Soboške novine

17. december 2012 | številka 117

Leto 2012 v Murski Soboti

Murska Sobota partnersko mesto Evropske prestolnice kulture 2012

Nagrade ob kulturnem prazniku 2012

Podpis listine o partnerskem sodelovanju z mestom Kormend

Stoletnica posvetitve stolne župnije

Občinski nagrajenci 2012

Glasbeno zrcalo sveta na Trgu kulture

Prenovljen športni center v Černelavcih

Nov stadion v Bakovcih

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

V zadnjih dneh nam je teta Zima poslala prvo pošiljko snega, ki so se ga najbolj razveselili seveda naši najmlajši. Pred dnevi sem šel mimo vrtca na Gregorčičevi ulici, kjer imajo tudi majhen hribček, in opazoval mlade nadebudneže, kako se gnetejo na vrhu hribčka z željo, da se jih kar največ posede na sanke in spusti po kratki strmini. Vsi so bili polni veselja in radoživosti. Misli so mi ušle na otroška leta, ki sem jih preživel v bližini drugega vrtca v Murski Soboti, kjer imajo še nekoliko večji hribček. Kepanje, izdelovanje snežakov, smučanje s plastičnimi smučkami, nekaj večjimi, kot so bila naša majhna stopala, kotaljenje po snegu, povsem premočene obleke in čevlji, izdelovanje sneženih trdnjav … vse to so lepi spomini na zime v mojem otroštvu.

Vedno imam občutek, da je takrat bilo snega več kot danes. Nisem sicer povsem prepričan, če to drži, mogoče sem takrat na svet gledal le z manjšimi, otroškimi očmi in je zato bilo vse videti večje. Zima nam je v teh dneh pokazala, da s sabo nosi tudi mraz. Nadebudneži na sankah o tem seveda ne razmišljajo, ampak so v njihovem središču samo zimske radosti. Oh, ko bi tudi mi starejši lahko tako preprosto misli preusmerili na radosti, ki jih nudi zima. Hja, kaj pa nas pri tem zadržuje? Prebudimo otroka v sebi in se jim pridružimo.

Ker so se temperature spustile tudi do 18 stopinj pod ničlo, nam misli seveda najprej uidejo k besedi toplota. V dneh, ko se leto bliža koncu, se po navadi poskušamo spomniti trenutkov in dogodkov, ki so nam ogreli srce, telo in misli ter se nam vtisnili v spomin kot nekaj lepega, toplega.

Ko tako razmišljam o spominih, bi vam rad razkril še enega, ki je prav tako povezan s toploto, pa čeprav v prenesenem pomenu. Pred leti mi je v razmišljanju o življenjskih ciljih neka oseba razkrila svoje cilje. »Imeti čim večjo družino in razumevanje znotraj nje,« so bile njene besede.

Moram priznati, da so bile tako močne, da so se mi močno vtisnile v spomin. Kako zelo to drži.

Družina nam daje občutek varnosti, ljubezni in topline. Starševska toplina odžene skrbi in mraz. Četudi je več deset stopinj pod ničlo, smo v krogu družine vedno v toplem objemu ljubezni. A potrebujemo več v življenju? Zato je še kako res, da sta družina in razumevanje v družini lahko naš največji življenjski cilj. Pred nami so božični prazniki, ki nas spomnijo, kako pomembna je družina. Kako pomembni so dobri družinski odnosi, kako pomembno je, da starši svojim otrokom nudimo kar največ topline ter jim omogočimo čim več lepih spominov in trenutkov.

Za mnoge niti ne potrebujemo materialnih sredstev, le s svojimi najbližjimi moramo biti. Če gre za naše otroke, si dovolimo v sebi prebuditi otroško razigranost. Če gre za naše starše ali stare starše, pa jim posvetimo in podarimo del svojega časa. Ugotovili bomo, da si tako bogatimo življenje, saj nam bodo na jesen življenja največ pomenili prav ti topli spomini – in seveda naši potomci, v krogu katerih se bomo počutili zaželene, varne, skratka počutili se bomo najbolje.

Drage občanke, dragi občani, tudi vsi mi smo ena velika družina. Poskrbimo vsak po svojih močeh za toplino, ki naj jo občutijo naši prijatelji, sosedje in znanci. Ne pozabimo na osamele, bolne, starejše in predvsem nam najbližje, ki, vedite, pričakujejo, da se jim posvetimo. Vsem vam želim blagoslovljene božične praznike. Čestitam tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

Leto 2013 naj vam prinese čim več lepih spominov, družinske radosti in zadovoljstva, zdravja in osebnih uspehov.

Vaš župan

3

december 2012 |

MESTNI SVET

Izredna seja o vodovodu in prerazporeditvah proračuna Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je v sredo, 11. novembra, na izredni seji odločal o nadaljevanju projekta vodovoda sistema B ter o nujnih prerazporeditvah proračuna.

| december 2012

Kot je uvodoma pojasnil župan Anton Štihec, je osrednji razlog za sklic izredne seje poziv Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije za okolje Občini Grad, ki je koordinatorica izvedbe projekta vodooskrbe.

Ministrstvo je od Občine Grad namreč v roku osmih dni zahtevalo izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v upravni zadevi izdaje okoljevarstvenega soglasja, in sicer za poseg zagotovitve oskrbe s pitno vodo na območju podsistema B (murskosoboški sistem) z izgradnjo dveh dodatnih črpališč Krog. Ker je Občina Grad poziv prejela 13. novembra, svetniki z odločitvami niso mogli čakati do redne seje, ki jo je župan napovedal za december. Če občina v roku, ki bi potekel ravno na dan izredne seje, ne bi podala ustrezne in utemeljene izjave, bi ministrstvo na podlagi zakona o varstvu okolja izdalo odločbo, s katero zavrne okoljevarstveno soglasje.

Vendar je že pri sprejetju dnevnega reda Nataša Horvat iz LDS izpostavila proceduralno napako, in sicer je ponovila besede župana iz zaključka zadnje redne seje, ko je povedal, da bo prekinjeno sejo nadaljeval pred novembrsko. Proceduralni predlog je bil, da se pred začetkom izredne seje zaključi prekinjena 14. seja. Župan ji je odgovoril, da gre danes za izredno sejo, saj gre za izredne dogodke, ne gre pa za nadaljevanje redne seje.

Horvatova s pojasnilom župana ni bila zadovoljna, smatrala je, da gre za kršitev poslovnika.

Kljub temu župan ni popustil in napovedal, da bo nadaljevanje 14. redne seje predvidoma v začetku decembra.

Pred sprejetjem dnevnega reda je proceduralni predlog podal tudi Robert Celec, ki se sicer strinja z drugo točko dnevnega

reda, odločitvami, ki vplivajo na izgradnjo vodovoda, ni pa zadovoljen z uvrstitvijo prerazporeditev proračuna na dnevni red izredne seje, če bo redna seja že čez dobra dva tedna. Kot pravi, je župan kršil poslovnik, saj ni podal zadovoljivih obrazložitev pri tretji točki. Po desetminutnem odmoru je župan odgovoril, da poslovnika ne krši, saj iz njega izhaja, da je gradivo o posameznih točkah lahko podano tudi na sami seji, kar je bilo pred sejo opravljeno. Ob tem so pred nadaljevanjem seje bile s strani pristojnih podane obrazložitve o posameznih točkah dnevnega reda.

Izredna seja se je vsebinsko začela z že omenjenim predlogom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Murska Sobota. Podsistem B sestavlja dvanajst pomurskih občin, in sicer ob mestni občini še Beltinci, Cankova, Grad, Gornji Petrovci, Puconci, Rogašovci, Moravske Toplice, Šalovci, Tišina, Hodoš in Kuzma. Agencija je v postopku pregleda vloge in priložene dokumentacije ugotovila, da odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Murska Sobota ne omogoča izvedbe načrtovanega posega izgradnje črpališč v Krogu.

Pristojni odlok iz leta 2003 namreč gradnjo infrastruktur4

Špela Horvat

nih objektov, omrežij in naprav dovoljuje zgolj za posamezna območja. Za izvedbo projekta »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem B« na območju Mestne občine Murska Sobota pa je treba zagotoviti možnost gradnje tudi na drugih območjih, kjer odlok tako natančno ne določa vsega, kar je potrebno za realizacijo projekta. Prav tako v veljavnem odloku na kmetijskih zemljiščih ter na vodnih in obvodnih površinah novogradnje niso dovoljene, ampak se tam lahko izvajajo samo dogradnje in nadomestne gradnje oz. tekoča vzdrževalna dela.

V predlaganem odloku, ki so ga svetniki po krajši razpravi sprejeli, so tako najpomembnejše spremembe ravno v tem, da so novogradnje različnih gradbeno-inženirskih objektov dovoljene tudi na kmetijskih zemljiščih, objekti javne infrastrukture pa se lahko gradijo tudi na območju vodnih in obvodnih površin. Svetniki so odlok tokrat na izredni seji sprejeli, in to kljub temu, da se s spremembo odloka na 14. redni seji niso strinjali. Svetnike je skrbelo predvsem, da bi odlok omogočal umestitev energetskih objektov, hidroelektrarn. Tako kot na redni je slednje župan zavrnil tudi na tokratni izredni seji, kar je bilo dovolj, da so svetniki odlok podprli.

V nadaljevanju so mestni sve-

MESTNI SVET

tniki odločali še o nujnih prerazporeditvah proračunskih sredstev. Robert Celec iz SDS je pri prerazporeditvah izpostavil zmanjšanje sredstev za projekt nakupa avdio-vizualne opreme na Fazaneriji, saj, kot pravi, je občina po drugi strani dala dodatna sredstva za muzo Erato. Prav tako ga je zanimalo, kakšne vrste poravnava je bila mestni občini ponujena v primeru Vallijeve vile ter zakaj do poravnave ni prišlo. Kot je povedal župan, je prišlo do ustne ponudbe, da bi hišo kupili, poravnave pa na občini niso prejeli. O opremi za stadion pa župan pravi, da ne gre za preklic investicije, temveč njeno premestitev v novo proračunsko leto.

Kakšne prerazporeditve so svetniki sprejeli? Dodatnih 26.000 evrov bo namenjenih za plačilo odškodnine po pravnomočni sodbi iz naslova nezmožnosti uporabe polovice Vallijeve vile v Ulici Štefana Kovača, ki jo je

uporabljal Vrtec Murska Sobota in je bila upravičencu vrnjena v denacionalizacijskem postopku.

Dokončna odškodnina z obrestmi od 16. 10. 2009 ter odvetniškimi stroški znaša za 29.000 evrov več, kot je načrtovano v rebalansu proračuna, zato je prerazporeditev, ki bo omogočala poplačilo, po mnenju mestne uprave nujna. Skupna odškodnina za uporabo polovico Vallijeve vile tako znaša slabih 570.000 evrov.

Do povečanja je prišlo tudi pri sredstvih, vezanih na projekt prenove javne razsvetljave, ki je sofinanciran iz državnih sredstev Ministrstva za gospodarstvo ter državnih investicijskih sredstev občinam. Časovni zamik pri podpisih pogodb o sofinanciranju s strani države je povzročil pozen začetek izvedbe projekta, zato predvideni prihranki pri stroških za porabljeno električno energijo niso doseženi v načrtovani višini. Nujno je treba

s predmetno prerazporeditvijo na navedenih kontih zagotoviti zadostno višino sredstev za poplačilo računov do izteka proračunskega leta – dodatna sredstva so bila povišana za 34.800 evrov.

Povečanje za 122.000 evrov je vezano na izvedbo projekta vzpostavitve sončnih elektrarn na javnih objektih Mestne občine Murska Sobota. Celoten projekt obsega namestitev sončnih elektrarn na petih objektih, za kar bo izbrani ponudnik plačal odškodnino za 25-letno služnostno pravico za namestitev sončnih elektrarn, ki bodo v njegovi lasti. V proračunu mestne občine bo to evidentirano kot novi prihodek v višini 120.586 evrov. Za enak znesek bo pred namestitvijo elektrarn dolžan izvesti prenove treh objektov, in sicer streh na Osnovni šoli IV, Osnovni šoli Bakovci in tamkajšnjem vrtcu. Vsi omenjeni objekti naj bi bili v zelo slabem stanju. Ker zakon o javnih fi-

5

nancah narekuje bruto načelo denarnega toka, bo ponudnik stroške prenove zaračunal mestni občini. Pred plačilom oziroma sklenitvijo pogodbe je zato treba na ustreznih proračunskih postavkah opraviti predlagane prerazporeditve.

december 2012 |

AKTUALNO

Černelavska vrtina z največjim energetskim potencialom v državi

Največji energetski projekt v zgodovini občine nosi prve in po mnenju strokovnjakov zelo pozitivne rezultate. Topla voda 1500 metrov pod tlemi ima namreč potencial za ogrevanje 2000 stanovanj v mestni občini.

Župan Anton Štihec in direktor mestne uprave Bojan Petrijan sta 29. novembra skupaj s predstavnikoma izvajalca del NaftaGeoterm, d. o. o., Matejem Prkičem in Marijanom Kraljičem, dr. Željkom Vukelićem iz Naravoslovnotehniške fakultete ter Velimirjem Turkom javnosti predstavila rezultate raziskav na geotermalni vrtini Sob-3g v Murski Soboti.

Vrtina Sob-3g na t. i. černelavskem polju sega do globine 1520 metrov, in sicer kot raziskovalna geotermalna vrtina. Kot so na novinarski konferenci predstavili pristojni, trenutno potekajo vrtanja in jedrovanja, pri karotažnih merjenjih od avgusta do decembra pa so ugotovili, da so prevrtane terciarne plasti (peščenjaki) med 567 in 957 metri globoko dobro prepustne, da pa spodnji del vrtine, od 1105 metrov naprej, sestavljajo zelo trde plasti gnajsa. Kljub veliki trdnosti in veliki vsebnosti kremena v kameninah je izvajalec dosegel s projektom predvideno globino. Ob tem so imeli srečo, saj je po aktiviranju vrtine iz nje začela samoizlivno iztekati termomineralna voda.

| december 2012

ocenil, da ima murskosoboška vrtina največji energetski potencial v Sloveniji. »To pomeni, da lahko celotno ogrevanje Murske Sobote temelji na izrabi geotermalne energije,« je povedal odgovorni vodja del, ki kot pomanjkljivost geotermalne energije vidi le geografsko omejenost; geotermalno energijo lahko namreč izkoriščamo le na mestu porabnika in je ne moremo prenašati kot recimo električno. Kot še dodaja Vukelič, ima Pomurje, še zlasti pa Murska Sobota, velik potencial za koriščenje energije iz zemlje. Tudi pri naslednjih vrtinah, pravi, so glede na rezultate černelavske vrtine mogoča nova lokalna presenečenja. Župan meni, da bo mestna občina na podlagi tega »odkritja« kmalu na poti do delne energetske samozadostnosti. To bodo dosegli s celovitim pristopom k zagotovitvi energije v mestni občini prek daljinskega ogrevanja iz kotlovnice na Lendavski ulici, z vse večjim izkoriščanjem potenciala geotermalne energije ter osveščanjem občank in občanov po opuščanju energentov, ki bodo v prihodnosti ekonomsko in okoljsko nesprejemljivi.

Dokler nismo imeli rezultatov, načrtov o energetski sanaciji občine nismo mogli narediti, pravi župan. Iz prijave na razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj za dodelitev nepovratnih sredstev izhaja, da mestna občina v prvih petih letih iz geovrtine ne sme ustvarjati prihodka, zato bodo v tem času na mestni občini naredili celovit sistem, pridobili projektno dokumentacijo, razširili daljinsko omrežje in po petih letih prva gospodinjstva tudi priključili na vrtino.

Tudi odgovorni vodja projekta Marjan Kraljič je poudaril, da se vrtina Sob-3g lahko dolgoročno in uspešno uporablja za izrabo geotermalne vrtine, a le, dodaja, če se pridobljena termomineralna

Količine samoizlivne vode so presenetile prisotne; kot pravijo, največje količine sploh niso uspeli izmeriti. Samoizlivnost je tako bila 35 l/s, s črpanjem pa so dosegli celo izlivnost 77 l/s. Pri tem je temperatura vode na ustju vrtine segla vse do 55 °C, na najnižji točki vrtanja pa celo do 82,9 °C. Pozitivna ugotovitev je bila tudi, da termomineralna voda iz černelavske vrtine ne odlaga vodnega kamna. »Kemična sestava vode je primerna. V Sloveniji imamo veliko vrtin, kjer se med vrtanjem na opremo nalaga vodni kamen, kar pri črpanju povzroča težave,« je povedal odgovorni vodja projekta Marjan Kraljič in dodal, da voda vsebuje tudi raztopljeni zemeljski plin, in sicer deset kubičnih metrov na kubični meter vode, kar omogoča samoizlivni tok. »Z ozirom na navedene ugotovitve lahko sklepamo, da je toplotna moč vrtine izredno velika, celo nad 4 MWt, seveda v odvisnosti od uporabljene tehnologije proizvodnje in kapacitete ter potrebne temperature porabnikov toplote.

V današnjem času bi z močjo toplote iz te geovrtine lahko ogrevali tudi do 100.000 m², kar je približno 2000 stanovanj,« je povedal župan. Za primerjavo, trenutno se prek kotlovnice na Lendavski ulici ogreva nekaj manj kot 1000 gospodinjstev, kar predstavlja približno 50.000 m².

Dr. Željko Vukelič iz Naravoslovnotehniške fakultete je 6

Špela Horvat

voda vrača v globino.

To pa je tudi predmet naslednjega projekta, Sob-4g. Reinjekcijska vrtina, ki jo bodo začeli na območju bivše Vrtnarije vrtati že v začetku prihodnjega leta, bo služila za vračanje vode iz vrtin Sob-1g in Sob-3g, izsledki strokovnjakov pa kažejo, da so tlaki za nemoteno vračanje vode v globine primerni. Z novo vrtino bo tako rešena težava z odtekanjem odpadne geotermalne vode v potok Ledava, prav tako pa bo prispevala k ohranjanju virov geotermalne vode v tem delu panonskega bazena. Ob tem bo v času petih let vrtina Sob4g služila tudi kot izobraževalno-turistična točka. Različne ciljne skupine bodo spoznavale njeno delovanje in potenciale.

V okviru projekta »Fazanerija – energetski del« je bila sanirana, tj. precevljena in zacementirana, tudi vrtina Sob-1, zato jo lahko še naprej in varno uporabljajo za pridobivanje termomineralne vode.

Kot je povedal tehnični vodja projekta Matej Prkič, se je življenjska doba vrtine s posegom podaljšala za vsaj 50 let.

Celoten projekt »Turistični center Fazanerija – energetski del« je težak 3,2 milijona evrov, od česar je 2,2 milijona nepovratnih sredstev prispevala Evropska unija iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2010–2012. Projekt je dolgoročni projekt mestne občine, ki ga je zaradi finančne zahtevnosti investicije razdelila v več faz. Prva faza je energetski del projekta, ki bo Turističnemu centru Fazanerija zagotavljal ogrevanje obstoječih in prihodnjih objektov ter športnih kapacitet.

AKTUALNO

Murska Sobota je »občina po meri invalidov« Ob svetovnem dnevu invalidov je Mestna občina Murska Sobota prejela naziv in listino »Občina po meri invalidov« za leto 2012. Na prireditvi ob slovesni podelitvi listine, ki je potekala v športni dvorani Osnovne šole III v Murski Soboti, je navzoče najprej pozdravil Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki je murskosoboški občini čestital za prehojeno pot in uspešno izpeljane naloge, ki so si jih postavili skupaj s projektno skupino. Zbranim je spregovoril tudi Dane Kastelic, podpredsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je predvsem poudaril pomen aktivnosti invalidov samih pri obvladovanju njihovega položaja.

Obrazložitev ob podelitvi listine je podala prof. Zora Tomič, predsednica projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki je Mestni občini Murska Sobota zaželela, da še naprej nadaljuje »zgodbo o uspehu, ki jo bo še naprej spremljal tudi projektni svet«.

