo. Komaj čakam jutro, da stopim v kontakt s pristojnimi službami. Teh otrok nisem dobila, dobila pa sem druge in postala rejnica. Sedem let kasneje Večer je, vsi so odšli spat, jaz pa sedim za mizo in premišljujem. Premišljujem o otrocih, o mladostnikih, za katere skrbim, katerim nisem biološka mama, sem jim pa kljub temu mama. Ugotavljam, da imam premalo znanja, da jim na njihovi poti nudim ustrezno pomoč in podporo, predvsem pa razumevanje. Premišljujem, kje si naj pridobim prepotrebna znanja. Pogled se mi ustavi na lokalnem časopisu, in sicer na oglasu, ki predstavlja program Organizator socialne mreže. Preberem ga enkrat, preberem ga dvakrat in se odločim za študij. Dve leti kasneje Menim, da sta bili obe odločitvi pravilni. Prinesli sta mi veliko sreče, zadovoljstva, izpopolnitve, znanja, znanstev in prijateljstva.

Na sliki Olga z rejencema

Tamara Zajc se strinja s slovenskim rekom: »V tretje gre rado!« Vpis na Srednjo ekonomsko šolo, Višjo strokovno šolo, se je zopet kot tretja odločitev zelo obrestoval. Na Ekonomsko šolo sem se vpisala kot tretja možnost, da nadaljujem srednješolsko izobrazbo kot ekonomski tehnik. Čez nekaj let pa se je zgodba ponovila, le da sem se vpisala v visokošolski študijski program smer Organizator socialne mreže, kar niti malo ne obžalujem. Smer študija me je že prvi dan čisto navdušila, saj sem vedela, da je to tisto, kar želim poslušati dve študijski leti, se izobraževati ter izpopolnjevati in seveda kasneje tudi delati. Študij me je na nek način izoblikoval in mi pomagal odkriti in »privleči« na plano moje kompetence, znanja in osebne želje, ki so do tedaj bile še skrite v meni. K moji osebni razgledanosti so veliko pripomogli predavatelji, ki so vsako predavanje izpeljali profesionalno in na nek način zanimivo, saj so nas vedno znali pritegniti k poslušanju, sledenju in sodelovanju med predavanji. Najraje sem se udeleževala predavanj, kjer smo imeli razne goste, kateri so svoje znanje prenašali v naše šolske klopi iz svojih lastnih izkušenj. Tako smo dobili nek približek dogajanja v sociali. Omeniti moram tudi svoje sošolke in sošolca, kateri so mi kot pravi prijatelji, vedno so pripravljeni pomagati. V teh dveh šolskih letih sem se osebno kar navezala na njih in mi bo ob koncu študija kar hudo, ko se ne bomo več tako pogosto videli. Zelo sem vesela, da smo ustanovili društvo OSM, kjer se bodo naši stiki nadaljevali, saj bomo sodelovali pri raznih aktivnostih društva. Edina človeška lastnost, ki nam vliva upanje in daje tolažbo, je vztrajnost, saj po prizadevnem delu vztrajnost vedno rodi svoje sadove. (Charles Dickens) Vanesa Krenker je med študijem vzporedno prosti čas namenila tudi plesu … Po končani srednji šoli v Celju, Zdravstvena šola, sem se odločila, da želim postati delovni terapevt. Moje točke za vpis na študij delovne terapije so bile prenizke, zato sem iskala nov študij. Po pošti je prispel letak, na katerem je bila reklama za študij Organizator socialne mreže. Takoj sem se odločila, da poskusim ta program in ugotovila sem, da mi je zelo všeč . Na faksu smo se s sošolci zelo povezali in celo postali prijatelji. Odločili smo se tudi za projekt in ustanovili društvo. Ker se s plesom ukvarjam že od svojega 5. leta, si želim, da bi lahko svoje znanje, ki sem ga pridobila med študijem, povezovala tudi s plesom. Anja Medved je dobila delo na področju sociale Že pri samem vpisu v program Organizator socialne mreže sem vedela, da bom nad programom navdušena, saj mi je tematika, ki jo program ponuja, zelo blizu. Veliko je bilo uporabnih praktičnih znanj, ki sem jih pridobila skozi študij. Skozi pisanje seminarskih nalog sem širila svoje obzorje. Po opravljenem pripravništvu sem na omenjenem področju kasneje dobila tudi službo, ki me zelo veseli. Tu delam še danes. Za omenjeni študij bi se ponovno odločila, saj sem pridobila zelo veliko, razširila sem tudi svojo socialno mrežo in spoznala kar nekaj prijetnih sošolk in sošolcev. Skozi študij sem dobila potrdilo, da je smer, za katero sem se odločila, prava, saj me delo na socialnem področju in delo z brezdomci izpopolnjuje. Študijski čas je zelo hitro minil, počasi se bližam zaključku in vem, da se bom na omenjeno šolo vedno spomnila z najlepšimi spomini. 6