Zveza delovnih invalidov Slovenije v okviru projekta »Občina po meri invalidov« že dobro desetletje spodbuja slovenske občine k načrtnemu odzivanju na posebne potrebe invalidov in k njihovemu socialnemu vključevanju, sožitju in večji kakovosti bivanja vseh občanov. Mestna občina Murska Sobota se je v projekt vključila leta 2010, in sicer na pobudo Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota. V ta namen so v preteklih dveh letih v Murski Soboti med drugim izpeljali okroglo mizo na to temo, pripravili so analizo o položaju invalidov v Mestni občini Murska Sobota, v lanskem novembru izdelali tudi akcijski načrt.

Listino in kristalno skulpturo je iz rok predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije prejel župan Anton Štihec, ki je sprejel odgovornost za izvedbo projekta. Župan je ob tej priložnosti povedal, da je bilo v Murski Soboti že veliko narejenega: »Zavedamo pa se, da nas veliko dela še čaka.

Naziv in priznanje dajeta občini

nov zagon za delo v prihodnje, predvsem pa za načrtno odzivanje na posebne potrebe invalidov in njihovo socialno vključevanje.« Ob prejetju skulpture se je zahvalil tudi Rudolf Kulič, predsednik Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota, pobudnika za vključitev občine v projekt.

Prireditev so s plesnim in glasbenim programom obogatili

7

Renata Žlebič

učenci in učenke Osnovne šole IV Murska Sobota.

Slovesna podelitev je potekala v športni dvorani na Osnovni šoli III Murska Sobota, udeležili pa so se je vsi vidnejši predstavniki Zveze delovnih invalidov Slovenije, Medobčinskega društva invalidov in Mestne občine Murska Sobota

december 2012 |

AKTUALNO

Župan sprejel veleposlanika Republike Srbije

Župan Anton Štihec je na vljudnostnem obisku sprejel veleposlanika Republike Srbije v Sloveniji Aleksandra Radovanovića.

iz Srbije. Dejal je, da so pri tem sodelovanju občine v veliko primerih prehitele državo, saj dajejo same pobude za uresničitev konkretnih projektov. Župan Štihec je ob tem izpostavil odlično sodelovanje Murske Sobote s pobratenim Paraćinom, s katerim smo uspešno sodelovali pri dveh skupnih projektih (Exchange).

Veleposlanik je dodal, da je to zagotovo primer, ki ga je treba prenesti tudi na širše sodelovanje med obema državama, in razmišljal o regionalnem sodelovanju institucij, kot so gospodarske zbornice ali regionalne razvojne agencije, katerih izkušnje bi v Srbiji, ki potrebuje notranje reforme, bile izjemno dragocene. Župan Štihec je pri tem veleposlaniku ponudil pomoč in izpostavil nedavni obisk v Novem Sadu, na katerem sta podpisala

Veleposlanik Radovanović je konec novembra prvič obiskal Mursko Soboto, odkar je pred šestimi meseci prevzel vodenje veleposlaništva v Sloveniji.

Pohvalil je dobre odnose med obema državama ter izrazil zadovoljstvo nad sodelovanjem posameznih slovenskih občin, ki so še iz časov skupne domovine partnersko povezane z občinami

Vljudnostni obisk češkega veleposlanika

Župan Anton Štihec je v začetku decembra na vljudnostnem obisku sprejel veleposlanika Češke republike v Sloveniji Petra Voznico s soprogo.

| december 2012

Vida Lukač

sporazum o sodelovanju direktor Pomurske gospodarske zbornice in Gospodarske zbornice Vojvodine, ter izrazil željo, da ne ostane le pri sporazumu, temveč da bo obrodil sadove v konkretnem sodelovanju.

Veleposlanik Radovanović je v spremstvu ekonomskega svetovalca Aleksandra Nikolića nadaljeval svoj obisk v Murski Soboti na sedežu družbe MURA AHA, kjer se je sestal z vodstvom družbe ter solastnico Aha skupine Mojco Lukančič. Glede na to, da se je skupina septembra letos z nakupom podjetja Prvi maj v Pirotu razširila tudi v Srbijo, je veleposlanik Radovanović izrazil željo, da tudi župan Štihec kmalu obišče to mesto v Srbiji in naveže stike s tamkajšnjim vodstvom občine.

Vida Lukač

Češka podjetja iščejo parterje v Sloveniji, zato je veleposlanik z zanimanjem prisluhnil razvojnim načrtom v naši občini.

Mestna občina Murska Sobota je sicer od leta 2005 pobratena z mestom Turnov, prijateljstvo se je razvilo iz športnega sodelovanja mladih iz obeh mest.

Veleposlanik Voznica je pozdravil sodelovanje partnerskih mest, kjer je bilo uspešnih že veliko skupnih projektov – tudi pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov.

Veleposlanik Voznica se je z županom Štihcem na sedežu mestne občine srečal pred otvoritvijo razstave o Češkem krasu, mestu Beroun in glasbeniku Talichu v Pokrajinski in študijski knjižnici. Župan je na razstavi pozdravil prisotne in dejal, da se veseli povezovanja obeh

Župan Štihec je veleposlaniku predstavil Mestno občino Murska Sobota in izpostavil aktualne projekte, predvsem na področju rabe geotermalne energije. Veleposlanik je pohvalil dobre odnose med obema državama. Češka republika je namreč osmi največji gospodarski partner v Sloveniji s približno 1,05 milijarde evrov blagovne menjave.

8

kultur, še zlasti v letu, ko je Murska Sobota partnersko mesto Evropske prestolnice kulture.

Veleposlanik Voznica je poudaril, da imata Slovenija in Češka veliko skupnega, ter odprl razstavo, katere avtor je naš na Češkem živeči rojak, publicist Peter Kuhar.

AKTUALNO

Visoko državno priznanje prostovoljki Mariji Horvat Ob minulem mednarodnem dnevu prostovoljstva je priznanje Republike Slovenije za prostovoljstvo v letu 2012 prejela Marija Horvat iz Murske Sobote. Na svečani razglasitvi nagrajencev in podelitvi državnih nagrad, ki je potekala 5. decembra na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, je nagrado in priznanja najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem oziroma prostovoljskim organizacijam izročil predsednik republike dr. Danilo Türk.

Marija Horvat je visoko državno priznanje prejela za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, za njegovo promocijo in razvoj s prostovoljskim delom na področju socialne dejavnosti. Predlagalo jo je Društvo upokojencev Murska Sobota, v katerem so prepričani, da je Marija Horvat na področju sociale in humanitarne dejavnosti v skrbi za pomoči potrebne z veliko mero odgovornosti olepšala marsikateri težki trenutek.

Iz obrazložitve za priznanje so v društvu upokojencev med drugim zapisali, da Marija Horvat, po poklicu socialna delavka, že dvajset let deluje v njihovem društvu kot prostovoljka na področju sociale in humanitarne dejavnosti. S svojimi bogatimi izkušnjami in s svojo strokovnostjo uspešno deluje kot prostovoljka, koordinatorka in članica

komisij. Že dvajset let vodi komisijo za socialno varstvo, dvanajst let sodeluje z upokojenim pravnikom pri svetovanju v Pravno-socialni svetovalnici pri omenjenem društvu, osem let je koordinatorka pri projektu »Starejši za višjo kakovost življenja doma«, osem let vodi tudi lokalno koordinacijo pri Mestni občini Murska Sobota.

Kot vodja Komisije za socialno varstvo, je vnesla nove in uspešne metode za vsa področja delovanja, predvsem v skrbi za starejše, ki živijo sami in osamljeni. Skupaj z ostalimi prostovoljkami odkriva, spremlja in lajša socialne stiske starejših. Obiski starejših na domu od prostovoljcev terjajo veliko znanja in truda, zato se morajo sproti usposabljati. Marija je svoje znanje obnavljala in izpopolnjevala.

Marsikateri osamljen, starejši občan potrebuje ne le materialno skrb, temveč predvsem lepo, prijazno besedo osebe širokega srca. Delo koordinatorke je bilo v osmih letih, predvsem zadnjih nekaj let, usmerjeno v izvajanje projekta »Starejši za višjo kakovost življenja doma«, ki poteka v sodelovanju z Rdečim križem, Karitasom, mestnimi četrtmi, Patronažno službo, Centrom za socialno delo, Domom starejših Rakičan, enoto v Murski Soboti.

Marija Horvat opozarja in obvešča javnost in lokalno skupnost o stiskah starejših ter tako prispeva k uresničevanju programov reševanja problematike starejših v Mestni ob-

čini Murska Sobota. Je pobudnica, nosilka nalog in povezovalka med več kot tridesetimi prostovoljkami, ki izvajajo ankete med starejšimi občani, s katerimi ugotavljajo njihovo socialno, materialno in zdravstveno stanje.

Marija Horvat je leta 2010 prejela zahvalno listino Mestne občine Murska Sobota za uspešno, nesebično, dolgoletno in požrtvovalno delo na področju socialnega varstva

9

Vida Lukač

in dela s starejšimi in pomoči potrebnimi ljudmi. Prav tako je leta 2011 kot predsednica Komisije za socialno varstvo prejela posebno županovo priznanje v kategoriji naj prostovoljno društvo v letu 2011 v Mestni občini Murska Sobota.

Ob tej priložnosti je Mariji Horvat izrekel čestitke tudi župan Anton Štihec.

december 2012 |

AKTUALNO

Najstarejša Sobočanka šteje 102 leti, najstarejši Sobočan 97 let

Podžupan Jože Casar je konec novembra skupaj s tajnikom mestnih četrti in predsednico mestne četrti Partizan Marijo Bačič ter predsednikom mestne četrti Park Zoranom Hoblajem obiskal najstarejšo Sobočanko in najstarejšega Sobočana.

Najstarejši Sobočan Franc Madjar živi v mestni četrti Partizan, v Ulici Otona Župančiča. Franc Madjar je bil rojen leta 1915 v Noršincih, leta 1929 pa je prišel v Mursko Soboto, kjer se je kot vajenec pri Benku izučil za odličnega krojača in leta 1932 odprl majhno krojaško delavnico na Lendavski ulici.

Leta 1960 se je zaposlil v Muri in bil med tistimi, ki so s svojim natančnim delom in odličnostjo prispevali, da je Mura postala ena najbolj cenjenih in kakovostnih blagovnih znamk takratnega časa.

Leta 1978 se je upokojil in sedaj uživa sadove svojega marljivega dela v krogu svojih najdražjih. V skupnem gospodinjstvu živijo v sožitju štiri generacije: Franc in

soproga Gizela, hčerka Zdenka s soprogom ter vnukinja Dominika s svojo mlado družino. V veliko veselje sta mu pravnuk Amadej in pravnukinja Lucija. Franc Madjar je pri svoji starosti odlično poučen o vseh aktualnih dogodkih na področju politike in gospodarstva.

Najstarejša Sobočanka je Karolina Čarni iz Ciril Metodove ulice, ki je 13. decembra praznovala svoj 102. rojstni dan. Krhka ženica je skoraj popolnoma izgubila sluh, zato je sporazumevanje z njo težavno, pogovor pa dodatno otežuje starostna demenca. Njeni odgovori so bili prisrčno zmedeni, v svojih spominih pa se je vračala v svoja mlada leta v rodnem kraju. Žal pogosto zamenjuje ime-

Srečanje starejših v Krogu Krajevna skupnost Krog je 17. novembra pripravila srečanje starejših krajanov v gostilni Weindorfer v Krogu. Starejših od 70 let je v tem naselju 136, kar je devet manj kot lansko leto. Sicer se prijetnega druženja niso udeležili vsi, okrog 30 jih je namreč takih, ki žal zaradi bolezni ne morejo od doma.

Med njimi sta tudi najstarejša krajana Marija Marič, rojena leta 1919, in Janez Lapoši, rojen leta 1928. Nekaj starejših je tudi na-

| december 2012

Vida Lukač

na najbližjih, dogodke in kraje, toda v njenem iskrivem pogledu sta še zmeraj prisotni dobra volja in prijaznost, ki sta prav gotovo botrovali častitljivi starosti.

Karolina Čarni je do svojega 96. leta živela na Ciril Metodovi ulici 5, od leta 1993, ko ji umrla sestra, s katero sta živeli skupaj, je v hiši z velikim in zmeraj vzorno urejenim vrtom živela sama.

V mladosti je bila zaposlena kot gospodinja pri evangeličanskem duhovniku Kovaču, kasneje pa pri drugih gosposkih družinah v Murski Soboti. Pred petimi leti se je preselila k družini svoje nečakinje Zdenke Uljančič na Kobilje, kjer z vso ljubeznijo in toplino skrbijo za svojo teto.

Anita Gaber

stanjenih v domu starejših.

Organizatorji so zbranim pripravili lep kulturni program. Pod vodstvom Anke Suhadolnik so nastopile pevke pevskega zbora Püngrad, zapeli in zaigrali so jim člani skupine Goska iz Satahovcev, predstavila pa se je tudi domača gledališka skupina Kroške tikvi, ki je starejše nasmejala s skečem »Apoteka«. Župan Anton Štihec je ob priložnosti povedal, da starejši v mestni občini predstavljajo kar dvanajst odstotkov vsega prebivalstva, kar pomeni, da je prav, da skrbimo

za njih. Samo v Murski Soboti je starejših 1783. V letu 2013 nameravajo v občini ustanoviti 10

Servis za starejše občane, že sedaj pa poskušajo družabno življenje v veliki meri pripraviti tudi za njih.

AKTUALNO

V Murski Soboti 1783 starejših nad 70 let

Sredi novembra je koordinacija vseh petih mestnih četrti v sodelovanju z mestno občino tudi v Murski Soboti pripravila tradicionalno družabno srečanje starejših.

ku koordinacije Mestnih četrti Murska Sobota, je zbrane nagovoril tudi župan Anton Štihec.

Potem ko jih je seznanil z razvojnimi načrti v občini v letu 2013 in še pozneje – glavnina investicij je sofinancirana tudi z evropskimi sredstvi, kar je glede na zmanjšanje proračunskih prihodkov zaradi recesije v gospodarstvu in s tem krčenjem investicijskih sredstev zelo pomembno, se je dotaknil starejših. Seznanil jih je namreč, da bo občina še letos dobila listino »Občina po meri invalidov«. Ob tem dosežku se je zahvalil vsem društvom in organizacijam v občini, ki vključujejo starejše ter motorično ovirane in s pomočjo katerih je občina sodelovala v projektu Zveze delovnih invalidov Slovenije. S strani župana imenovana delovna skupina je za projekt pripravila poseben akcijski načrt, ki ga je obravnaval tudi mestni svet. V njem je tudi časovnica s finančno konstrukcijo, kaj vse je treba na tem področju

Kavarna hotela Diana je bila skoraj pretesna za blizu 450 v Murski Soboti živečih občanov, starih 70 in več let, ki so se odzvali vabilu na vsakoletno srečanje. Med njimi tudi letos ni bilo najstarejše meščanke Karoline Čarni, ki je v teh dneh dopolnila že 102 leti, enako pa tudi ne 97-letnega Franca Madjara. Oba, kakor tudi socialno najbolj ogrožene, bodo po zagotovilih tajnika mestnih četrti Boža Boharja ob koncu leta obiskali na domu ter jih tudi skromno obdarili.

Ob Zoranu Hoblaju, predsedni-

Srečanje starejših in Miklavževanje v Rakičanu

V Rakičanu smo 27. oktobra pripravili srečanje starejših občanov.

Od 153 starejših občanov se jih je družabnega srečanja na letališču udeležilo 52, na njem pa

jih je pozdravil predsednik KS Rakičan Silvo Jakob. Želja krajevne skupnosti je, da se takšnih prireditev občani udeležijo v čim večjem številu, saj je

to priložnost za popestritev vsakdanjega življenja.

V Rakičanu je Miklavž razveselil najmlajše v nedeljo, 9. decembra.

Miklavža smo v vaško gasilskem 11

Geza Grabar

še postoriti. Štihec je ocenil, da je to za njih veliko priznanje, obenem pa tudi obveza, da bodo z arhitekturnimi in drugimi rešitvami iz tega načrta še naprej skrbeli za čim boljše počutje in nemoteno gibanje invalidov.

Za dobro počutje zbranih v dvorani je z glasbo tudi letos skrbel Drago Jošar. S pesmimi, ki jih je izvabljal iz svojih inštrumentov, je na plesišče pritegnil marsikateri par, ki se je zazibal v ritmih glasbe. Številnim je veliko pomenilo že, da so se lahko srečali in se pogovorili s prijatelji, znanci ali drugimi, izmenjali spomine, misli ter se na koncu razšli z obljubo, da se – če ne prej – srečajo na podobnem srečanju čez leto dni. Živahni uvodni kulturni program z recitali ter glasbenimi in plesnimi točkami so letos pripravili učenci prve osnovne šole, v samo organizacijo doslej najmnožičnejše prireditve pa so se vključili tudi dijaki prostovoljci iz Ekonomske šole Murska Sobota.

Tomaž Stropnik

domu pričakali v družbi otroškega gledališča Ku-Kuc, s predstavo »Medvedje sanje«. Zbralo se je 77 otrok in njihovi starši.

december 2012 |

AKTUALNO

Srečanje starejših v Satahovcih

Tradicija veleva, da se ob koncu leta srečajo starejši občani, stari 70 let in več. V družabnem dogodku se sprostijo, poveselijo, v prvi vrsti pa utrdijo dolgoletna znanstva ali sklenejo nova.

Geza Grabar

k uradnemu delu pa so dodali tudi domači ljudski pevci Mokoš.

Ob vsestranski Marjani Martinec, ki se je v povezovalnem delu programa spomnila minljivosti slehernega trenutka, ki ostaja zaznamovan kot večen le v našem spominu, zaslužna pa je tudi za pripravo programa, sta zbrane nagovorila podžupan Jože Casar in Jože Erjavec, predsednik domače krajevne skupnosti, ki je bila organizatorica srečanja. Oba sta izrazila zadovoljstvo nad vsemi, ki so se udeležili srečanja, obenem pa jim zaželela veliko trdnega zdravja, rekoč, da se prihodnje leto na podobni prireditvi spet srečajo. Casar je zbranim izkazal tudi spoštovanje in zahvalo, da so v aktivni dobi s svojim delom in prizadevanji pripomogli k napredku in razvoju lokalne skupnosti, sedaj pa je umestno, da so v zahvalo za to deležni skromne pozornosti, predvsem pa pravice, da v sadovih svojega dela tudi uživajo. Podžupan je bil še kritičen do odnosov v sedanji družbi, ki

V dvorani kulturno-gasilskega in vaškega doma v Satahovcih se jih je na letošnjem srečanju zbralo natanko 25, sicer pa imajo v kraju z okrog 300 ljudmi 38 takih, ki so stari 70 let in več. Med njimi sta najstarejša 103-letna Matilda Serec in 84-letni Koloman Žitek.

Oba sta bila prisotna tudi na letošnjem nadvse prisrčnem in prijetnem srečanju. Kot taka sta bila deležna tudi priložnostnega darila.

Uvodoma je zbranim domača mladina pripravila priložnostni kulturni program, svoj prispevek

Miklavž med vaščani Kroga

Že nekaj let zapovrstjo na predvečer dneva sv. Nikolaja v Krogu poteka miklavževanje, ki ga pripravljajo pri ŠKTD Kroške tikvi. 5. decembra so poleg sv.

Miklavža zbrane vaščane pozdravili še angelčki, poredne otroke

| december 2012

se premalo naslanja na izkušnje svojih predhodnikov, marsikdaj pa pozablja tudi na moralne vrednote.

Podobno je razmišljal Erjavec, ki je dodal še, da je to srečanje samo delček vsakoletne pozornosti do tistih, ki so še kako pomemben člen v zgodovini kraja.

Dobrodošli so na vseh prireditvah in dogodkih, ki se zgodijo v kraju. Čeprav so Satahovci sorazmerno majhen kraj, s svojim množičnim angažiranjem domala vseh nizajo uspeh za uspehom. Da so tudi pri tem srečanju sodelovali člani vseh v kraju delujočih društev – gasilcev, malega nogometa in kulturno-turističnega, je njihovo utečeno pravilo.

Anita Gaber

Krajanke in krajani so preživeli urico prijetnega druženja, otroci pa prazničnega veselja in otroške razigranosti. Poskrbljeno je bilo za toplo in hladno pijačo, pridne gospodinje pa so poskrbele tudi za pecivo.

pa so z veseljem pričakali strašni parklji. Še preden je 75 otrok dobilo darila, so v kulturnem programu nastopili pevke in pevci vaškega kapelskega zbora, predstavili pa so se tudi učenci domače podružnične šole.

12

Sicer se bo veseli december v Krogu nadaljeval. Otroci so že dobili načrt za izdelavo lampijončkov, s katerimi se bodo lahko 24. decembra sprehodili po vasi in si pričarali pravo božično pravljico.

AKTUALNO

Mladi naj mislijo s svojo glavo

Festival IZUM tudi letos mlade spodbuja ter navdušuje za naravoslovje in znanost. Zveza za tehnično kulturo Slovenije in njen regionalni center v Murski Soboti sta z astronomskim opazovanjem in predavanjem Marjana Černarja in pa dan kasneje, 27. novembra, z razstavo ustvarjalnosti v trgovskem centru Maximus odprla že 16. Festival inovativnosti, znanosti in ustvarjalnosti mladih – IZUM 2012. Kot je na otvoritveni slovesnosti povedal predsednik ZOTKS Mitja Slavinec, je festival pomemben za spodbujanje ustvarjalnosti, pa tudi zaradi informativnosti.

Špela Horvat

tem izpostavil, da ima festival ob velikem zanimanju mladih veliko podpore tudi pri mentorjih in starših.

Prvi dan festivala je postregel z zanimivo okroglo mizo s pomenljivim naslovom »Priložnost mladih v tehničnih poklicih«, ki je bila v prvi vrsti namenjena prav mladim, ki so trenutno na križiščih izobraževalnih poti in iščejo pravo pot v prihodnost. Svoje poglede na izobraževanje in trg dela, predvsem pa tehnične smeri, so podali uspešni gospodarstveniki iz Pomurja in tudi širše.

Mladi so tako prisluhnili dr. Mitji Slavincu iz Pomurske akademije znanosti in umetnosti, Robertu Grahu iz Pomurske gospodarske zbornice, Petru Podlunšku iz Medicopa, Mateju Vlašiču iz Eltija, Jerneju Zupančiču iz Cleangrada, Silvijanu Čivretu iz Varisa, Robertu Ličnu iz Profit Plusa, Draganu Mešiču iz Megrasa, Dunji Velner iz RRA Mura in Blažu Gerenčerju iz Medpodjetniškega izobraževalnega centra. »Promoviramo predvsem deficitarne poklice. Mladim pokažemo možnosti, da se naučijo poklica, ki jim lahko prinese lepše življenje, kot bi ga imeli morebiti po končani gimnaziji, nedokončanem študiju in ko se morajo določenega poklica priučiti,« pove Slavinec, ki pri poklicnem usmerjanju izpostavi vlogo star-

V sklopu dvodnevnega dogodka so namreč posebno pozornost namenili informativnim dnevom, prvi dan osnovnošolcem s predstavitvijo srednjih šol Pomurja, drugi dan pa dijakom, saj so svoje delo in priložnosti na ogled postavljale naravoslovno-tehnične fakultete. Izum je pomemben za mlado generacijo, je pojasnil Slavinec in tudi tokrat izpostavil pomembnost razmišljanja z lastno glavo. Mlade je treba stalno spodbujati k inovativnosti in kreativnosti, je še dodal.

Na otvoritvi sta spregovorila tudi predsednik ZOTKS Murska Sobota Iztok Zrinski in Ksenija Arzenšek iz Maximusa.

Sprememba lokacije, do sedaj je festival potekal v hotelu Diana, bo pripomogla, da se bo s tematiko festivala seznanilo več naključnih obiskovalcev, česar bodo veseli tako mladi razstavljavci kot njihovi mentorji, je povedal Slavinec. Zrinski je ob

šev. Prav zato so se odločili posebej nagovoriti tudi njih ter jih povabiti na informativne dneve in okroglo mizo.

Okrogli mizi so sledile ustvarjalne delavnice, pozneje pa so na zabavnih delavnicah »Vitezi in oprode v akciji« tako osnovnošolci in dijaki kot njihovi mentorji spoznavali logiko na zabaven način. Razstava ustvarjalnosti, na kateri se je s svojimi izumi in izdelki predstavilo več kot 30 ustvarjalcev s področja tehnike in naravoslovja, je bila na ogled tudi drugi dan festivala. Na njej pride do izraza ustvarjalnost najmlajših, otrok iz vrtca, pa tudi starejših, dijakov in študentov.

Največ pozornosti je letos pritegnila čisto prava formula 1, ki jo je soustvaril pomurski študent.

Kot je poudaril Mitja Slavinec, je pomembna plat razstave tudi moralno zadoščenje, ki ga dobijo mentorji, ki v projekte in delo z mladimi vložijo veliko energije in prostega časa.

SUPER SKI

od 12. 01. do 16. 02. 2013

Cena (po osebi v dvoposteljni sobi na dan): Hotel Planja **** 79,00 € Hotel Rogla *** 67,00 € Hotel Brinje *** 65,00 € Bungalovi *** 65,00 €

www.rogla.eu 13

december 2012 |

AKTUALNO

Konferenca ob 10-letnici PAZU-ja:

z optimizmom naprej

Pomurska akademija znanosti in umetnosti letos obeležuje deset let obstoja. V duhu jubileja tudi znanstvena akademija.

| december 2012

tudi v razpravi ob predavanjih. Z rekordno udeležbo, meni predsednik PAZU Mitja Slavinec, je konferenca utrdila svoje mesto osrednjega znanstvenoraziskovalnega dogodka v Pomurju.

Tudi letos so se odločili nadaljevati prakso recenziranja prispevkov, katerih povzetke so objavili v posebni publikaciji. Raznolika in vsebinsko bogata konferenca je bila letos nadgrajena s posebno modno revijo, na kateri je modna oblikovalka Sanja Veličkovič v sodelovanju s članico PAZU dr.

Danielo Zavec Pavlinič v restavraciji hotela Zvezda predstavila svoje avtorske modne kreacije.

Konferenca je osrednji dogodek akademije, ni pa edini, ki upravičuje njeno ustanovitev in delovanje. Kot je izpostavil Mitja Slavinec, približno 30 izdanih publikacij trajno prispeva svoj del k mozaiku znanja in znanosti,

Festival Izum je tudi letos zaokrožila znanstvena konferenca Pomurske akademije znanosti in umetnosti, ki je sicer trajala 30. novembra in 1. decembra.

Letošnja jubilejna deseta znanstvena konferenca je imela ob vsebinskem, ki dopolnjuje dosedanje konference, tudi simbolni pomen, saj obeležuje deset let delovanja pomurske akademije. Na to so želeli opozoriti tudi z rdečo nitjo konference »10 let PAZU, smernice za razvoj Pomurja«.

Pomurski akademiki so tako na dvodnevni konferenci v prostorih Murske republike opozarjali na dosedanje delovanje akademije, hkrati pa v duhu svojega poslanstva napovedovali in iskali možnosti za tesno in tvorno sodelovanje ustanove in njenega članstva s Pomurjem.

Jubilejna konferenca se je izkazala za rekordno, saj se ji je pridružilo kar 40 članic in članov, veliko med njimi se jih je predstavilo

14

Špela Horvat

navsezadnje pa je zaživela tudi lastna raziskovalna skupina, prav tako znanstvena revija, navsezadnje pa člani PAZU sodelujejo pri številnih projektih, bodisi kot partnerji bodisi kot nosilci. Ne samo sodelovanje z izobraževalnimi in drugimi regijskimi inštitucijami, zelo pomembna je tudi njena povezovalna vloga. »Glede na uspešno prehojenih deset let, v katerih si je PAZU zagotovila in utrdila mesto osrednje znanstvene in strokovne inštitucije v Pomurju,« meni Slavinec, »se v prijateljskem duhu med članicami in člani lahko z velikimi pričakovanji in polni optimizma zazremo v naslednjih deset let.

Cilje smo dosegli in presegli,« je s pogledom na prehojenih deset let povedal Slavinec.

Foto: PAZU

AKTUALNO

Pomurska gospodarska zbornica podelila nagrade za inovativnost

V okviru tradicionalne letne konference Pomurskega društva za kakovost, letos že 18. po vrsti, so podelili nagrade za inovativnost.

Prve tri nagrajene inovacije na regijski ravni so bile predmet ocenjevanja za nacionalno nagrado, kjer so prejele srebrno priznanje in dve diplomi.

Pomursko društvo za kakovost, katerega uspešno vodenje je po dvanajstih letih mag. Helene Kosi prevzela Vesna Laissani, je na konferenci podelilo še svoja priznanja in nagrade. Najvišje priznanje – zlati znak kakovosti – so za 30-letno uspešno poslovanje na področju proizvodnje medicinske opreme ter predelovanje in opremljanje vozil za posebne namene podelili podjetju Medicop iz Murske Sobote.

Podelili pa so tudi priznanje in nagrade Študentsko-podjetniškega in inovacijsko-raziskovalnega centra, ki ga je z namenom sodelovanja na tem področju z mladimi v vrtcih, osnovnih, srednjih in višjih strokovnih šolah

Tudi letos jih je podelila Pomurska gospodarska zbornica, ki je z namenom spodbujanja inovativnosti med zaposlenimi v podjetjih v regiji letos že enajstič po vrsti razpisala natečaj za podelitev priznanj najboljšim pomurskim inovatorjem za leto 2011.

Med osmimi vlogami je posebna komisija pod vodstvom dr.

Majde Bagar Povše skladno s pravilnikom pregledala, ocenila in podelila po tri bronasta in srebrna priznanja ter dve zlati.

Zlati priznanji regijske gospodarske zbornice so podelili Robertu Göncu in Borisu Denši iz podjetja Varis Lendava za inteligentno gotovo kopalnico ter Simoni Mohar iz Galexa Murska Sobota za pripravo kozmetičnih izdelkov za nego kože, ki vsebujejo termomineralno vodo in naravni antioksidant. Ob Petru Kelemenu iz gornjeradgonskega razvojnega centra Maspos in Marku Borku sta srebrno priznanje prejela tudi Aleš Žekš in Matjaž Pavlinjek iz družbe Roto Pavlinjek iz Černelavcev, in sicer za čistilno napravo Eco-box 4-6 PE. Darku Magdiču iz gornjeradgonskega Arconta, Dragutinu Juroviču iz lendavskega Varisa ter Franju Karlovčecu in Mateji Rovan iz murskosoboške M-Energetike pa so izročili bronasta priznanja. Karlovčec in Rovanova sta bila nagrajena za novost, za inteligentno daljinsko ogrevanje v urbanih naseljih.

15

Geza Grabar

Pomursko društvo za kakovost ustanovilo skupaj z murskosoboško srednjo ekonomsko in višjo strokovno šolo. V skupini najmlajših je bil za najboljšo risbo na temo »Kakšne bodo zgradbe čez 100 let« nagrajen Lem Forjanič iz murskosoboške enote vrtca Ringa raja (mentorica Irma Cigut), za najboljši spis na temo »Podnebje leta 2099« Rok Benko iz OŠ II Murska Sobota, za najboljši poslovni načrt pa Denis Štotl, Samanta Gomboc in Karmen Lainšček iz Ekonomske šole Murska Sobota.

december 2012 |

AKTUALNO

Župnijska Karitas Murska Sobota pripravila Klic dobrote

Tradicionalna dobrodelna prireditev je bila letos v znamenju 20. obletnice te humanitarne organizacije, denar pa so zbirali za bolnega Maja.

20. letnici delovanja pa so izrekli lepe želje tudi generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic, škof dr. Peter Štumpf in župan murskosoboške mestne občine Anton Štihec. Med drugim so izpostavili, da je soboška Karitas vzorčen primer delovanja te humanitarne organizacije v Sloveniji, saj je pomurski človek znan po tem, da živi v sožitju in velikokrat kljub lastnemu pomanjkanju še vedno rad pomaga sočloveku.

Vsem nastopajočim in zbranim v dvorani sta se zahvalila tajnica in ravnatelj Župnijske Karitas Murska Sobota Dragica Raj in Simon Slana.

Zbrana sredstva na prireditvi bodo namenili za bolnega Maja iz Murske Sobote, ki boleha za redko boleznijo, ki zavira njegov razvoj. Majeva starša sta brezposelna, družina živi v stanovanjskem

Župnijska Karitas Murska Sobota je v telovadnici OŠ III pripravila tradicionalno predbožično dobrodelno prireditev Klic dobrote.

Množično obiskana prireditev je potekala pod geslom Veselje v sožitju, z njo pa so počastili tudi dve desetletji njenega delovanja.

Zbrane je najprej nagovoril murskosoboški župnik Goran Kuhar, Župnijskemu Karitasu ob njeni

ECO Murska Sobota donirala tudi letos za otroški oddelek Sredstva v višini 3000 evrov, zbrana na tradicionalnem dobrodelnem binkoštnem pikniku, so tudi letos namenili otroškemu oddelku murskosoboške splošne bolnišnice.

| december 2012

Iz skrbne evidence je razvidno, da je doslej evangeličanska cerkvena občina za to javno ustanovo v dvanajstih letih, torej vse od leta 2000, zbrala že 34.704,73 evra, od tega za otroški oddelek 26.097,73 evra.

Kot so povedali ob priložnostni predaji donacije, bodo letos sredstva na oddelku namenili za nakup tačas najnujnejše opreme – za monitor za spremljanje vitalnih funkcij najmlajših. Asist. mag. Zdravko Roškar, specialist pediater, sicer pa predstojnik otroškega oddelka, je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da bodo s to investicijo v prvi vrsti izboljšali storitve in pripomogli, da bodo malčki resnično deležni najboljše zdravstvene oskrbe. Direktor bolnišnice Bojan Korošec pa je izrazil veselje, da se v teh nekoliko težjih časih, ko

je vedno več pomoči potrebnih, namenjajo sredstva tudi za njihovo bolnišnico.

V imenu cerkvene občine sta ček bolnišnici predala duhovnik mag. Leon Novak in inšpektor mag. Robert Celec. Dejala sta, da prireditev vselej poteka na binkoštno nedeljo, s pestrim in raznovrstnim kulturno-umetniškim programom pa zmeraj 16

Geza Grabar

bloku brez dvigala. Ker morata Maja vsak dan nositi po stopnicah v četrto nadstropje, sta se odločila, da poiščeta drugo stanovanje v pritličju. Pri tem upata na pomoč dobrih in plemenitih ljudi.

Bogat kulturni program ob 20. obletnici delovanja je potekal v zelo prisrčnem in prazničnem vzdušju. Nastopile so skupine in posamezniki iz številnih pomurskih župnij: mladinski pevski zbor Črenšovci, Jure Jurinič-Jurček iz Strehovcev, mladinska skupina Sebeščanski Emauel iz Pečarovcev, Saška Kovač od Grada, pevska skupina Iskrice iz Tišine, tamburaška skupina Odpisani iz Cankova, Monika Novak iz Murske Sobote in Miran Čarni iz Martjancev, Jurjevške pevke od Sv. Jurija ob Ščačvnici, Mešani pevski zbor sv.

Nikolaja Murska Sobota in skupina Langa.

Geza Grabar

pritegnejo veliko obiskovalcev.

Del zbranih sredstev na pikniku namenijo tudi za druge namene.

Telekom Slovenije, d. d., 1546 Ljubljana.

Za nove naročnike naprave že od

1EUR brez dodatnih obrokov*

ali

-50% na pakete TopTrio prvih 9 mesecev.*

Več kot

150 programov*

UEFA

Liga prvakov*

SiOL

TVIN*

* Ponudba izdelkov od 1 EUR dalje brez dodatnega plačila velja od 1. 10. 2012 do 31. 1. 2013 ob sklenitvi novega naročniškega razmerja na SiOL internet in na pakete, ki vključujejo SiOL internet (z izjemo Družinskih kompletov), ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Možen je nakup enega izdelka iz akcijske ponudbe: LED TV Samsung 40ES5500 od 1 EUR, LED TV Samsung 46ES5500 od 150 EUR, Samsung GALAXY Tab 2 10.1 od 50 EUR ali prenosni računalnik HP 655 od 100 EUR. Cene izdelkov se razlikujejo glede na izbran paket. Navedene cene veljajo ob naročilu paketov TopTrio ali Trio. Plačilo je enkratno, brez dodatnih obrokov, prek računa za storitve Telekoma Slovenije. Količine izdelkov so omejene.

Ponudba polovična mesečna naročnina na pakete TopTrio velja od 19. 10. 2012 do 31. 1. 2013, ob sklenitvi novega naročniškega razmerja na pakete TopTrio in Trio, za prvih devet mesecev. V primeru naročila paketov TopTrio ali Trio s programskim paketom Standard ponudba vključuje tudi programski paket Mega (več kot 150 programov), prvih 9 mesecev. SiOL TViN in dodatek SiOL Nogomet (130 tekem UEFA Lige prvakov v sezoni 2012/2013) sta vključena v paketih TopTrio, TopTrio optika in TopTrio HD. Ponudba se izključuje s ponudbo izdelkov od 1 EUR dalje (možna je izbira ene izmed obeh akcijskih ponudb).

Ponudba velja na omrežju Telekoma Slovenije. Cene vključujejo DDV. Slike so simbolične. Telekom Slovenije, d. d. si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Za dodatne informacije, pogoje in cene obiščite www.siol.net/storitve, pokličite 080 8000 in 041 700 700 ali obiščite Telekomove centre in druga prodajna mesta Telekoma Slovenije.

AKTUALNO

Otroško igrišče za mestno četrt Ledava

Otroci so naše največje bogastvo, zato jim moramo nenehno posvečati veliko pozornosti. Tudi pri nameščanju igral, ki jih je v mestu vse več.

Geza Grabar

ležih v lasti mestne občine in države, še urediti. Skupna vrednost pridobitve, ki vključuje tudi troje parkovnih klopi in zasaditve okrasnih dreves, je dobrih 24 tisoč evrov. Od tega so za igrala namenili nekaj več kot 18.700 evrov, je dejala in dodala, da je bila ta naložba iz namenskih sredstev mestne občine za njihovo mestno četrt v letošnjem letu največja. Več kot polovico vsega letnega investicijskega denarja, ki ga tudi tej mestni četrti nameni mestna občina, so namreč namenili prav za to.

Jože Casar, ki je spregovoril v imenu mestne občine, je ob ugotovitvi, da smo v vse globljem času varčevanja in recesije, zato je tudi investicij manj, hudomušno pripomnil, da si srčno želi, da recesija ne bi pobrala ali pa da vsaj ne bi vplivala na število

Zadnji prispevek je lično urejeno otroško igrišče na Lendavski ulici, za največjim kompleksom stanovanjskih blokov v mestu oziroma pri t. i. Kriznem centru.

Ob priložnostnem nagovoru je predsednica sveta MČ Ledava Lea Friškič izpostavila, da je bilo pred namestitvijo gugalnice, tobogana in kompozicije vlaka treba zemljišče, ki je v enakih de-

Projekt »Hiking & Biking« Pohodništvo in kolesarjenje brez meja

Zahvaljujoč projektu je ciljno območje pridobilo več kot 275 kilometrov označenih kolesarskih ter več kot 250 kilometrov označenih pohodnih poti in poti za nordijsko hojo.

| december 2012

ske Štajerske kot območje kakovostnih produktov na področju pohodništva, kolesarjenja in nordijskega fitnesa.

V projektu, ki ga murskosoboški center ocenjuje kot enega svojih največjih in najuspešnejših projektov čezmejnega sodelovanja na področju turizma in rekreacije ter kjer so v okviru obravnave rekreacije in narave obravnavali pohodništvo, kolesarjenje in nordijski fitnes, je sodelovalo več kot 22 pomurskih lokalnih skupnosti.