Aleksandro Tacer je v študij pritegnil njen socialni čut Za vpis v program Organizator socialne mreže sem se odločila, ker sem vse bolj ugotavljala, da v življenju hočem več. Vse spremembe, ki so jih ljudje vedno bolj glasno zahtevali, ogrožene pravice v socialni državi, vse več marginalnih skupin ... Moj socialni čut mi ni dovoljeval mimo tega. Ugotovila sem, da želim prispevati. Študij mi je omogočil zanimiv program, spoznavanje pomembnosti prostovoljstva in hkrati razširjenost težav, ki pestijo ljudi, za katere pa obstajajo tudi možnosti rešitve, vendar pa veliko težavo predstavlja neinformiranost ljudi. Skozi poslušanje predavateljev smo spoznavali tudi sebe in svoje sošolce, veliko zanimivih gostov, s katerimi smo spletli poznanstva in tudi prijateljstva, ter si tako omogočili kvalitetno nadaljnje sodelovanje, tudi skozi osnovano Društvo organizatorjev socialne mreže Savinjske regije. Valentini Grobelšek je študij odprl nove razsežnosti Izobraževanje na Ekonomski šoli Celje, Višji strokovni šoli, smer Organizator socialne mreže (OSM), mi je odprlo nove razsežnosti in pogled na življenje iz drugega zornega kota. Predavatelji in profesorji, strokovnjaki na svojem področju ter polni praktičnega znanja so nam pokazali del poti, kjer smo spoznali, da so ljudje dragoceni, da smo tisto, kar od sebe sami naredimo in ne to, kar je od nas naredila usoda. Predavanja so bila strokovno podana iz praktičnega vidika ter obogatena z različnimi gosti, ki so nam prikazali svoje delovanje na področju socialnega varstva. Med izobraževanjem sem spoznala, da ni samo pomembna usmerjenost v cilj, ampak tudi na kakšen način nekaj narediti. Mlada mamica Damjana Lapornik nas je navdušila s svojo pozitivno energijo ♥ V drugem letniku se pridružim svojim novim sošolcem v Celju. Strah me je. Oni se poznajo že eno leto, ne vem, kako me bodo sprejeli. Počutim se tako »smotano« … Joj, kaj si bodo mislili? Počutim se kot kakšna neznanka, ki pride v razred poln prijateljsko povezanih sošolcev. Meni pa se zdi, kot da sem nek prišlek, ki kali njihov mir. Poleg tega sem bila še noseča in nisem vedela, kako bodo gledali na to, sploh, ker nisem še ravno veliko stara. Pride prvo predavanje, ne vem, v katero predavalnico moram, ne poznam sošolcev … Ko najdem predavalnico, gledam samo naprej, in kar se da hitro se usedem na prazen stol in se začnem pogrezati vanj, da me nihče ne vidi ... Ni dolgo, ko me začnejo sošolke ogovarjati, če sem »ta nova«. Kdaj imam rok, kako se počutim … Neprecenljiv občutek. Sošolci so me takoj sprejeli medse in hitro se mi je odvalil kamen od srca in sem se lahko sproščeno pogovarjala. Jaz pa se sem se tako sekirala … Moji sošolci so res super. Nisem vedela, kako mi bo istočasno uspelo delati šolo in skrbeti za družino … Ampak s pomočjo sošolcev, ki so vedno pripravljeni pomagati drug drugemu, gre vse kot po maslu. Hvala, ker ste. ♥ Razmišljanja dolgoletne prostovoljke Tjaše Rozdošek … Za kanček sprostitve ne rabimo plačilne kartico, ampak le udobno obutev, obleko in lahko skočimo do bližnjega gozda. Uživajmo v zraku. Globoko vdihnimo in zadržimo vdih, da poboža našo notranjost in 7