Z označenimi potmi kot novimi turističnimi produkti za razvoj trajnostnega in odgovornega turizma bo, so prepričani na centru, ciljno območje teh kakovostnih turističnih produktov pridobilo dodatne razvojne možnosti predvsem za boljšo mesto na slovenskem in mednarodnem

Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je bil vodilni partner več kot tri leta in pol trajajočega čezmejnega projekta »Rekreacija v naravi – pohodništvo in kolesarjenje brez meja« (krajše »Hiking & Biking«), katerega namen je bil pozicionirati območje severovzhodne Slovenije, torej Pomurja, Podravja in Koroške, ter avstrij18

kandidatov za igrala, torej otrok. Če ne bi bila med člani sveta MČ Ledava prisotna samoiniciativa, je pojasnil, marsikatere in zagotovo tudi te pridobitve ne bi bilo.

Igrišče so s simboličnim prerezom traku odprli najmlajši. Ti so že pred tem naprave, izdelane po najsodobnejših standardih in pretežno iz lesa, dodobra preizkusili. Sladke dobrote in brezalkoholne pijače za priložnostno pogostitev številnih prisotnih je prispeval trgovski sistem Mercator, za tople napitke murskosoboški Center za starejše, stojnice, kjer je bilo vse to na voljo, pa podjetje Komunala Murska Sobota.

Geza Grabar

turističnem zemljevidu.

V okviru enotnega označevanja so samo v 22 omenjenih pomurskih občinah postavili 410 smernih tabel.

Poleg tega so izvedli številne promocijske aktivnosti, da bi ljudje spoznali, prepoznali in začeli uporabljati zdravju in počutju tako dobrodošle in pomembne pridobitve. Na centru so še prepričani, da je bil omenjeni projekt na obeh straneh meje dokaz, kako s široko mrežo sodelujočih lahko vzpostavimo integralen, čezmejni, zanimiv, zdravju koristen in tudi ekonomsko donosen turistični produkt.

AKTUALNO

Letos v Murski Soboti 80 zlatih štipendistov

Mestna občina in Pomurska izobraževalna fundacija podelili zlate štipendije, posebno priznanje Matjažu Boldižarju.

Pomurska izobraževalna fundacija – PIF je v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota že deseto leto zapored podelila zlate štipendije Mestne občine Murska Sobota nadpovprečno uspešnim

Špela Horvat

Domjan, Miha Farkaš, Ines Flegar, Katja Gal, Eva Gjörek, Amadea Gomboc, Marko Gomboc, Blanka Gomboc, Mateja Grah, Petra Gyergyek, Nika Horvat, Jernej Horvat, Špela Horvat, Nina Jug, Kaja Kastelic, Nika Kastelic, Dominik Kerec, Nastja Kikec, Lana Korčulanin, Aleksandra Tina Küplen, Primož Kumin, Mihaela Lebar, Petra Lukač, Damjana Lukač, Romina Mecilošek, Rikarda Muhr, Anja Muhič, Peter Nemec, Rebeka Nemec, Denis Nemeš, Nastja Novak, Sandra Ošlaj, Janja Popović, Luka Praček, Maja Prettner, Tadej Pušnik, Matjaž Rajnar, Miha Raščan, Tjaša Ružič, Aleš Sapač, Sanja Sečko, Anja Sever, Simon Sobočan, Ana Svetec, Matej Šömen, Jan Šömen, Gregor Šömen, Uroš Špiclin, Ines Štefanec, Blaž Šumak, Barbara Šumak, Tadeja Tanacek, Dejan

študentom. Slavnostni podpis pogodb s podelitvijo štipendij je potekal 24. novembra v prostorih Galerije PAC v Murski Soboti, v študijskem letu 2012/2013 pa je bilo podeljenih 80 zlatih štipendij, prejeli so jih Bianka Bačič, Mitja Bagari, Danila Benko, Malvina Bernjak, Mitja Bernjak, Samo Bojnec, Miha Bokan, Nika Caf, Katja Časar, Katjuša Červek, Miha

19

Tomović, Sandi Trplan, Svetlana Utroša, Jernej Varga, Rok Varga, Patricija Vidonja, Aleš Vigali, Matej Vinkovič, Dimitrij Voroš, Maja Zadravec, Amela Zeković, Kaja Zorjan, Grega Zrim, Saša Žigo, Alja Žigo, Nik Žižek, Uroš Žižek. Posebno priznanje je dobil zlati štipendist Matjaž Boldižar.

Podelitev so pripravili v sodelovanju s Klubom prekmurskih študentov, ki je za vse štipendiste pripravil priročno darilo. Ob tem so mladim besedo namenili dr. Mitja Slavinec, pa tudi župan mestne občine Anton Štihec, direktor TV Idea Mitja Podgajski, Tadej Bratkovič iz Banke Koper, predsednica KPŠ Sanja Kropec ter zlata štipendistka Janja Popović. Prireditev je bila tudi letos vsebinsko nadgrajena s predavanjem, in sicer zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja z naslovom »Inoviranje = pogoj obstoja«.

december 2012 |

AKTUALNO

Mikloševo senje v Murski Soboti

V čast sv. Miklavža, ki je zavetnik murskosoboške farne in po novem tudi stolne cerkve, 6. decembra po mestnem središču poteka eden od dveh največjih kramarskih sejmov.

Geza Grabar

li sejmarji z vseh koncev države, nekaj pa je bilo tudi tujcev, zlasti iz Avstrije in Madžarske, se je ves dan zaradi nepopisne gneče po polžje sprehodilo več kot deset tisoč obiskovalcev. Na stojnicah je bilo mogoče izbirati marsikaj, največ pa je bilo tekstila, obutve, živilskih in neživilskih izdelkov, bižuterije in galanterijskega blaga ter izdelkov domače in umetnostne obrti. Na veliko se je prodajalo in kupovalo. V duhu tradicije tega sejma, ki po nekaterih podatkih traja vse od leta 1912, ko so katoliško cerkev zgradili in ji izbrali za zavetnika prav sv. Miklavža, pa se je največ ljudi ustavilo na stojnicah s hrano in pijačo.

Več kot v prejšnjih letih je bilo humanitarnih organizacij. Te so ponujale domače jedi in tople napitke ter za razne namene zbirale prostovoljne prispevke.

Težko bi sicer izdvojili, kateri sejem je večji – Trejzino ali Mikloševo senje, zagotovo pa ima slednji večji naboj tudi zaradi ljudskega izročila, ki ga v sebi skriva prav Miklavž.

Med več kot tristo stojnicami, ki so jih v organizaciji podjetja Komunala, mestne občine, Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Društva prekmurskih študentov postavi-

Adventni venčki za praznični december v župniji sv. Nikolaja

Na tradicionalni delavnici so jih izdelali več kot 150. Glavnino so prodali, izkupiček pa bodo namenili v dobrodelne namene.

| december 2012

domovih sestavni del decembrskega časa.

Da si se na pričakovanje božiča kot enega največjih krščanskih praznikov kar najbolj pripravili, sta murskosoboški Zavod sv.

Miklavža in tamkajšnja župnija sv. Nikolaja v prostorih župnijske učilnice tudi letos pripravila tradicionalno delavnico izdelovanja adventih venčkov.

Pod vodstvom mentorjev se je okoli 30 mladih, ki obiskujejo verouk, skupaj s svojimi starši in starimi starši lotilo izdelovanja oziroma pletenja adventnih venčkov, ki v adventnem času krasijo marsikateri dom. Še preden so se na delavnicah lotili izdelovanja venčkov, so si morali priskrbeti material. V večini je šlo za naravnega, kot so mah,

Čeprav tradicija pletenja adventnih venčkov v krščanskem svetu v času pred začetkom adventa in prižiganja štirih svečk na njem na Slovenskem ni tako dolga kakor postavljanje in krasitev božičnih ali novoletnih dreves in postavljanje jaslic, so v prihajajočih prazničnih dneh tudi ti na naših 20

Sejem v sejmu je bil po krstni izvedbi na Trejzinem senju tudi na decembrskem Rokodelski sejem, ki so ga z namenom popestritve in obogatitve sejemske ponudbe pred pošto in banko pripravili pri Zavodu za kulturo, turizem in šport. Če je bilo pred poldrugim mesecem ponudnikov na rokodelskem sejmu le okoli deset, smo jih tokrat našteli že več kot trideset.

Brez tradicionalnih domačih kuhanih klobas s hrenom in kuhanim vinom pa Miklavžev sejem ne bi bil to, kar dejansko mora biti. Zato je bila ponudba gostincev na sejmu tradicionalno dobra.

Pa tudi brez Miklavža, ki je kar dvakrat, dopoldan in popoldan, s svojim spremstvom z bomboni in suhim sadjem razveseljeval zlasti najmlajše, sejem niti letos ni mogel miniti.

Geza Grabar

smrekove veje in storži, lubje in drugo. Ko so venčke izdelali, so nanje namestili še štiri svečke.

Na delavnici je v nekaj urah izpod spretnih prstov mladih in starejših ustvarjalcev nastalo čez 150 adventnih venčkov. Te so v nedeljo pred prvo adventno nedeljo, pa tudi na njo samo, pred župnijsko oziroma stolno cerkvijo sv. Nikolaja tudi prodajali. Izkupiček od prodaje bodo namenili družinam v stiski iz domače župnije.

AKTUALNO

Župan z otroki na tradicionalnem slovenskem zajtrku Župan Anton Štihec je v petek, 16. novembra, delovni dan začel nekoliko drugače: na dan slovenske hrane se je pridružil otrokom v vrtcu Miške in z njimi zajtrkoval tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije v letu 2011, v samo izvajanje pa so se vključili tako ministrstvo za kmetijstvo, šolstvo in zdravje kot tudi druge institucije in partnerji v projektu.

Projektu se že od samega začetka pridružuje tudi Mestna občina Murska Sobota, župan Anton Štihec pa na ta dan tradicionalno zajtrkuje v enem izmed občinskih vrtcev. Na dan slovenske hrane si je tako skupaj s petletniki v vrtcu Miške na Talanyijevi ulici na rženi kruh iz Mlinopeka namazal domač cvetlični med Čebelarskega društva Murska Sobota in pomursko maslo iz Pomurskih mlekarn, zraven so popili skodelico mleka s kmetije Hari iz Gerlincev, po zajtrku pa pojedli še sočno jabolko s kmetije Cifer iz Kukeča.

Namen projekta je izobraževati in ozaveščati predšolske otroke in šolsko mladino o pomenu rednega, kakovostno sestavljenega zajtrka, po možnosti iz lokalno pridelane hrane. Poseben poudarek se posveča samooskrbi, zmanjševanju in ravnanju z odpadno embalažo živil ter poenostavitvi postopkov javnega naročanja za

Vida Lukač

lokalno pridelano hrano v javnih zavodih. S povečevanjem deleža lokalno pridelanih in predelanih živil v vsakdanji prehrani ne vplivamo le na svoje zdravje, temveč posredno tudi na krepitev socialno-ekonomskega položaja slovenskega podeželja in njegovo ohranitev. Župan ob tem poudarja, da je najpomembnejši cilj te vseslovenske akcije, ki se ji sam z veseljem pridružuje že šesto leto, otrokom na njim primeren način predstaviti, kako

sta pomembna zajtrk in predvsem uživanje hrane, pridelane v Sloveniji. S tovrstnimi akcijami mladi na konkretnem primeru spoznajo pomen pridelovalcev domače hrane in slovenske čebele, ki je tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane. Prek otrok in njihovih staršev akcija pozitivno prispeva k osveščanju vseh generacij.

rabljati rezervo, tj. mišično maso, ne pa maščobne mase. Mišična masa je namreč največji porabnik kalorij tako med mirovanjem kot med telesno aktivnostjo. Ker je zajtrk zelo pomemben za zdravo življenje, osnovnošolci podpira-

mo projekt. Vsa živila, ki smo jih zaužili, so bila domačega izvora.

Namen projekta je, da bi se vsi, predvsem pa mladi, zavedali pomena zdravega zajtrka.

Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 16. novembra, smo učenci Osnovne šole Bakovci v šolo prišli nekoliko prej. Ob 7.30 smo se zbrali v šolski jedilnici in zajtrkovali.

Cedil se je med, pili smo mleko in jedli črni kruh z maslom.

Zajtrk je zelo pomemben za začetek dneva, zato ga ne smemo izpustiti. Kar tretjina otrok na šoli ne zajtrkuje, zato s tradicionalnim slovenskim zajtrkom pozivamo k temu, da bi vsi imeli zajtrk in da bi jedli raznovrstno hrano.

Najbolj nezdrav začetek dneva je, če zajtrkujemo nezdravo, hitro pripravljeno hrano. Najbolj zdrav je kruh z maslom in medom, ob njem pa spijemo skodelico mleka in pojemo še kakšno jabolko. Zajtrk ugodno vpliva na prebavo in pospeši delovanje možganov. Vendar se otroci ne zavedamo, kako pomemben je. Če ga preskočimo, začne telo po21

Niko Farič, OŠ Bakovci december 2012 |

AKTUALNO

Sprejem v šolsko skupnost učencev OŠ Bakovci Natanko trije meseci so za nami, odkar so prve dni septembra prišli med nas naši prvošolčki – nekateri z nasmeškom na obrazu in v velikem pričakovanju, drugi nekoliko boječe, negotovo, vsi pa so skupaj s starši stopali prve korake po hramu učenosti, naši šoli, ki je takrat postala njihov drugi dom za prihodnjih devet let.

Tako kot je prvi šolski dan bil za njih trenutek, na katerega so nekateri bolj, drugi pa manj nestrpno čakali, sta tudi 29. november in svečanost, ki smo jo tega dne za njih pripravili, bila posebna, namenjena predvsem njim, da so s svojo svečano zaobljubo lahko stopili med člane šolske skupnosti učencev, ki je tega dne postala bogatejša za sedemnajst čudovitih članov.

Vsaka nova vloga v življenju prinaša obveznosti, predvsem pa zelo veliko odgovornost, da jo opravljamo vsak po svojih najboljših močeh in sposobnostih. Vemo, da bodo novi člani šolske skupnosti dali vse od sebe in se bodo zelo trudili biti čim boljši člani, saj so tako svečano prisegli, pa tudi med starejšimi

prijatelji iz devetega razreda in ostalimi člani šolske skupnosti bodo lahko našli veliko dobrih zgledov za opravljanje svojih vlog.

Ob tej za njih pomembni priložnosti smo jim zaželeli, da bi bili na svoje poslanstvo ponosni, da bi se zavedali svoje vloge v sku-

Waldorfski vrtec pripravil božični sejem

Danes je po svetu več kot 750 waldorfskih šol in več kot 1500 waldorfskih vrtcev, enega imamo tudi v Murski Soboti.

| december 2012

22

Razredničarka 1. a OŠ Bakovci Simona Iršič, prof.

Aleksandra Grah

pravi način predstaviti primerne vsebine, ki naj bi nanj vplivale blagodejno. »V waldorfskem vrtcu skušamo otrokom nuditi dolgo otroštvo, omogočamo jim veliko možnosti za igro, razvoj domišljije. To poskušamo doseči z upoštevanjem njihove potrebe po ritmu, kajti ponavljanje stvari jim da občutek varnosti, zato imamo ob istem dnevu isto dejavnost,« je povedala vodja murskosoboškega waldorfskega vrtca Maja Rauch. Po njenih besedah pred vpisom otroka v vrtec s starši opravijo daljši razgovor in jim natančno predstavijo delovanje vrtca, na osnovi tega se potem starši odločijo za vpis. V vrtcu otroci ustvarjajo izključno iz naravnih materialov, saj v tem predšolskem obdobju šele razvijajo občutek tipa in skozi tip dobijo občutek o svetu. Ena od

Waldorfski vrtec Murska Sobota, ki ga v tem letu obiskuje enajst otrok, domuje v prvem nadstropju murskosoboškega dijaškega doma. Vrtec deluje po načelih waldorfske pedagogike, ki izhajajo iz poznavanja človeka, antropozofije, kot jo je predstavil Rudolf Steiner. Bistvo waldorfske pedagogike je v tem, da poskuša otroku ob pravem času in na

pnosti, in jih ob tem spomnili na pesem, ki pravi: … da biti učenec je prelepo … da biti učenec, ni kar tako … in da brez njih tudi šole ne bi bilo …

mamic – Sandra Habjanič – je pojasnila prednosti waldorfskega vrtca: »V tem vrtcu je zelo pomemben element družinskega ozračja, pristen in neposreden stik, otrok nima občutka, da je v ustanovi, ampak občutek doma, družine. Všeč mi je tudi, da otrokom ponujajo vegetarijansko hrano.« V predprazničnem času so v murskosoboškem waldorfskem vrtcu pripravili pravi božični sejem, na katerem so obiskovalcem predstavili lastne izdelke iz naravnih materialov, pecivo in ostale dobrote.

AKTUALNO

Dijaki Srednje zdravstvene šole na usposabljanju na Malti

Kot lansko leto se je tudi letos skupina dijakov Srednje zdravstvene šole Murska Sobota odpravila na tritedensko praktično usposabljanje na Malto.

majih. Delali so v dveh različnih domovih za starejše Casa Serena in Dar il-Madonna tal-Mellieha.

Prvi dan so delo končali z zelo mešanimi občutki, saj se sistem dela zelo razlikuje od slovenskega. Tri tedne so primerjali delo v Sloveniji z delom na Malti in bili veseli, da je slovenski sistem vseeno boljši, čeprav marsikdo trdi drugače in kritizira na vse pretege. Stežka so se navadili na delo brez razkužil, na njihov način umivanja varovancev, razdeljevanje zdravil in tako naprej.

So pa dijaki videli tudi, da je odnos osebja do oskrbovancev zelo čuteč, prijateljski in zelo človeški.

Ni jim težko oskrbovanca objeti, ga potrepljati in se z njim pogovoriti. Marsikdaj je prijazna beseda pomembnejša kot karkoli drugega.

Njihovo delo so spremljali mentorji v domovih, prav tako pa jih je tretji teden spremljala Jana Bučar, ki na šoli poučuje zdravstveno nego, prvi teden pa

Na razpisu za vseživljenjsko učenje programa »Leonardo da Vinci – mobilnost je šola« pod vodenjem Renate Rožanc je šola januarja 2012 prijavila projekt, s katerim so si pridobili finančna sredstva in omogočili šestim dijakom, da so se nato z velikim navdušenjem 10. oktobra 2012 podali novim izkušnjam naproti.

Preden so prispeli na Malto, so si dijaki ogledali še švicarski Zürich, kjer so med letoma za ogled imeli dovolj časa, zvečer pa so že bili nastanjeni v dveh apart-

jim je bila v oporo profesorica Renata Rožanc.

Poleg strokovnih izkušenj so dijaki pridobili ogromno znanja o sami malteški kulturi, zgodovini Malte in naravnih znamenitostih. Ogledali so si številne muzeje, avdio-vizualno predstavitev pisane zgodovine države, do potankosti raziskali glavno mesto Valletto, z avtobusom prepotovali otok po dolgem in počez. Ni jim pobegnil niti prelepi otok Comino z modro in kristalno laguno niti zeleni otok Gozo s prav posebnimi čari.

Ker sta na Malti dva uradna jezika, angleščina in malteščina, so enega utrjevali, drugega pa se učili, najbolj veseli so pa bili, ko so trdno pristali na slovenskih tleh ter v objemu domačih in prijateljev, saj je dom le dom.

Koordinatorica projekta Renata Rožanc

Dijaki sodelovali na mednarodnem tekmovanju v Estoniji V šolskem letu 2011/12 so se dijakinje Urška Kodila, Mojca Bagari in Anja Lepoša pod mentorstvom Renate Rožanc udeležile tekmovanja Young People in European Forest (Mladi v evropskih gozdovih) in na državni ravni dosegle prvo mesto, z njim pa so si priborile vstopnico za mednarodno tekmovanje v Estoniji.

Tekmovanje je sicer vsebinsko odmaknjeno od zdravstvene stroke, je pa potekalo v angleškem jeziku, zato je bilo pravi izziv. Nova znanja, povezana z gozdovi, drevjem in živalmi, so vsekakor dobrodošla, saj živimo

v zelo gozdnati deželi, kar je za nas sicer nekaj povsem samoumevnega, enako pa velja tudi za vse ostalo, saj stvari začnemo ceniti šele takrat, ko jih izgubimo.

Tekmovanje je potekalo konec septembra v Sagadiju, kjer so nas navdušili prečudovita prostrana pokrajina, prijazni ljudje ter dobra organizacija tekmovanja in celotnega bivanja. Dekleta so se dobro odrezala, utrjevala so angleščino ter se udeleževala ustvarjalnih in športnih iger, se družila z vrstniki drugih držav in sklenila nova prijateljstva. Čeprav so se temperature v času obiska zelo razlikovale od naših, nam ni bilo težko skočiti na kolo,

v gozdu poiskati sledi merjasca, najti zavetja bobrov in si spočiti oči ob pogledu na Baltsko morje.

Ni nam ostala tuja niti prestolnica Talin, ki nam je ostala v spominu tako po prelepem starem 23

mestnem jedru kot po novodobnih zgradbah.

Upam, da se bomo še kdaj uvrstili tako daleč in s tem dobili priložnost, da se naučimo še več.

Renata Rožanc december 2012 |

AKTUALNO

Zelena energija in obnovljivi viri energije OVE in zelena energija Pojma zelena energija in obnovljivi viri energije sta v zadnjem času zelo pogosta. OVE, tako imenovana zelena energija v svojem bistvu, zajema širok spekter pojmov, prepričanj in mnenj, ki se ob tem porodijo. Razlaga sega od električne energije kot osnove za vsakodnevno bivanje in delo, preko občutkov, da je nekaj okolju prijazno in nam ljudem neškodljivo. Širina dojemanja je tako postala interdisciplinarna.

S tem pa je podana uporaba definicije zelene energije. Izraz se uporablja v Evropski uniji in po svetu zadnjih 10 let kot prispodoba za energijo, pridobljeno iz obnovljivih energetskih virov.

Uporaba obnovljivih virov se posebej poudarja, odkar se zavedamo strahotnega bremena, ki nam ga prinašajo podnebne spremembe ter zavedanja njihovih posledic. Na podlagi današnjega poznavanja te tematike se zdi zelena energija pravi odgovor na omenjene izzive.

Umeščanje novih proizvodnih kapacitet je kompleksno in zahtevno S spremembo načina upravljanja naravnih resursov, med katere spadajo obnovljivi viri energije, se spreminja tudi način pristopa k njihovi uporabi. Sama izraba kot razlog izgradnje ni dovolj. Naša odgovornost danes je, da obnovljive vire izkoriščamo ob upoštevanju vidika trajnosti.

To preprosto pomeni tako izkoriščanje, da bodo tudi generacije za nami imele kaj izkoriščati. Združevanje znanja iz različnih področij nam nudi priložnosti, s katerimi bo izkoriščanje naravnih obnovljivih virov inovativno, družbeno sprejemljivo, predvsem pa trajnostno naravnano. Trdimo

| december 2012

V Avstriji so pred dnevi zagnali novo hidroelektrarno, ki leži južno od Gradca lahko, da vodne elektrarne globalno ne povzročajo nobenih sprememb v ozračju. Pozitiven ekološki vidik hidroelektrarn in s tem same vodne energije je v tem, da zagotavljajo trikratno trajnost hidroenergetskih objektov. Hidroelektrarne vplivajo pozitivno na ekologijo, ekonomijo in družbo. Če želimo naš razvoj voditi po načelih trajnosti in sonaravnosti, je to najpomembnejše.

sedanji strugi reke Mure, (ki je zaradi prekinjene prodonosnosti poglobljena), kakor tudi v obstoječih retenzijskih prostorih poplavnih območij med visokovodnimi nasipi, še bolj opravljali svojo dosedanjo funkcijo zagotavljanja biodiverzitete med visokovodnimi nasipi. Poplavni jarki, ki predstavljajo rokave reke Mure se ne uporabljajo za čistilne naprave, saj so le-te postavljene izven poplavnih območij, iztoki pa v območja retenzijskih površin.

HE in področje ekologije Mejnik omejitev in potrebnih izravnalnih ukrepov je namreč prav na področju ekologije postavljena zelo visoko. Vzemimo primer načrtovanja HE Hrastje Mota. Zajezitev reke Mure za izgradnjo HE bo izvedena s tako imenovanim pretočnim tipom elektrarne, brez posebnih akumulacijskih sposobnosti. Pretočnost se tako ne bo spremenila. Pomeni, kolikor vode bo po Muri priteklo, toliko je bo tudi odteklo po strugi naprej. Poudariti velja, da se z izgradnjo objekta ne bodo spremenile dosedanje odtočne razmere tudi pri visokih vodah, ki so napajale Murske rokave. Nadalje. Obseg poplav. Poplavni jarki bodo v

Vloga investitorja ter drugih deležnikov Območje reke Mure je občutljivi prostor. Zaradi tega dejstva so Dravske elektrarne Maribor kot investitor začele skupaj s strokovnjaki iskati tiste možnosti, ki bodo v sodelovanju z varstvom narave zagotovile obvladljive vplive, oziroma izboljšale danes zatečena slaba stanja.

Seveda mora investitor kasneje zagotoviti tudi izvedbo. V duhu trajnosti je potrebno pretehtati vse možne rešitve. To je moč doseči le tako, da so v proces vključeni vsi zainteresirani za varovanje narave, kakor tudi vsi strokovnjaki. Proces umeščanja zahteva interdisciplinar24

nost pri reševanja dosedanjih problemov in implementaciji rešitev. Danes je tehnika tako razvita, da pozna marsikateri odgovor na zahteve ekologije. Ob umeščanju objektov v prostor pa se vedno in povsod pojavljajo številni pomisleki.

Kar je povsem sprejemljivo in dobrodošlo. Ob tem morda ne bi bilo odveč, ko bi dosegli poenotenje o tem, da pomisleki niso strokovni pristop k preveritvi izgradnje. Kot še zdaleč ni dovolj želja investitorja po izkoriščanju naravnih danosti.

Vsi deležniki okolja, prostora in družbe v različnih nivojih (ali državah) so tisti, ki morajo preverjati vsa dejstva, ne glede na njihov izvor. Pomisleki pa lahko ob tem služijo kot smer preverjanja novih dejstev. mag. Igor Čuš, Dravske elektrarne Maribor

AKTUALNO

Svetloba ponoči in zdravje Svetlobno onesnaževanje je velik okoljski problem današnjega časa, ki mu tako pristojne institucije kot javnost namenjajo premalo pozornosti. Zaradi tega je Slovenija ena najbolj svetlobno onesnaženih držav v Evropi.

Zato je v četrtek, 29. novembra, ob 17. uri v dvorani murskosoboške knjižnice potekalo predavanje z naslovom »Svetloba ponoči in zdravje«. Predavala sta Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije, mednarodno priznani strokovnjak s tega področja, svetovalec s področja energetsko učinkovite razsvetljave in vodja skupine naravovarstvenikov, ki je leta 2007 skupaj z vlado uskladila in sprejela uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, ter Tanja Premoša, absolventka geografije iz Turnišča, ki pripravlja diplomsko

Barbara Győrfi

delo o svetlobnem onesnaževanju in je to problematiko preučevala tudi na študijski izmenjavi na Kanarskih otokih.

Največji del predavanja je bil namenjen škodljivim posledicam svetlobnega onesnaževanja za človeka in širše okolje. Pri ljudeh so najpogostejše posledice nespečnost, motnje vida, stres, kronična utrujenost, prezgodnja puberteta in tudi določene vrste raka.

Svetlobno onesnaževanje ima zelo škodljiv vpliv še na biotsko raznovrstnost, saj je pomemben vzrok za izumiranje žuželk, ptic, netopirjev in dvoživk.

Tudi gospodarska škoda je zelo velika. Razsvetljava v Sloveniji je premočna, preveč svetlobe se razprši v nebo. Tudi bele luči zelo škodujejo zdravju, za oči in zdravje človeka je ugodnejša rumena svetloba.

Slovenija porabi na prebivalca 210 odstotkov več električne energije

kot Nemčija, z učinkovito javno razsvetljavo bi letno prihranili deset milijonov evrov. Razsvetljava v Sloveniji je tako na javnih kot zasebnih zemljiščih preveč potratna tudi zaradi miselnosti ljudi, da naj bi tako bolje poskrbeli za varnost svojega premoženja, a raziskave dokazujejo nasprotno, saj z osvetljevanjem olajšamo delo tudi nepridipravom.

Ob koncu zanimivega predava-

25

nja, v katerega so se konstruktivno vključevali tudi poslušalci, so podali oceno sedanje prenove javne razsvetljave v Murski Soboti.

Zaradi zanimive problematike bodo te teme, kot tudi druge teme s področja okoljevarstva, obravnavane na spomladanskih dogodkih, o katerih bo javnost pravočasno obveščena.

Foto: Sobotainfo.com

december 2012 |

AKTUALNO

Projekt »Doživetja tradicije« Kmetijsko gozdarskega zavoda

Vino in kulinarika lahko v skupni turistični produkt povezujeta ponudnike z obeh strani meje.

| december 2012

Zalo« ter »Okusi kulinarike med Dravo, Muro in Zalo« – dogodek bo 20. decembra v Mariboru, se bo namreč projekt tudi uradno zaključil.

Tik pred koncem projekta so vsi prepričani – tudi vodja in koordinatorka projekta mag.

Stanka Klemenčič Kosi s KGZ Maribor, da se bodo aktivnosti skupne promocije in zaokrožene ponudbe bogate kulinarike in raznovrstnih vin nadaljevale tudi po končanem projektu. V času trajanja projekta, ko so na obeh straneh meje izvedli vrsto delavnic in izobraževanj, so namreč z anketo med tradicionalnimi ponudniki domače kulinarike in turisti prišli do spoznanja, da lokalni vinarji, gostinci in tudi kmetije svojo odlično ponudbo premalo promovirajo. Omenjeni projekt naj bi bil ena od poti, kako to izboljšati.

Med partnerji v tri leta trajajočem čezmejnem projektu je bil ob Mariborčanih, ki so bili nosilci, z naše strani meje vključen tudi KGZ Murska Sobota.

V prostorih murskosoboškega hotela Diana je tukajšnji zavod pripravil cikel enotedenskih promocijskih aktivnosti. Pomurski sadjarji so, povezani v regijsko sadjarsko društvo, skupaj s sadjarsko kmetijo Smodiš iz Otovcev v Diani pripravili razstavo starih sort sadja; izbranim srečnežem je bila na voljo tudi delavnica priprave prekmurske gibanice, perecev in dödölov; za to območje pa so zavrteli tudi poseben promocijski film.

Vrhunec je prireditev dosegla na degustacijsko-kulinaričnem dnevu. Organizatorji so skupaj s 30 vinarji s ponudbo vin z obeh bregov Mure, turističnimi in drugimi kmetijami, članicami različnih društev podeželskih žena ter turističnimi ponudniki pripravili veličastno prireditev.

Na priložnostni kulinarični razstavi je bilo predstavljenih na desetine jedi pristne prekmurske in prleške kulinarike. Na njej so posebno mesto dobile prekmurska šunka, prekmurska gibanica in prleška tünka. Vse tri imajo ustrezno nacionalno zaščito, slednji dve pa tudi evropsko.

S predstavitvijo dveh monografij v slovenskem in angleškem ter madžarskem in angleškem jeziku »Okusi vina med Dravo, Muro in 26

Geza Grabar

Rezultat tega je tudi ustanovitev Združenja za promocijo laškega rizlinga na območju slovenskega dela projekta. Kot dodaja Ernest Novak, strokovnjak za vinogradništvo in vinarstvo na KGZ Murska Sobota ter vodja omenjenega projekta na murskosoboškem zavodu, prevzel pa je tudi naloge strokovnega tajnika združenja, se je sprva vanjo vse do Drave povezalo 25 domačin vinogradnikov in vinarjev. Ker je združenje najbolj razširjene sorte na območju projekta odprtega tipa, se lahko vanj vključijo tudi novi člani.

AKTUALNO

Domače živali osrečujejo stanovalce Doma starejših Rakičan

Pred dobrim mesecem so na veliko veselje stanovalcev pričakali naraščaj kozličkov, kar je sploh prvi primer mladičkov v domu.

bodisi v kletkah, oborah ali znotraj v prostorih delovne terapije, prebivajo tudi psi, mačke, kunci, kozlički, kanarčki, papige in ribe.

Kot nadaljuje in ocenjuje, že božanje mehkega kožuha na stanovalca deluje zelo sproščujoče. »Domske živali so odlične pri zadovoljevanju človekovih potreb po pozornosti, telesnem stiku, ljubkovanju, živali imajo skratka vsesplošni pomirjevalni učinek na stanovalce,« pojasnjuje Kolblova in razloži, da prav živali, za katere skrbijo tudi stanovalci, povečajo občutek skupinske pripadnosti, saj ljudje lažje navezujejo stike z drugimi. Še zlasti pomembna in specifična sprememba je izboljšanje depresivnega razpoloženja, še razloži. Zato ne preseneča, da ima vsaka domska žival tudi svoje ime. Stanovalci v sodelovanju z zaposlenimi na delovni terapiji

»Živali, ki so že več kot desetletje nastanjene pri nas, stanovalcem v domu vedno znova prinašajo radost, toplino in domačnost.

Pomagajo jim odpravljati ali vsaj zmanjšati motnje na področju fizičnega, psihičnega in socialnega počutja,« je začela pogovor o prisotnosti domačih živali v domu višja delovna terapevtka Sonja Kolbl. Kot pravi, že več kot desetletje na urejenih prostorih –

25. ocenjevalna razstava pasemskih malih živali

Društvo gojiteljev živali te vrste je v prostorih prve osnovne šole v začetku novembra pripravilo osrednjo letno društveno prireditev.

27

in v domu nasploh skrbijo tudi za njihovo prehrano in dobro počutje. Že več kot mesec dni so v središču pozornosti čistokrvni kozlički afriške kozike. Kako tudi ne, ko pa sta se v domu na veliko presenečenje vseh skotila dva mladička, ki bosta na veliko veselje vseh ostala v domu.

To je sploh prvi primer, da so v tej javni ustanovi dobili mladičke. Kot zaključuje sogovornica, imajo kozlički neverjetno veliko obiskovalcev: »Bližnji vaški otroci in skupine otrok iz mesta jih prihajajo gledat, da ne omenjam svojcev stanovalcev, ki jih ob obiskih skoraj vedno pogledajo.

Pohvala tudi vsem veterinarjem, ki skrbijo za dobro zdravje naših ljubljenčkov, še zlasti veterinarju, ki je spremljal žival pred skotitvijo in ki tudi sedaj, ko le utegne, pogleda naš domski naraščaj.«

Geza Grabar

V vseh štirih etažah šole je bilo v dveh dneh na ogled postavljenih blizu 500 pasemskih živali iz šestih različnih sekcij oziroma skupin. Razstavljeni so bili kunci, golobi, kokoši, činčile, morski prašički in prepelice. Predsednik društva Milan Marin, ki to dolžnost opravlja od marca lani, je bil skupaj s 34 člani društva iz vsega Pomurja, devet članov v njihovih vrstah pa je mladih (juniorjev), nadvse zadovoljen z odzivom obiskovalcev razstave.

Prevladovali so mladi, ki so si razstavo ogledali v spremstvu staršev ali starih staršev. Najštevilčnejša sekcija so bili golobi, saj jih je bilo v 70 različnih pasmah čez dvesto, sto kuncev je pripadalo 24 pasmam, 80 kokoši pa 15 pasmam.

Ne vodimo ravno statistike, katere društvene prireditve imajo v naši občini najdaljšo tradicijo, a ne bomo se veliko (z)motili, če zapišemo, da je razstava malih pasemskih živali med najstarejšimi, saj jo prizadevni člani društva iz vsega Pomurja prirejajo že natanko četrt stoletja!

Geza Grabar

Razstavo so z likovnimi in drugimi izdelki na temo živali s posebnim kotičkom tudi letos popestrili malčki iz različnih enot Vrtcev Murska Sobota. Člani društva, ki se – tako kot številni drugi – soočajo s pomanjkanjem sredstev za tekoče delovanje, zato bi bila zanje dobrodošla še tako skromna donatorska sredstva, imajo za sabo vrsto tekmovalnih razstav: od Maribora in Rač pa vse do Ormoža in Celja, kjer je bil letos super pokal. Od 7. do 9. decembra so nastopili celo na evropski razstavi v Leipzigu v Nemčiji.

december 2012 |

AKTUALNO

Prostovoljke gostovale v Italiji

V okviru programa »Gruntdvig« so se v drugi polovici septembra prostovoljke Slovenske filantropije in Hiše Sadeži družbe udeležile mednarodne prostovoljske izmenjave v Italiji.

| december 2012

Aleksandra Grah

voljstvo na nek način spremlja že vse življenje, saj je, kot je povedala, odraščala v kmečki družini, kjer so si bili navajeni pomagati.

Pozneje je tudi njen poklic zahteval veliko prostovoljnega dela.

Po upokojitvi je začutila, da želi še naprej delati z ljudmi, in ravno v organiziranem prostovoljstvu je našla sprostitev in zadovoljstvo. »Majhni valovi sprožijo velike.

Prav nič ni težko in vsak od nas je lahko prostovoljec,« je svojo izkušnjo prostovoljstva komentirala Vučakova. Željka Hoblaj, ki vodi ustvarjalne delavnice, je prostovoljka že od vsega začetka Hiše Sadeži družbe. O svoji prostovoljski poti je dejala: »Vsak, ki ljubi prostovoljstvo, se je tukaj našel. Najbolj sem bila vesela medgeneracijskega sodelovanja, saj dobro sodelovanje da dobre sadove, in danes tega ne obžalujem. Zavedati se moramo, da

Slovenska filantropija vodi in izvaja projekt prostovoljske izmenjave starejših, v okviru katerega so sodelovale tudi prostovoljke Hiše Sadeži družbe, ki so septembra odpotovale v severno Italijo, v mesto Como. Namen obiska sta bila izobraževanje na področju medgeneracijskega prostovoljstva in izmenjava primerov dobrih praks med državama. Prostovoljke, ki so v italijanskem Comu gostovale kar tri tedne, so v sklopu predavanja v Hiši Sadeži družbe predstavile svoja znanja in izkušnje, ki so jih pridobile onkraj meja Slovenije. Mednarodne prostovoljske izmenjave so se udeležile prostovoljke Majda Porš Grabar, Ivanka Vučak, Željka Hoblaj, Sonja Mikuž, Milena Počič in Jasna Toplak. Prostovoljka Majda Porš Grabar se je pred odhodom v Italijo spraševala, kako deluje prostovoljstvo zunaj Slovenije. Gostovanje v Italiji je označila kot čudovito izkušnjo, predvsem zaradi prostovoljk, s katerimi je potovala. »Dobro je, da so nas vključili v konkretne aktivnosti na področju sociale, šolstva in izobraževanja,« je povedala Gaborjeva, na katero je velik vtis naredil obisk domov za starejše. Njena pričakovanja so se na mednarodni izmenjavi uresničila, saj je ugotovila, da za učenje in dobra dela ni nikoli prepozno. Upokojeno medicinsko sestro Ivanko Vučak prosto28

za vsakim prostovoljcem mora stati družina, ki ga podpira, kajti delo prostovoljca ima neprecenljivo vrednost.« Prostovoljske izmenjave je bila vesela tudi Sonja Mikuž, ki sicer vodi delavnice joge. Kot je povedala na predstavitvi, ji je na izmenjavi še posebej velik izziv predstavljala nadgradnja italijanskega jezika.

Na prostovoljko in mentorico zeliščarskih delavnic Mileno Počič je velik vtis naredil obisk največjih prostovoljskih organizacij v Italiji, kot so denimo Anteas, Auser in Sos. Prostovoljke so se v okviru mednarodne izmenjave naučile marsikaj novega, predvsem pa spoznale, kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje in kakšno vrednost ima prostovoljno delo.

JAVNE OBJAVE

JAVNO PODJETJE CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI PUCONCI d.o.o.

Vaneča 81 B, 9201 PUCONCI

tem so potrebna stalna vzorčenja kompostov, saj ima naš biološko obdelan odpad ustrezne certifikate v skladu z IPPC dovoljenjem, ki ga imamo pridobljenega v CEROP d.o.o. tudi za področje obdelave biološko razgradljivih odpadkov.