potem počasi izdihnimo vso slabo energijo, strupe, negativna čustva … Prepoznavajmo vonjave, ki nas obdajajo. Opazujmo drevesa, kako iščejo svetlobo za svojo krošnjo. Pobožajmo skorjo na deblu in objemimo drevo. Spomladi lahko opazimo napete popke listov, kasneje pa občudujemo prelepe nianse barve na listih. Drevesa zdravijo, občudujmo jih na dotik, vid, sluh in vonj. Naravnajmo se na utrip v gozdu, mogoče nas bo od daleč opazovala srna ali pa bo svoje vragolije počela veverica, ki se bo sprehajala in skakljala sem ter tja. Našo pozornost lahko pritegne ptica s svojim nežnim glasom. Toliko zanimivih stvari bomo opazili, da bomo pozabili na čas. Nič hudega! Ko bomo stopili na jaso, nas bo očarala svetloba, na nebu lahko opazujemo oblake. Igrajo se po širnem prostranstvu, slikajo raznotere like, se lovijo in puščajo zanimive sledi za sabo. Tudi travnik pred nami je vse bolj pisan. Pogled nanj pomirja nemirnega duha, v našo dušo pripelje mir in spokojnost. Domov se bomo vrnili polni sveže energije, naše skrbi bodo postale sigurno manjše, saj bomo nanje gledali iz čisto druge perspektive. Telo in možgani bodo prežeti z vsemi čutili in slikami, ki smo jih doživeli v gozdu in na sprehodu. Ko bomo v stiski, nas bodo kot lahek vetrič pobožale in nam vlile novih moči za reševanje izzivov. Ravnokar sem prišla s sprehoda; zemlja je razmočena od padavin in stopljenega snega. Narava je že v roke vzela barvice. Po rjavih tleh že riše z vijolično, modro, belo, roza, rumeno;vsak dan me preseneti nova barva. Poklonimo vsak dan nekaj minut sebi – iz ljubezni in spoštovanja do lastne osebnosti. Imejmo se radi!

Velikonočnica na Boču Učiteljica Betka Jecl je naša najbolj marljiva mravljica! Že nekaj časa sem se odločala za dodatno izobraževanje, ker sem želela razširiti svoje znanje in si poiskati zaposlitev. Želela pa sem spoznati tudi nove ljudi, si pridobiti in izmenjati izkušnje, kar pa je najpomembneje, se družiti. Na kopalnem izletu v Izolo preko društva Sožitje Celje, v katerega sem včlanjena zaradi otroka z motnjami v duševnem razvoju, sem izvedela za študij organizator socialne mreže. Ker sem imela sama zelo pestre življenjske preizkušnje, sem si želela pridobiti nova znanja, izmenjati izkušnje, osebnostno rasti in posledično pomagati tudi drugim. 8

Po skoraj dveh letih študija lahko rečem, da mi ni žal, da sem se odločila za to pot. Med samim študijem smo imeli zelo dobre in raznolike predavatelje, tudi zunanje, ki so nam s svojimi predstavitvami in izkušnjami poskušali približati področja svojega delovanja. Pri predmetu Socialno podjetništvo pa smo imeli tudi gostjo, in sicer gospo Valerijo Bužan, ki je pobudnica in gonilna sila ustanovitve gostilne Druga violina, v kateri delajo ljudje s posebnimi potrebami. Namen projekta je, da bi ljudem približali drugačnost in da bi dobile osebe s posebnimi potrebami svoje mesto v družbi. Obisk omenjene gostje pa me je spodbudil, da sva se s sinom odločila za izlet v Ljubljano z vlakom in obiskala gostilno Druga violina. Z obiskom sva bila zelo zadovoljna. Zaposleni so bili zelo prijazni in odprti. Poleg vsega pa so sinu omogočili, da je sam odnesel stvari z mize in jih odložil na pult. To mu je zelo veliko pomenilo.

Betka na izletu s sinom v Ljubljani pri Drugi violini Mojca Stopar se strinja z mislijo Neznanega avtorja … »Upočasni moj korak prijatelj, razbremeni moje srce in pomiri mojo dušo, obrzdaj mojo naglico z vizijo nesmrtnosti. Zmešnjavi mojega dne pokloni tišino večnega gričevja, umiri napetost mojih živcev in mišic z blagodejno glasbo pojočih studencev, ki živijo v mojem spominu. Pomagaj mi spoznati čudežno, osvežujočo moč spanca, nauči me uživati v trenutkih: v pogledu na cvet, pogovoru s prijateljem, branju dobre knjige, sanjarjenju. Sleherni dan me spomni na basen o zajcu in želvi, da ne bom pozabila, da tekme ne dobi vedno hitrejši, da je v življenju še kaj več od hitenja. Dovoli mi, da se zazrem navzgor v veje častitljivega hrasta in dojamem, da je zrasel tako velik in močan, ker je rasel počasi in pametno. Upočasni moj korak prijatelj. Navdihni me, da bom pognala svoje korenine globoko v zemljo večnih vrednot življenja, proti zvezdam svoje usode. Mirno in srečno!«

Jasna Colnerič želi vsem, da bi odkrili in negovali svoje talente Svoj prosti čas sem zadnji dve leti namenila šoli, ki mi je postala aktiven hobi. Vedno sem se od srca nasmejala vsem dogodivščinam v predavalnici. Velikokrat mi je bilo tudi zelo dolgčas, zato sem klepetala z levim in desnim sosedom. Enkratne zgodbice so se takrat govorile! Toliko anekdot, ki se jim enostavno moraš od srca nasmejati, do solz. Unikatni sošolci. Toliko različnih življenjskih zgodb sem slišala, vsak po svoje pa zelo prisrčen. Od samega programa sem pričakovala več, a k sreči so bili ob točno določenem času tudi določeni ljudje na mestu, ki so moja razočaranja nad programom nekoliko pomirili … A vendarle je bila to še samo ena izmed mnogih postojank na moji avtocesti življenja. Ena izmed zadnjih voženj iz Rogaške do Celja z Viktorijo mi bo še posebej ostala v spominu – med vožnjo je priletela sova na vetrobransko steklo. Adrenalin! OSM mi je v tem času prebudil moje talente, na katere skozi leta pozabiš. Kaj bom pogrešala? Zagotovo to skupino enkratnih ljudi, s katerimi pa upam, da ostanemo povezani tudi v novoustanovljenem Društvu organizatorjev socialne mreže Savinjske regije. Maji Lončar je ta smer študija pisana na kožo Po končani srednji šoli, kjer sem si pridobila poklic ekonomska tehtnica, sem dolgo razmišljala, kam naprej. Ko sem videla, da se je pri nas v Celju odprla nova smer študija, Organizator socialne mreže, sem se takoj vpisala. Ker sem kot otrok bila zelo veliko v bolnišnici, sem videla veliko bolnih otrok z različnimi diagnozami. Že takrat sem čutila, da moram pomagati drugim, da sem lahko srečna. Kadar sem imela priložnost in čas, sem se vključila v različne oblike pomoči ljudem. Imela sem priložnost spoznati otroke z Downovim sindromom in jih spremljati na tekmovanje v plavanju kot prostovoljka, takrat sem si zaželela opravljati poklic, ki bi bil podoben temu. Menim, da mi je ta smer študija pisana na kožo. Študij je zelo zanimiv in prikazan na primerih. Tudi profesorji so nam prikazali socialno mrežo tako, da znamo prepoznati ljudi v stiski, ter da se znamo postaviti v njihovo kožo, kar je v našem poklicu zelo potrebno. Ta študij mi je odprl oči in je moja pot do sanjske službe. Zahvalila bi se vsem profesorjem, da so nam podali svoje znanje, da so nam dali možnost črpanja njihovih izkušenj iz njihovega bogatega znanja. Zahvaljujem se tudi vsem sošolcem za pomoč, podporo in lepe trenutke. Če bi sleherni človek ljubil vse ljudi, bi vsak posameznik imel svet. Friedrich G. Schiller

Maja Kezić odkriva nove poti v življenju Program Organizator socialne mreže je zame življenjska šola. Pravijo, da ti življenje odpira vrata, sam pa se odločiš, ali boš vstopil skozi njih. ZGODBA O DUHOVNIKU V močnih poplavah je župnik obtičal na čolnu, ta pa je s silno hitrostjo drvelo proti prepadu. Dobri ljudje so mu priskočili na pomoč in ga prosili, naj se reši in vstopi v rešilni čoln. Župnik je odgovoril: 10

»Mene bo rešil Bog, ne potrebujem vaše pomoči.« Rešilni čoln se obrne in odide. Na pomoč priskoči drugi rešilni čoln in tudi ta prosi župnika, naj se reši in vstopi v njihov čoln. Župnik spet odgovori: »Mene bo rešil sam Bog.« In spet se rešilni čoln obrne. Župnik v poplavah umre in pride do nebes do samega Boga. Tam ga župnik vpraša: »Bog, zakaj me nisi rešil?« Bog odgovori: »Saj sem ti poslal dva rešilna čolna.« ________________________________________________________________________________ Člani se zahvaljujemo tudi za tisk. Iskrena hvala!