Spoštovani! Čeprav smo se z izvajalci javne službe zbiranja odpadkov dogovorili, da ob prvem obračunu obdelave biološko razgradljivih odpadkov na položnicah povzročitelji odpadkov (gospodinjstva) dobijo tudi pisno informacijo oziroma obvestilo, zakaj in na kakšen način se obračunava obdelava biološko razgradljivih odpadkov, je pri tehnični izvedbi prišlo do napake, zato je v javnosti precej vprašanj okrog tega. Sicer smo dodatno utemeljitev vsem posredovali preko Radia Murski val v kar izčrpni informaciji, zato smo prepričani, da vsi, ki želijo dobiti informacijo o tem, to informacijo že imajo. Ne glede na vse navedeno pa vam (občinam), ki ste formalno zadolžene za organizacijo ravnanja z odpadki pošiljamo dodatno pojasnilo v zvezi s tem.

Približno 20 % vseh biološko razgradljivih odpadkov uspemo pri kompostiranju pripraviti kot čisti kompost I. kategorije, ki ga lahko tudi prodamo, pri čemer je povprečna cena tone kvalitetnega komposta do 20,00 EUR/t, odvisno od količin, ki jih posamezni kupec prevzame. Ostali del obdelanih biološko razgradljivih odpadkov predstavlja kompost II. kategorije, ki se ga pod določenimi pogoji lahko uporablja za njivske površine, vendar je dejansko za prevzemnike zastonj ter ostanek – približno 40 %, ki pa predstavlja inertni odpad in je brez vplivov na ozračje, saj ne oddaja toplogrednih plinov, zato ga je možno odložiti na odlagališče.

Pojasnilo v zvezi z obračunavanjem obdelave biološko razgradljivih odpadkov:

Glede na vse navedeno je bila na seji Sveta ustanoviteljic, ki je pristojen organ za sprejemanje cen storitev CEROP d.o.o., sprejeta odločitev, da se zaradi znatnega povečanja količin biološko razgradljivih odpadkov, del neposrednih stroškov obdelave zaračunava od 1. 9. 2012 v višini 37,00 EUR/t, kar predstavlja sicer le cca 50 % dejanskih stroškov. Ostali stroški se delno pokrivajo iz prodaje komposta I. kategorije in iz ostalih dejavnosti znotraj podjetja.

V skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10) je od 01. julija 2011 naprej za gospodinjstva obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada od ostalih komunalnih odpadkov. Na podlagi prej omenjene uredbe ima vsak posameznik možnost zbiranja teh odpadkov v doma izdelanem kompostniku ali pa se mora vključiti v organiziran odvoz teh odpadkov in sicer z zbiranjem v rjavih zabojnikih. Uveljavitev prej omenjene uredbe je povzročila znaten upad količin mešanih komunalnih odpadkov in hkrati porast količin biološko razgradljivih odpadkov, ki jih sprejemamo v regijski center za ravnanje z odpadki – na podlagi podatkov za prvih deset mesecev leta 2012 se je količina biološko razgradljivih odpadkov v primerjavi z letom poprej povečala za več kot 30 %.

Sam način obračuna opravljene storitve poteka glede na skupno količino povzročenih biološko razgradljivih odpadkov v posamezni občini v posameznem mesecu, ta se med uporabnike porazdeli glede na velikost zabojnika in frekvenco odvoza. Pri tem je ob izdaji prvih položnic prišlo v večih primerih do situacije, ko posamezno gospodinjstvo oziroma povzročitelj odpadkov poseduje zabojnik za biološko razgradljive odpadke, formalno pa te odpadke doma kompostira in zabojnika ne uporablja. Ker je imetnik zabojnika mu je izvajalec javne službe zbiranja odpadkov po sistemu razdelitve količin biološko razgradljivih odpadkov na vse lastnike zabojnikov obračunal obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, čeprav formalno teh ne oddaja zbiralcu.

Seveda pa je to problem, ki je povezan z relacijo med povzročiteljem odpadkov in zbiralcem odpadkov, zato CEROP d.o.o. na tovrstne pripombe ne more odgovarjati.

Pri procesu obdelave biološko razgradljivih odpadkov nastajajo stroški v višini 74,00 EUR/t, saj je proces kompostiranja oziroma obdelave biološko razgradljivih odpadkov zelo zahteven in predstavlja: sprejem biološko razgradljivih odpadkov in njihovo razvrščanje - sortiranje po kvaliteti, potem aktivni del kompostiranja, ki se izvaja 6-8 tednov in med drugim zahteva 2x dnevno mešanje biološko razgradljivih odpadkov na zasipnicah, ki so na odprtem platoju in imajo urejene prezračevalne kinete, ki služijo za aktivno prezračevanje in odvod izcednih vod iz kompostnih zasipnic ter odsesavanje zraka in čiščenje le-tega v biofiltru in končno mletje strukturnega biološkega materiala in pripravo kompostne mešanice za končno uporabo. Ob vsem

FRANC CIPOT, direktor CEROP d.o.o.

POZIV MEŠČANOM MURSKE SOBOTE K PREDLAGANJU INVESTICIJ »Mestne četrti Murska Sobota pozivamo vse meščane mesta M. Sobota, da podajo predloge investicij za sprejem programa investicij Mestnih četrti M. Sobota za leto 2013. Tako se lahko podajo pobude za razne investicije v mestu M. Sobota, kot so npr. gradnja in ureditev športnih in otroških igrišč, ureditev pločnikov, ureditev parkirišč, postavitev luči javne razsvetljave, manjše preplastitve ulic, sanacije udarnih jam,…Na sejah MČ MS bomo obravnavali vaše predloge in jih poskušali upoštevati pri sprejetju programa investicij. Predloge lahko sporočite najpozneje do 24. decembra 2012

tajniku MČ MS Bohar Božu na tel. (02) 534 89 50, GSM: 041 77 33 77 ali po elektronski pošti na naslov: mc.ms@siol.net, vaše predloge lahko tudi odvržete v hišni nabiralnik (na nabiralniku je napis: »predlogi in pripombe občanov«) ob vhodu v zgradbo, Trg Zmage 4, pošljete po navadni pošti na naslov: Mestne četrti M.Sobota, Trg Zmage 4, lahko pa jih sporočite tudi osebno predsednikom in ostalim članom svetov MČ MS. Mestne četrti Murska Sobota

29

december 2012 |

JAVNE OBJAVE

Ljubim Muro nisem kriv …

Obračamo se na naše simpatizerje, navijače, zaposlene in vse, ki imate radi Muro, da nam pomagate pri zagotavljanju finančnih sredstev. Sami lahko določimo, koliko sredstev bo letos država namenila našemu ponosu. Sporočimo ji to.

Kako lahko pomagam?

Pomoč, za katero vas prosimo, ne zahteva od vas veliko truda in kar je bistveno, nobenih finančnih sredstev. Potrebno je le ustrezno sporočilo vašemu davčnemu uradu, da 0,5 % vaše dohodnine namenite našemu klubu - Muri 05. To dohodnino bi sicer pustili v državnem proračunu in bi država z njo ravnala po svoji vesti, lahko pa ji sporočite, da jo nameni Muri 05. Donacija je za vas popolnoma brezplačna. Zahtevo za namenitev ali za njeno spremembo lahko v skladu z uredbo sporočite kadar koli do konca leta Davčni upravi bodisi preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si, preko obrazca, ki ga imate v roki ali pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Za pisno zahtevo izpolnite obrazec in ga dostavite vašemu davčnemu uradu oziroma izpostavi.

Mura 05 na seznamu upravičencev V Uradnem listu RS št. 56/2012 je objavljen sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2012, kateremu je priložen tudi seznam upravičencev, katerim je mogoče nameniti del dohodnine za leto 2012. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve.

Ne pozabimo - do konca leta 2012.

Hvala, ker nam stojite ob strani!

0,5 % dohodnine

za PGD Murska Sobota Tudi gasilci iz mesta Murska Sobota se z informacijo in prošnjo, da lahko fizične osebe 0,5 % dohodnine, odmerjene po zakonu o dohodnini od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenijo PGD Murska Sobota.

Murskosoboško društvo kot osrednje v mestni občini in tudi v regiji za kakovostno izvajanje javne gasilske službe potrebuje veliko dodatne opreme, zato pozivamo vse, da se odločijo in zakonsko dovoljeni del namenijo gasilcem. S to gesto nam boste zelo pomagali. Če 0,5 % dohodnine ne namenite nikomur, se bo ta vaš del stekel v državni proračun.

Naše društvo vsako leto zabeleži več kot sto intervencij različnih vrst, zadnja leta pa je njihovo število v skokovitem porastu. Do 30. septembra 2012 smo jih opravili že 130.

Vse to za naše gasilce operativce zahteva veliko obremenitev in veliko specialne opreme. Če se odzovete naši prošnji, vas prosimo, da to sporočite na eno od spodaj navedenih kontaktnih številk, da vam bomo lahko dostavili ustrezen dokument za potrditev, sami pa ga bomo posredovali tudi na naslov ustreznega davčnega organa.

Upoštevani bodo tisti zahtevki, ki bodo na ustrezen naslov dostavljeni do 31. decembra. Kontaktne osebe so: Ernest Eöry, 031 940 831; Anton Gomboc, 041 600 232; Borut Koren, 041 357 721; Janez Škraban, 041 626 674. Hvala za vaš pozitiven odziv.

PGD Murska Sobota

| december 2012

30

Doslej smo pomagali rešiti

2479

predlogov in pripomb, ki so nam jih posredovali občani.

Zaklonišča Stanovalce Mojstrske ulice 2 zanima, kaj se dogaja v zaklonišču.

Vsake toliko časa pripelje tovornjak neko robo potem pa razno razni ljudje skačejo okoli in si nosijo to robo v avte. Ali se vrši kakšna prodaja izdelkov v zaklonišču? Motijo nas ti dogodki ker se uporablja zaklonišče za namen nekega trženja ali kaj drugega ne pa za varnosti ljudi v primeru nesereče. »Zaklonišče v Mojstrski ul. je v upravljanju in vzdrževanju Mestne občine Murska Sobota. Ker je v skladu s predpisi s področja zaklonišč poudarek na mirnodobni uporabi zaklonišč, je MO MS zaklonišča uredila tako, da jih je možno

Stanislav Wolf, strokovni sodelavec za zaščito in reševanje mestne občine

uporabljati za različne namene.

Obravnavano zaklonišče ima tako več funkcij. Uporablja se kot skladišče opreme za enote in službe civilne zaščiute (CZ), v zaklonišču pa je urejen tudi prostor, iz katerega se vodijo aktivnosti ob večjih nesrečah.

MO MS pa prostore zaklonišč občasno namenja tudi za razne humanitarne aktivnosti. Razen aktivnosti ob elementarnih in drugih nesrečah pa se ostale praviloma odvijajo v delovnem času tako, da za okolico niso moteče. Ker pa se blago za humanitarne namene in tudi oprema CZ, mora dostaviti in tudi razdeliti, prihaja v določenem času do povečane frekvence ljudi, čemur pa se ni možno izogniti.

V nobenem od zaklonišč pa se ne izvaja nikakršna tržna dejavnost.«

Ulična razsvetljava Prosim , če lahko posredujete odgovornim, da uredijo ulično razsvetljavo na Tomšičevi ulici in v ulicah Cvetna, Generala Maistra in Kajuhova. Morebiti še katera, vendar pa za te zagotovo vem, da že drugi dan v teh ulicah razve-

tljava ne dela. Ulice so ozke, praktično ni pločnikov, bližina šole in posledično otroci na cesti, dnevi kratki.

S spoštovanjem Varga Jože. Še enkrat pa vas obveščamo, da je serviser javne razsvetlajave dosegljiv za vse občane, ki ga lahko pokličejo takoj, ko opazijo kakšno napako, in sicer na tel. št. 041 579 731.

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC DECEMBER Ponedeljek ,17.12.2012 ob 17.00 uri SKUPINA za SAMOPOMOČ – za osebe z depresijo in anksioznimi motnjami (Marjana Žužek Škalič, univ.dipl.psih.,edukantka psihoterapije) ob 17.30 uri JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (Klavdija Zver) Torek, 18.12. 2012 ob 15.30 uri USTVARJALNA DELAVNICA – izdelava božično novoletnih voščilnic in okraskov (Nika Brunec, Taja Sabo) ob 16.45 uri GREMO VSI NA JOGO Društvo joga v vsakdanjem življenju - bodite v športni opremi, s seboj prinesite podlago za vadbo in odejo (Sonja Mikuž) Sreda, 19.12. 2012 ob 16.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA – božično novoletna dekoracija.

Material za ustvarjanje prinesite s seboj (Olga Varga) ob 17.30 uri TRANSMISIJSKA MEDITACIJA (Maja Lindič) Četrtek, 20.12. 2012 ob 16.00 uri LIKOVNA DELAVNICA – izdelava novoletne jelke z barvami. Delavnica za otroke. (Ana Svetec) Petek, 21.12. 2012 ob 14.00 uri Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK) ob 16.30 uri POTOPISNO PREDAVANJE – Pariz in Bruselj skozi oko dijaka Marka Lenarčiča Sobota, 22.12.2012 od 8. 00 Hiša Sadeži družbe je odprta vsako soboto – družabne igre do 16.00 ure (namizni tenis, človek ne jezi se, activity,…), druženje, prebiranje revij in časopisov (Gaia, National Geographic, Vestnik, Soboške novine,…). Četrtek, 27.12.2012 ob 10.00 uri KUHARSKA DELAVNICA – peka medenjakov (Živa Špilak, Zala Maček) ob 16.00 uri PREDNOVOLETNO RAJANJE - vabljeni prostovoljci in uporabniki Hiše Sadeži družbe Sobota , 29.12.2012 od 8. 00 Hiša Sadeži družbe je odprta vsako soboto – družabne igre do 16.00 ure (namizni tenis, človek ne jezi se, activity,…), druženje, prebiranje revij in časopisov (Gaia, National Geographic, Vestnik, Soboške novine,…).

Na delavnice se lahko prijavite na telefonski številki: 059 033 800, 031 748 412 ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota.

Delavnice so brezplačne. Če si udeleženec izdelek odnese domov, pokrije materialne stroške, ki znašajo od 0,50 do 2 €, odvisno od delavnice.

Vljudno vabljeni!

31

december 2012 |

KULTURA

Muza Erato vas pozdravlja na Trgu kulture »Mama, kaj teti pa ni mrzlo?« se sprašujejo otroci, ki v teh zimskih decembrskih dneh s starši korakajo po murskosoboškem Trgu kulture.

| december 2012

Muza ljubezenske in erotične poezije Erato je po 67. letih prva večja figuralna kompozicija v Murski Soboti. Slavnostno odkritje 16. novembra je bilo pospremljeno s krajšim kulturnim programom, v katerem so med drugim poezijo prebirali Feri Lainšček, Milan Vincetič, Štefan Kardoš in Robert Titan - Felix, udeležili pa so se ga tudi številni gostje, med njimi župan Anton Štihec in programski direktor EPK Mitja Čander. Kot je v uvodnem nagovoru povedala avtorica kipa Irena Brunec – Tebi, se Erato od spomenika na Trgu zmage, ki je bil postavljen leta 1945, razlikuje v zelo pomembnem segmentu. Spomenik Erato je namreč brez vsakršnih ideoloških in političnih predznakov.

Kot je v priložnostni zloženki zapisala avtorica, umeščenost muze med knjižnico in galerijo ni naključna, saj si muza, ki je ljubila in navdihovala pesnike, ni mogla izbrati primernejšega mesta. Muza, vredna 87.000 evrov, od katerih je s strani EPK prejela 37.000 evrov, dodatnih 50.000 pa od mestne občine, je postavljena v čast in slavo vsem pomurskim pesnikom ljubezenske in erotične poezije.

Skulptura je sestavljena iz sedmih večjih bronastih delov, pritrjenih na betonski podstavek. Na njem so v obliki petih odprtih knjig zapisani verzi pred nekaj leti umrlega pesnika, pisca humoresk in prevajalca Jožeta I. Olaja: »Daleč je, daleč je tisto. Daleč je od tod, daleč od vsepovsod.« Na muzini desni strani se iz podstavka proti ušesom muze razpira labod, ki simbolizira solarni princip, čistost, belino. Leva stran muze simbolizira lunarni princip, moč, kreativnost. Dva podstavka na muzini levi in desni strani predstavljata oblake, po besedah avtorice tako, kot jih vidimo, ko letimo z letalom. »Za 'oblačna' podstavka sem se odločila, ker so muze v očeh antičnih častilcev veljale za eterična bitja, ki

niso imela svojih zidanih hramov kot druge grške in rimske boginje,« pravi Irena Brunec – Tebi. Na višji, levi podstavek so položene citre namesto ustaljenega Eratinega simbola lire. K tej umetniški svobodi je avtorico napeljalo dejstvo, da veljajo citre za ljudsko glasbilo, značilno za pokrajine podalpskega sveta. Ročaj citer je preoblikovan v štorkljino glavo, simbol Prekmurja.

Nihaji strun so se pretopili v vodno valovanje domače Mure. »Erato v Murski Soboti s svojo očarljivostjo in pozitivno naravnano miselnostjo presega provincialne razsežnosti ter se z univerzalno simboliko postavlja na svetovni umetniški zemljevid,« meni avtorica in dodaja, da simboli, ki jih je v novejši kiparski kompoziciji dodala muzi, spremljajo Erato in določajo njene vsebinske konotacije že vrsto let – le načini interpretacij se razlikujejo od umetnika do umetnika ter so soodvisni od časa in prostora nastanka. Brunec –Tebijeva je v odgovor vsem, ki so postavitvi kipa nasprotovali, kipu dodala še en del: Minervino sovo na rolki.

Ta se je na kip »pripeljala«, pravi umetnica, da bo razsvetljevala vse, ki so postavitvi spomenika nasprotovali, ob tem pa je na rolki zapisan še verz domačega umetnika Ferija Lainščka: »Ni seglo mesto do oblakov, zato ne ve za svojo majhnost.« Muza Erato je namreč tako v strokovni kot splošni javnosti požela nemalo kritik, komentarjev, dvomov. Na slednje se je v svojem go32

Špela Horvat

voru prav tako obregnil programski direktor Evropske prestolnice kulture Mitja Čander. Slednji je kulturno pridobitev pozdravil in nadaljeval, da je umeščanje skulptur v javnem prostoru vedno sprožalo dvome in polemike, pri čemer je kot primer navedel Prešernov kip v Ljubljani. Naši pogledi na estetiko, na umetnost bodo vedno subjektivni in drugačni, je pojasnil Čander in tako kot župan Anton Štihec tudi sam ob otvoritvi kipa čestital avtorici.

Osnovna zamisel projekta »Sledovi panonskih muz« so kiparske celopostavne upodobitve devetih muz v naravni velikosti, zamišljene pa so kot zgodovinski itinerar skozi Mursko Soboto. Muze so predvidene, da bodo razporejene po mestu na točno določenih zgodovinsko pomembnih točkah tako, da bi s svojimi vsebinskimi konotacijami obiskovalcem razgrinjale nekatera manj znana zgodovinska dejstva, ki pa so za razvoj Pomurja zelo pomembna. Irena Brunec – Tebi meni, da bodo muze na ta način oživljale spomine in opominjale na preteklost, ki je ne smemo pozabiti, saj brez nje ne bi bilo mogoče delovati preudarno ne v sedanjosti in ne v prihodnosti.

KULTURA

Džezzva navdušila v Novem Sadu in Murski Soboti

Klub PAC je novembra gostil uveljavljene prekmurske glasbenike s prepoznavnim slogom igranja, skupino Džezzva, ki je pred kratkim nastopila tudi v Novem Sadu.

z džezovskim ritmi predelave prekmurskih ljudskih pesmi.

Poslušalci so uživali v bogatem programu, ki je vseboval preplet avtorskih skladb in priredb tradicionalnih prekmurskih skladb z izrazito avtorsko interpretacijo.

Pred kratkim so se člani skupine udeležili povabila organizatorjev novosadskega festivala, kar je bilo za njih veliko presenečenje in jim pomeni dodatno potrditev dosedanjega dela. »Še zlasti nas veseli, da smo dobili povabilo ravno iz tega mesta, saj Novi Sad velja za glasbeno mesto, kjer je vrsta različnih glasbenih dogodkov pomemben del kulturne ponudbe.

Posledično je tudi občinstvo razgledano in kritično, kar je za nas pomenilo še dodaten moment.

Naša pričakovanja so se v celoti

Ljubitelji džeza so znova prišli na svoj račun, saj jih je v Klubu PAC zabavala skupina uveljavljenih prekmurskih glasbenikov Džezzva, ki jo sestavljajo Dejan Berden (klavir), Mojmir Wolf (kontrabas), Iztok Rodež (kitara) in Miran Celec (bobni). Glasbeni večer se je pričel

Ernest Ružič predstavil roman Predor pred Hortobagyem«

V prireditveni dvorani knjižnice je bila trinajstega v novembru predstavitev najnovejšega romana Ernesta Ružiča »Predor pred Hortobagyem«. V pogovoru z avtorjem je literarno delo novinarja predstavil urednik Milan Vincetič, odlomke iz romana pa je interpretirala Vesna Radovanovič.

Večer dveh Goričancev, ki sta jima skupna opisani stanjevski predor ter spomin na gradnjo obnovljene železniške proge med Hodošem in Mursko Soboto, je bil zanimiv. Vlaki zdaj vozijo do Budimpešte in prav Madžarska je v ospredju pisanja upokojenega novinarja, saj je v njej preživel velik del svojih službenih let.

Inženirju genske tehnologije Sebastienu, ki je bil osrednji junak že v prejšnjem Ružičevem romanu »Erd«, se po helikopterskem prevozu po nesreči mešata spomin in blodnja. Primorec, gradbeni inženir, ki se na drugem koncu Slovenije ne znajde najbolje, pa blodi v ljubezenskih razmerjih. Če sodim po velikem odzivu in sodelovanju stanovskih kolegov ter drugih obiskovalcev prireditve, med katerimi nismo spregle-

Na vabilu smo prebrali: »Ure nam skupaj odštevajo čas, ki mnogim spolzi skozi prste in se ne vrne; reke povezujejo s tokom, kdo bi vedel, kdaj-že – je skozi pomursko ravnico stekla voda, ki jo je v objektiv ujel fotograf v tem mestu; kdaj-že-je bil tisti zarobek neba vtisnjen v dogodek, ko sva se združila in prepletala v povesmo …« 33

Aleksandra Grah

uresničila. Polna dvorana Studia M je bila dokaz, da ljudi zanima, kaj počnemo v Murski Soboti.

Organizatorji so nas že pred koncertom opozarjali, da ljudje preprosto odidejo, če jim koncert ni všeč oziroma je slab, in da se zaradi tega naj ne vznemirjamo.

Do konca koncerta nihče ni zapustil dvorane, kar je bil dodaten dokaz, da smo odigrali odličen koncert in tem ljudem tudi nekaj dali,« je povedal Iztok Rodež.

Brigita Bavčar

dali dveh nekdanjih slovenskih veleposlanikov na Madžarskem, ima Peskovčan veliko prijateljev in znancev. V odgovor na vprašanje Milana Vincetiča, ali je skrivnostnež R. J. on, je povedal, da je in ni on, sicer pa je ves roman o njem in se realnost meša s fikcijo o tem, kar ni, a bi lahko bilo.

Sogovornika sta govorila tudi o erotiki in ženskih likih, spraševalec pa je pripomnil, da bi želel biti v Urbanovi koži in z Anjo.

Tako Milan Vincetič kot Franci Just iz založbe Franc-Franc pa sta roman označila za najboljšega med deli Ernesta Ružiča. »Predor pod Hortobagyem« je po slišanem dovolj vabljiv, da bralec poseže po »črni knjigi«, katere naslovnico je oblikoval akademski slikar Sandi Červek.

december 2012 |

KULTURA

Schubertov večer v glasbeni šoli

V petek, 9. novembra, zvečer so v Glasbeni šoli Murska Sobota izzveneli Schubertovi samospevi.

| december 2012

Tjaša Žalik

več kot 600.

Kljub eksistencialnim in duševnim stiskam je Schubert pokazal čudežno ustvarjalno moč. Eno njegovih življenjskih razočaranj

Pevski oddelek Glasbene šole Murska Sobota je pripravil jesenski tematski koncert, ki se je odvijal v dvorani glasbene šole.

Izbrali so samospeve skladatelja Franza Schuberta in pripravili »Schubertov večer – večer Schubertovih samospevov« ali t. i. schubertiado. V goste so povabili učence oddelka za petje Glasbene šole Ilirska Bistrica.

Turoben novembrski večer so polepšale prekrasne melodije Schubertovih samospevov, kot so »Du bist die Ruh«, »Wiegenlied«, »Heidenröslein«, »An die Musik«, »Litanei«, »Ständchen«, »Gretchen am Spinnrade«, ter pesmi iz njegovih najbolj znanih ciklusov »Lepa mlinarica«, »Zimsko popotovanje« in »Labodji spev«.

Franz Schubert je danes cenjen kot eden najbolj nadarjenih romantičnih skladateljev. Odlike njegove ustvarjalnosti so predvsem vsestranskost, lahkota ustvarjanja in neusahljivo bogastvo melodij, tudi ljudskih, ki jih je umetniško predeloval v vseh glasbenih oblikah. Svoj umetniški vrhunec je dosegel prav v pesmih za glas in klavir (v samospevih), ki jih je napisal 34

je, da je slavni pesnik Johann Wolfgang von Goethe preziral njegove čudovite uglasbitve svojih pesmi. Vsem življenjskim tegobam navkljub pa se je Schubert preživljal s pomočjo prijateljev, ki so mu pomagali, da je na njihovih domovih organiziral večere svoje glasbe, t. i. schubertiade.

Schubertovi samospevi so neusahljivi vir, ki bogati vsakega pevca.

Izbrani so bili skrbno in odpeti skladatelju v čast.

Učence pevskih oddelkov so spremljali Damjan Stanišić (kitara), Vlatko Bocevski (kitara), Predrag Šantek (klavir) in Paolo Biancuzzi (klavir).

Velike zasluge za čudovit koncert gredo mentorici pevskega oddelka Glasbene šole Murska Sobota Gabrieli Bratini in mentorici pevskega oddelka Glasbene šole Ilirska Bistrica Janji Konestabo.

KULTURA

Mešani pevski zbor Cantate prejel nagrado za perspektivno zasedbo

V novembru potekajo regijske revije srednješolskih in odraslih pevskih zborov Sozvočenja 2012 po vsej Sloveniji. Na štirih koncertih se predstavi od pet do šest izbranih prijavljenih zborov.

program, s katerim se je zbor prijavljal, biti tematsko zaokrožen in na reviji predstavljen čim zanimiveje v skromnih osemnajstih minutah.

Mladi pevci pod vodstvom zborovodja Dejana Prasla so se na Ptuju predstavili s pesmimi iz filmov Miška Kranjca. Poleg ostalih štirih zborov s štajerskega konca so bili edini, ki so k zborovskem petju dodali majhen del teatra in povezano predstavili pesmi »Vsi so venci bejli«, »Zrelo je žito« in »Spejvaj nama, Katica«, ki prestavljajo skromno življenje prekmurskega človeka in življenje samega Miška Kranjca.

Slišimo jih lahko v filmih »Povest o dobrih ljudeh« in »Strici so mi povedali«. Koncert sta spremljala strokovna spremljevalca Danica Pirečnik in Sebastjan Vrhovnik, ki sta na koncu ocenila tematsko zaokroženost sporeda in dobro interpretacijo izvedenega programa. Najboljšo oceno za štajersko in pomursko regijo je dobila vokalna skupina Fantje na vasi iz KUD Rače s tematiko »Novozvočenja«. Prejeli so prvo

Sodelujejo lahko srednješolske in odrasle zborovske zasedbe, ki so dosegle najmanj bronasto priznanje na regijskem tekmovanju 2011 ali sodelovale na izbranih revijah v letih 2010 in 2012. Možnost so dobili tudi manj uveljavljeni zbori, ki so jih na regijski oziroma državni ravni predlagali strokovni spremljevalci na območnih revijah v letu 2012. Tako je svojo priložnost dobil tudi mešani pevski zbor Cantate iz Murske Sobote, ki to leto obeležuje komaj pet let.

Mladi in ambiciozni pevci so se morali zelo potruditi s prijavo in biti zelo izvirni, saj je moral

Harmonija tolkal v PAC-u V Klubu PAC se je s koncertom predstavila edina zasedba v Prekmurju, ki ustvarja glasbo s spremljavo tolkal – Murska Percussion Ensemble.

Anita Mikolič

nagrado in se uvrstili na sklepni koncert, ki bo posvečen svetovnemu dnevu zborovskega petja 8. decembru, na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.

Mešani pevski zbor Cantate, edini pomurski zbor na letošnjih Sozvočenjih, je prejel zelo spodbudno nagrado za najbolj perspektiven zbor. Organizator letošnjih regijskih Sozvočenj krije stroške gostujočega mentorja ali zborovodja po izboru zbora na enodnevnih intenzivnih vajah v vrednosti 400 evrov. Prav tako je prejel priznanje za izvrstno vodenje zbora in primeren izbor pesmi zborovodja Dejan Prasl.

Pričakujemo lahko, da se bodo pevci s tako vnemo, kot so jo pokazali na tej reviji, hitro uvrstili med najboljše slovenske zbore.

Glede na to, da prihaja adventni čas, jih boste lahko doživeli v kratkem tudi v živo, če ne prej, pa na koncertu ob petletnici delovanja prihodnjo pomlad.

Aleksandra Grah

Murska Percussion Ensemble izvaja glasbo skladateljev mlajše generacije, ki ustvarjajo glasbo za zasedbe klasičnih tolkal. Velik poudarek skupina daje izvajanju solističnih skladb s spremljavo tolkal. V skupini so se leta 2007 zbrali bivši učenci Glasbene šole Beltinci, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju. Od takrat so se predstavili s številnimi nastopi, še posebej uspešno na letošnji reviji tolkalnih skupin Slovenije. Idejni in strokovni vodja edine tovrstne zasedbe v Prekmurju je Denis Dimitrić. S

koncertom v Klubu PAC so zbrane navdušili Vesna Vavtar, Živa Vigali, Erik Kranjc, Dominik 35

Kranjc, Črtomir Antolin, Aleš Vigali in Tomi Došen.

december 2012 |

KULTURA

Letni koncert Prekmurske godbe Bakovci

V polni dvorani Ekonomske šole Murska Sobota je zadnji novembrski petek potekal koncert Prekmurske godbe Bakovci z gosti.

in zadovoljstvo nam predstavljajo vsakoletni koncerti, ki jih organiziramo ter na katerih so bili naši gostje v polnih dvoranah priznani slovenski glasbeniki, kot so denimo Vlado Kreslin, Alfi Nipič, Oto Pestner, Regina in drugi,« je povedal predsednik godbe Roman Balažic.

Godbeniki so še zlasti ponosni na nastop v novem slovenskem filmu »Šanghaj«, kjer so zaigrali v živo in predstavljali policijski orkester v takratnem času. Njihove misli so sedaj že usmerjene v leto 2013, ko želijo s serijo koncertov po Prekmurju proslaviti 85. obletnico godbe v Bakovcih. Po Balažičevih besedah bo leto 2013 za njih še posebej pomembno: »S proslavitvijo 85. obletnice godbe želimo nastopiti na različnih priložnostnih prireditvah in gostovati v tujini. Imamo pa tudi druge načrte, kot so nabava novih instrumentov in uniform za mažoretne skupine, predvsem pa dvigniti kakovost na še višjo

Prekmurska godba Bakovci, ki jo sestavljata orkester s 55 godbeniki in mažoretna sekcija, je znova navdušila s koncertom, na katerem so se predstavili s popolnoma novim repertoarjem devetnajstih skladb. Ob spremljavi orkestra so nastopili tudi pevka Regina, moški kvintet Aeternum, Kaja Pojbič in nekateri solisti orkestra.

Da so godbeniki pri svojem delu več kot uspešni in da zadovoljujejo različne glasbene okuse, potrjujejo številna gostovanja tako doma kot v tujini. »Velik uspeh

Komedija Gospa poslančeva V murskosoboški grajski dvorani je v izvedbi stanovalcev in prostovoljcev Zavetišča za brezdomce Murska Sobota potekala ljubiteljska predstava »Gospa poslančeva«.

| december 2012

Aleksandra Grah

raven. Že v tem letu smo z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom začeli obnavljati vadbeni prostor in društveno pisarno, zahvaliti pa se moram tudi vodstvu KS Bakovci, ki nam je zamenjalo dotrajana okna z novimi, v naslednjem letu pa moramo še izboljšati akustiko vadbene dvorane. Želimo si jih in verjamem, da si tudi zaslužimo boljše pogoje za delovanje društva.«

Aleksandra Grah

Na odru grajske dvorane so se s komedijo »Gospa poslančeva«, ki jo je napisal prekaljeni pisatelj Tone Partljič, predstavili stanovalci in prostovoljci Zavetišča za brezdomce Murska Sobota.

Ljubiteljski igralci so odigrali hudomušno komedijo, v kateri so prikazali, kakšna je lahko »politična« kuhinja. »Izkupiček od prodanih kart bomo namenili izvajanju prostočasnih aktivnosti, za katere nam zakonodaja ne namenja nobenih sredstev, so pa ključnega pomena za uspešno delo z uporabniki in njihovo aktivacijo,« so dejali na zavetišču, ki deluje že peto leto. »Pomembno je, da se brezdomcu, ki se začne

socialno urejati, zagotovi dom – dom, bivanjski prostor, dnevni prostor, zatočišče, azil oziroma t. i. zavetišče za brezdomce, ki pa ne sme nuditi zgolj strehe nad glavo, ampak tudi strokovno 36

vodene javne socialnovarstvene storitve,« še pravijo v murskosoboškem zavetišču.

KULTURA

»Bezgov cvejt« napolnil telovadnico v Krogu

Športno, kulturno in turistično društvo Kroške tikvi je v verigi dogodkov v okviru projekta »Bezgov festival« pripravilo še sklepno prireditev, imenovano »Bezgov cvejt«.

jem. Vse tri ljubiteljske gledališke skupine so namreč pripravile skeče. Kot prvi so nastopili domačini, ki delujejo šele slabo leto.

Skupina se je v tem času predstavila z dvema igrama »Moški proti ženskam – ups, ženske proti moškim« in »Razočarane gospodinje«, tokrat pa se je pod vodstvom Primoža Legeniča predstavila s skečem »Apoteka«.

Skupina TKŠD Pečarovci je pripravila skeč »Hlače«, gostje iz Budincev pa so odigrali skeč »Pa ka en pes«. Večer humorja je v Krogu uspel. Obiskovalci so dobili polno dozo smeha, ob koncu jih je čakala še pogostitev, izžrebane in nagrajene pa so bile tudi številne vstopnice.

Ljubiteljska gledališka skupina

24. novembra je namreč v telovadnici v Krogu potekalo srečanje ljubiteljskih gledaliških skupin.

Na povabilo ŠKTD Kroške tikvi sta se odzvali dve gledališki skupini, TKŠD Pečarovci in KUD Budinci. Gledališka društva so obiskovalce navdušila s humor-

VDC Murska Sobota Kakorkoli že bo, naj bo

značilno lutkovno predstavo »Que Sera« je navdušil prepolno dvorano Gledališča Park.

Uporabniki Varstveno-delovnega centra Murska Sobota, ki ima v Pomurju štiri enote dnevnega varstva, v Lendavi in Gornji Radgoni pa tudi bivalni enoti, in v katerih je skupaj 147 uporabnikov, so v prvi polovici novembra pripravili zanimivo

ŠKTD Kroške tikvi v prihodnje pod taktirko Edvarda Jakšiča pripravlja celovečerno igro »Zapuščina«, v kateri bo nastopil tudi župan mestne občine Anton Štihec, ki je bil nad pestrim dogajanjem v tej krajevni skupnosti prijetno presenečen.

Geza Grabar

Delavnica sanj, ki so v režiji Milivoja Roša premierno odigrali predstavo »Que Sera«, se je z izdatnim repertoarjem pesmi v sodelovanju z nekaterimi glasbenimi gosti predstavil tudi drugo leto v centru delujoči pevski zbor, ki ga vodi Matjaž Zajnkovič. V njem prepeva dvajset uporabnikov centra.

Lutkovna predstava, v kateri nastopa dvanajst nastopajočih, je Gledališko-glasbeni dogodek z ne-

Anita Gaber

nastala v okviru triletnega projekta, ki ga za ranljive skupine pod naslovom »Moja lutka – moje zrcalo« izvaja Ljudska univerza Murska Sobota. Prihodnje leto bodo podoben projekt pripravili z Društvom za cerebralno paralizo Sonček, zadnje leto pa še z Društvom paraplegikov Prekmurja in Prlekije.

gledališko-glasbeno prireditev.

Nastopajoči so z veliko vloženega truda v najlepši luči pokazali svojo ustvarjalnost in na samosvoj način tudi sposobnost umetniškega izražanja. Lutkovna predstava ni klasična, saj igralci ob lutkah v druge dimenzije postavljajo tudi svoja telesa, z lastnimi besedami pa dajo predstavi še svojo, osebno noto.

Ob članih znotraj centra delujočega lutkovnega gledališča 37

december 2012 |

ŠPORT

35 let rokoborbe v Murski Soboti obeležili z mednarodnim tekmovanjem

Rokoborsko društvo Murska Sobota obeležuje zavidljiv jubilej. Čeprav korenine rokoborbe v Murski Soboti segajo v leto 1936, ko je dve leti v okviru takratnega Sokola delovala tudi posebna rokoborska sekcija, lahko o prvem resnem in neprekinjenem osredotočenju na rokoborbo govorimo od leta 1976 naprej.

| december 2012

ščini klub ponovno preimenovali. Murskosoboški rokoborci pod imenom Rokoborski klub ABC Pomurka Murska Sobota nato delujejo vse do leta 1995, ko na skupščini kluba določijo ime, ki je v uporabi še danes – Rokoborski klub Murska Sobota.

Klub je v vsem tem času večkrat menjal vodstvo, predsedniki kluba so bili od Vlada Miloševića, Bele Banfija, Tomislava Strbada, Borisa Baraca do sedanjega Jožeta Kranjca.

Klub sta na poseben način zaznamovali dve izdani knjigi, prva ob 20- in druga ob 30-letnici rokoborbe v Murski Soboti. Rokoborce je skozi 35-letno obdobje spremljalo veliko sprememb in prelomnic.

Ena najpomembnejših med njimi je po besedah Stanislava Šerneka osvojitev prve medalje Andreja Halasa na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 1981, poseben dosežek pa sta za klub vsekakor predstavljala tudi nastop Franca Podleska na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 in osvojitev prve medalje v samostojni Sloveniji Radeta Bačiča na sredozemskih igrah v Bariju leta 1997. V sodobni zgodovini kluba, če o tem v 35-letnem delovanju že lahko govorimo, pa velja poudariti osvojitev dveh medalj Jureta Kuharja in Mitje Sedmaka na evropskem prvenstvu za mladince, ki so ga murskosoboški rokoborci uspešno organizirali ravno v Murski Soboti leta 2004.

Danes je Rokoborsko društvo Murska Sobota ne le vodilno tovrstno društvo v Pomurju, ampak v vsej Sloveniji, pove Šernek. »Iz naših vrst prihajajo najboljši tekmovalci, trenerji, sodniki,« izpostavi. Elan za naprej jim vlivajo številni odlični rezultati doma in v tujini, tudi na največjih tekmovanjih. »Rezultatov je res ogromno, še zlasti pa smo ponosni na tiste tekmovalce, ki so

Takrat je Blažo Davidovski na osnovni šoli v Beltincih ustanovil rokoborsko sekcijo, ki se je že v marcu 1977 preselila v takratni TVD Partizan v Mursko Soboto.

Prvi predsednik rokoborske sekcije je bil Janez Pučko, tajnik pa Tonček Kos. Vse do leta 1993 edini rokoborski klub v Pomurju se je soočal s številnimi težavami, med drugim tudi s prostorsko stisko, primanjkovalo pa je tudi blazin in ostalih predmetov za običajne treninge, pove Stanislav Šernek iz rokoborskega kluba. »Če Davidovskega ne bi bilo, tudi rokoborbe ne bi bilo,« o učitelju telesne vzgoje na OŠ Beltinci in pobudniku rokoborbe pove Šernek. Davidovski se je z rokoborbo sicer začel ukvarjati že leta 1964 pri Rokoborskem klubu Balkanec Štip v Makedoniji, med drugim je bil šestkratni državni prvak ter član mladinske in članske reprezentance Jugoslavije v prostem slogu. Vsekakor so tudi bogate izkušnje Davidovskemu pomagale pritegniti dovolj mladih k temu v Pomurju novemu športu. V začetku delovanja je bilo v klub namreč vključenih že kar 50 pionirjev in mladincev iz Beltincev in Murske Sobote.

Po petih letih delovanja rokoborske sekcije murskosoboškega Partizana so leta 1982 ustanovili Rokoborski klub Pomurje Murska Sobota. Ob koncu leta 1987 so na skup38

Špela Horvat

osvojili medalje na največjih tekmovanjih. Poleg že omenjenih še na Vrbančičevo tretje mesto na balkanskem prvenstvu leta 1982, Podleskovo prvo mesto na sredozemskih igrah leta 1987 ter na ogromno rezultatov in uvrstitev med deset najboljših na največjih tekmovanjih: Jože Kranjec je bil četrti na evropskem prvenstvu leta 1985, Slavko Zec prav tako četrti na svetovnem prvenstvu leta 1994, Mitko Nasevski peti na sredozemskih igrah leta 1997, Slavko Miholič sedmi na svetovnem prvenstvu leta 1997, Dejan Šernek peti na evropskem prvenstvu 2007,« le stežka nekaj rezultatov izpostavi Šernek, sicer priznani rokoborski sodnik, ki je ob številnih mednarodnih tekmovanjih sodil tudi na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu.

V kvalifikacijah za nastop na slednjih sta bila tudi mlada rokoborca Dejan Šernek in Jure Kuhar, a se jima je olimpijski met izmuznil le za las.

V Rokoborsko društvo Murska Sobota je trenutno vključenih čez 80 aktivnih članov, ki delujejo v petih skupinah, treningi pa potekajo v telovadnici stare ekonomske šole zraven mestne občine. Pogoji dela so danes veliko boljši kot v začetkih, potrdi Šernek. »S takimi pogoji se ne bojimo za razvoj športa,« kljub temu pa doda, da so vprašanja finančne podpore s strani občine, države in sponzorjev vedno zelo pereče. Kot pojasnjuje, t. i. mali športi v Sloveniji s strani države nimajo skoraj nobene finančne podpore. Priznava, da je malo bolje sicer na ravni občine, ampak tudi tukaj bi si želeli dodatne pomoči. Svoje je na področju športa naredila tudi gospodarska kriza, za finančno pomoč s strani sponzorjev si tako zaman prizadevajo. Kot pravi Šernek, največ prispevajo sami starši, ki tako pomagajo svojim otrokom, da

ŠPORT

lahko dosegajo odlične rezultate.

Slednje so dosegli tudi na mednarodnem tekmovanju za dečke, ki so ga ob 35-letnici kluba organizirali na domačem parketu.

Turnirja 27. oktobra se je udeležilo 80 tekmovalcev iz štirinajstih klubov oziroma kar šestih držav. V dvanajstih kategorijah je nastopilo tudi sedem domačih tekmovalcev, ki so »pobrali« kar pet prvih mest, eno drugo in eno peto mesto. Zmagali so Denis Kočar (35 kg), Nejc Gomboc (38 kg), Klemen Podgorelec (47 kg), Aljaž Zadravec (61 kg) pri dečkih ter Daniel Kočar (do 58 kg) pri kadetih. Drugo mesto je osvojil Timi Gumilar pri dečkih (do 47 kg), Mihael Pojbič pa peto pri kadetih (do 69 kg). Na turnirju je Rokoborsko društvo Murska Sobota podelilo zahvalne plakete različnim rokoborskim klubom, s katerimi jih veže uspešno in dolgoletno sodelovanje. Plakete so tako

prejeli klubi Gradec iz Avstrije, Vindija Varaždin iz Hrvaške ter kluba Potisje Kanjiža in Senta iz Srbije.

Vendar rokoborba ni namenjena le tekmovalnim navdušencem.

Stanislav Šernek pojasni, da je ta starodavni šport primeren za vse, ki si želijo utrditi psihofizične sposobnosti. Še zlasti primeren je za pravilen razvoj otrok, saj se pri rokoborbi otroci naučijo osnovne gimnastike, koordinacije, razvoja moči in vzdržljivosti, z različnimi igrami in sodelovanjem pridobijo neprecenljiva prijateljstva, prav tako pa se naučijo v življenju sprejemati zmage in poraze. Seveda je treba otroke ustrezno animirati in vpeljati v šport, kar pa murskosoboškim rokoborcem glede na 35-letno pot in veliko število vrhunskih rezultatov očitno gre več kot odlično od rok.

Udeleženci rokoborske šole v Ohridu leta 1977. Stojijo od leve: Vaso Štefić, Bojan Kous, Stanko Šernek; čepita: Iztok Jerebic in Dani Vrbančič.

V. Martinov pohod po Murski Soboti Letos že jubilejni pohod po Murski Soboti in njeni okolici na samo martinovo, 11. novembra, je sovpadal z zaključnimi prireditvami mednarodnega projekta »Doživetja tradicije«.

Geza Grabar

Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota in Društvo vinogradnikov Goričko sta bila organizatorja tradicionalnega pohoda ob martinovem. Čeprav je imel sprva pohod v organizacijskem smislu veliko širšo podporo, sta lahko prireditelja z udeležbo okrog 80 pohodnikov zadovoljna, vseeno pa bosta v prihodnje nanj skušala privabiti še več pohodnikov.

Okrog osem kilometrov dolgo krožno pot, ki so jo sklenili s toplim obrokom in druženjem, so že po tradiciji začeli pri B-Baru na Bakovski ulici. Že na prvi vmesni postojanki z okrepčilom, pri hotelu Diana, je humorist Jani Žilavec simbolično blagoslovil mošt v vino. Po poti čez mesto so se mimo Fazanerije podali na

ogled geotermalne vrtine pri Černelavcih. Ob tej priložnosti jim je predstavnik izvajalca, družbe Nafta-Geoterm, slikovito prikazal način vrtanja do globine 1500 metrov. Pohodniki so imeli tudi priložnosti videti kamnine iz različnih plasti, ki so jih pri tem izvrtali.

V duhu martinovega so na39

daljevali pri murskosoboškem lovskem domu ob parku, kjer je pohodnike z domačimi dobrotami in vinom pogostila vinogradniška družina Ficko iz Grajske ulice.

december 2012 |

CIVILNA ZAŠČITA

Analiza dveh vaj iz projekta Rešujmo skupaj

Vrsta pozitivnih zaključkov z analize, ki je ponudila oprijemljive rešitve pri morebitni pravi nesreči, pri kateri bi potrebovali celo mednarodno pomoč.

Pri čezmejnem sodelovanju v okviru projekta »SI-HU Rešujmo skupaj« sta konec oktobra potekali dve zelo odmevni aktivnosti: prenos signala za obveščanje in aktiviranje sil zaščite in reševanja med Mursko Soboto in madžarskim Szombathelyjem ter evakuacijska reševalna vaja v Gledališču Park. Obe dejavnosti sta si sledili v nekaj urah. Potekali sta v Murski Soboti, saj je Mestna občina Murska Sobota nosilec projekta.

Kot je na analizi v veliki sejni dvorani mestne občine dejal vodja projekta Stanislav Wolf, sicer poveljnik Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota, je s potekom vaj zadovoljen, vendar je poudaril tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo treba do marca 2015, dokler projekt poteka, odpraviti. Vaj so se udeležili projektni partnerji, med njimi gasilci društev murskosoboške gasilske zveze, gasilci iz Szombathelyja, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, ekipe prve pomoči CZ MO Murska Sobota in murskosoboškega območnega združenja Rdečega

| december 2012

Geza Grabar

ničnih pomanjkljivosti objekta (nedelovanje požarnega alarma in požarne zavese med odrom in dvorano ter pomožne razsvetljave, vrata nimajo naletne evakuacijske kljuke itd.), ki jih je bilo nujno odpraviti pred izvedbo evakuacijske reševalne vaje. »Pomanjkljivosti bi lahko ogrozile varnost gledalcev in osebja, če jih ne bi odpravili pred samo vajo in morebitno nesrečo. Zato je nujno, da tehnično osebje v gledališču odgovorne stalno opozarja na pomanjkljivosti, ki jih po navodilu vodstva obvezno tudi sproti odpravlja.« Drugi del vaje, torej izvedba, je potekal nemoteno, v prvi vrsti zaradi temeljitih priprav vseh vključenih. Policija in redarska služba, ki sta skrbeli za pomoč pri zagotavljanju varnosti evakuirancev in reševalcev, sta odigrali pomembno vlogo tudi pri ureditvi in začasni preusmeritvi prometa.

Wolf je zaključil: »Evakuacijsko reševalno vajo smo izvedli v nadzorovanih okoliščinah. V dvorani so bili učenci in učitelji, torej zaključena skupina, ki smo jo lahko nadzorovali številčno in imensko. Ob morebitnem podobnem dogodku bi bila skupina zelo heterogena, zato bi nadzor reševanja bil mogoč samo po številu prodanih kart in bi bilo ugotavlja-

križa, murskosoboška policijska postaja, občinsko redarstvo, občinska uprava ter murskosoboški razvojni center in OŠ II. Aktivnosti pri prenosu signala, ki je operativno potekal med Regijskim centrom za obveščanje Murska Sobota in Centrom za obveščanje Szombathely, so potekale nemoteno. Vendar moramo poudariti težavo s prehodom nočne izmene delavcev murskosoboškega centra v Regijski center za obveščanje Maribor, zaradi česar so morali prilagoditi čas prenosa signala na pet minut čez osmo uro zjutraj, ko je po »nočnem zaprtju« murskosoboški center spet začel delovati čez dan. »Vse naloge smo lahko izvedli ob popolni strokovni in tehnični podpori vključenih centrov za obveščanje z obeh strani meje.

Tak pristop delitve aktivnosti na prenos signala in izvajanje operativnih nalog (evakuacijska vaja) je v začetni fazi zelo primeren, saj omogoča uskladitev postopkov delovanja obeh centrov v povezavi s silami zaščite in reševanja,« je ob zaključku analize prenosa signala dejal Wolf.

Med zaključki reševalne vaje je Wolf aktivnosti ob preverjanju sposobnosti izvedbe evakuacije in reševanja razdelil v dva dela: priprave na vajo in sama izvedba vaje. Kot je dejal, so priprave pokazale nemalo teh40

nje zajetih v objektu mnogo zahtevnejše. Prav zaradi tega je ob nesreči nujna popolna vključenost gledališkega osebja, ki mora obiskovalce usmerjati na evakuacijska zbirališča prav zaradi možnosti nadzora pri reševanju.« V okviru že omenjenega projekta, ki bo trajal do konca marca 2015 in katerega zelo pomemben cilj je opremljanje gasilcev iz Szombathelyja z ustrezno opremo za cestno reševanje, murskosoboških potapljačev z opremo za potapljanje ter naših gasilcev z novo gasilsko avtolestvijo, naj bi na vsaki strani meje pripravili še veliko aktivnosti s področja zaščite in reševanja. Samo v prihodnjem letu predvidevajo devet aktivnosti, od tega pet na slovenski in štiri na madžarski strani.

GASILCI

Med gasilci tudi najmlajši Oktober je mesec varstva pred požari. V nizu preventivnih aktivnosti so gasilci tudi letos razkazali svojo opremo in vozila najmlajšim.

Geza Grabar

Gasilci PGD Murska Sobota, osrednjega društva v mestni občini in društva širšega pomena tudi v regiji, so v ponedeljek, 29. oktobra, v prostorih svojega doma in na dvorišču v Murski Soboti gostili malčke iz enote vrtca Miške na Talanyijevi ulici. Člani operativne enote so jim razkazali opremo in vozila.

Otrokom in vzgojiteljicam so na široko predstavili vlogo gasilca, mladi gostje pa so bili najbolj navdušeni nad zelo visoko gasilsko avtolestvijo, ki služi gasilcem pri reševanju z višin.

Gasilci so jim razložili, da morajo v oktobru opraviti še

posebej veliko izobraževalnih vaj, s katerimi dobijo dodatne izkušnje in nova znanja, kar jim ob morebitnih intervencijah koristi. Otroci so bili izjemno

SUPERMARKET JAGER RADENCI

www.trgovinejager.com

FERRERO ROCHER

T-16, 200 g

-24

ČOKOLADA KINDER 100 g

Boračevska cesta 3, 9252 Radenci, tel.: 02/562-17-90 Delovni čas: 7:00-20:00, sob.: 7:00-20:00, ned.:7:00-12:00

SREB. RAD. PENINA

15

NOVA KOLEKCIJA

6,99 6,89

3,79

5,86 CENA Z VRAČILOM NA KARTICO

COCA COLA

Clasic, Zero, 1,5 L

-31

PONUDBA TEKSTILA V SUPERMARKETU JAGER RADENCI

Polsuha, 0,75 L

4,99

Možen tudi nakup večjih količin.

navdušeni, zelo marljivo so poslušali ter z velikim veseljem zapuščali dvorišče gasilskega doma.

-21 1,29

NOVA KOLEKCIJA

- 15%

ŽENSKA PLETENA OBLEKA

MOŠKI PULOVER Redna cena: 49,99€

-20%

Popust

Redna cena: 69,95€

39,99€

-15%

Popust

59,46€

*popust velja na novo kolekcijo od 12.12. do 18.12. 2012

V CENTRIH JAGER: Velenje, Ptuj, Melje MB, Tržišče Rogaška Slatina, Podčetrtek, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Duplek, Radenci.

Popusti se med seboj ne seštevajo in se obračunajo na blagajni!

V centrih Jager; Velenje, Ptuj, Melje MB Tržišče Rogaška Slatina, Radenci.

Popusti se med seboj ne seštevajo in se obračunajo na blagajni!

Popust velja do 18.12.2012.

Popust velja do 18.12.2012.

široka izbira pirotehnike

1,25

0,89

- 20%

0,99

8,99 TEŽKE 3 3 baterije, 48 izstrelov

PREDATOR 19 izstrelkov, višina cca 25 m, trajanje cca 20 sec

2,99

Jagros d.o.o., Laše 1b, 3241 Podplat. Ponudba za živila in tehniko velja do 26.12.2012 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo!

41

december 2012 |

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. decembra 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:

SPOMINKAR, VODIČANKA, ALKA, KONJ, TIR, USEK, OBČINA PO, MITA, TAT, SOK, ABSTINENT, ZOFA, PU, NEPOBARVANOST, GNEV, DLAN, VIA, ONTARIJKA, RAK, DD, LATA, EB, AJ, OK, SKIRICA, GILBERT, SRST, HOD, REALIST, TAROK, BOSILJE, ANG, EJ, POPEVKA, IGO, ŽAR, RIT, MAR, RTIČAN, ESA, ONANISTKA, VALOBRAN, NAREK, SOD, ORANŽADA.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:

Izdajateljski odbor: Iztok Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, Goran

Helena Vuk, Zvezna ulica 4, 9000 Murska Sobota.

Miloševič, Jasmina Opec, Cvetka Škafar, Jožica Viher Naslovnica: Murska Sobota v letu Evropske prestolnice kulture, oblikovanje SANDI ČERVEK

Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.

Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19

| december 2012

42

Leto 2012 v Murski Soboti

Raziskovala vrtina v Černelavcih

Zlati maturanti 2012

Prenova javne razsvetljave v Murski Soboti

130 let Gasilskega društva Murska Sobota

50 let vrtca in 10 let KS Pušča

Obnova ribnika v mestnem parku

Novo kolesarsko počivališče v Kupšincih

Prejem priznanja Obcina po meri invalidov

PRIREDITVE IN KONCERTI ponedeljek, 17.12.2012 dopoldan EPK 2012: lutkovna predstava in torek, 18.12.2012 dopoldan Frane Milčinski – Ježek - ZVEZDICA ZASPANKA za Lutkovni abonma ponedeljek, 17.12.2012 ob 17.00 EPK 2012: lutkovna predstava Frane Milčinski – Ježek - ZVEZDICA ZASPANKA za Lutkovni abonma in izven sreda, 19.12.2012 ob 10.00 Lutkovna predstava »Lonček kuhaj« Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer predšolska vzgoja, okraševanje jelke na Trgu kulture sreda, 19.12.2012 ob 17.00 prihod otrok enote RINGARAJA z lučkami na Trg kulture, lutkovna predstava »Nodi pričakuje Dedka Mraza« Lutkovno gledališče KAM, prihod Dedka Mraza in obdaritev otrok četrtek, 20.12.2012 ob 10.00 Lutkovna predstava »Dobri snežak« - OŠ 3 – Navihanci četrtek, 20.12.2012 ob 17.00 četrtek, 20.12.2012 ob 19.00

četrtek, 20.12.2012 ob 17.00

Plesno glasbena animacija »Škratek MEMA« - Glasbeni atelje SNUPKO GALA PRAZNIČNI KONCERT gospel glasbe SOUTH CAROLINA MASS CHOIR, ZDA za Glasbeni abonma in izven predstava za otroke MIKI IN MINI MIŠKA PRIČAKUJETA BOŽIČKA prihod Božička z obdarovanjem koncert: DRAŽEN ZEČIĆ praznični koncert: PIHALNI ORKESTER MURSKA SOBOTA

petek, 21.12.2012 ob 21.00 nedelja, 23.12.2012 ob 16.30 in 19.00 torek, 25.12.2012 ob 21.00 koncert: skupina PLAMEN sobota, 29.12.2012 ob 21.00 koncert: skupina BLUE PLANET ponedeljek, 31.12.2012 ob 22.00 SILVESTROVANJE V MURSKI SOBOTI skupina PLAMEN in JEAN BAČIČ QUARTET sreda, 9.1.2013 ob 19.00 gledališka predstava/komedija Ken Ludwig: SLEPARJA V KRILU, SLG Celje za Abonma drama/komedija in izven četrtek, 10.1.2013 ob 19.00 gledališka predstava/komedija Ken Ludwig: SLEPARJA V KRILU, SLG Celje za Abonma komedija in izven torek, 15. 1. 2013 ob 19.00 koncert: CARMINA SLOVENICA: PERSPEKTIVA VZHOD, za Glasbeni abonma in izven

Gledališče Park Murska Sobota

Gledališče Park Murska Sobota

Vrtec Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota

Gledališče Park Murska Sobota

BTC Murska Sobota

Kegl City BTC Murska Sobota Gledališče Park Murska Sobota Kegl City BTC Murska Sobota Kegl City BTC Murska Sobota pred NLB in Pošto v Murski Soboti Gledališče Park Murska Sobota

Gledališče Park Murska Sobota

Gledališče Park Murska Sobota

RAZSTAVE razstava na ogled od 14.12.2012 na ogled do 9.1.2013 na ogled do 31.3.2013 na ogled do konca leta 2012

Razstava del: MIRKO RAJNAR EPK 2012: razstava FROM PAGE TO SPACE/OD STRANI DO PROSTORA EPK 2012: razstava ZAKRITO/ODKRITO EPK 2012: MURA ODPRTO ULIČNA RAZSTAVA

Prodajna galerija Robin Murska Sobota Galerija Murska Sobota Pomurski muzej Murska Sobota v centru mesta Murska Sobota

SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJA ponedeljek, 17.12.2012 ob 14.00 Brezplačna delavnica UKREP 111 usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu

RIS Dvorec Rakičan

DRUGO sreda, 19.12.2012 od 10.00 do 18.00 četrtek, 20.12.2012 od 10.00 do 18.00 petek, 21.12.2012 od 10.00 do 18.00 sobota, 22.12.2012 od 10.00 do 12.00 ponedeljek, 24.12.2012 od 10.00 do 12.00

BOŽIČNI SEJEM V MURSKI SOBOTI

Trg kulture Murska Sobota

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net