Soboške novine

15. marec 2012 | številka 109

9 Bliža se akcija »Naša občina čista in urejena«

18 Zabavne pustne prireditve v naši občini

26 Dokumentarec o osamosvojitveni vojni v Pomurju

10 Mednarodna izmenjava dijakov Gimnazije Murska Sobota

19 Praznik žena v mestnih četrteh in krajevnih skupnostih

29 Srečanje slovenskih judoistov v Murski Soboti

11 Polnilna postaja za električna vozila v Murski Soboti

23 Pomoč občanu in javne objave

33 Podeljena priznanja ob dnevu civilne zaščite

Foto: Geza Grabar Foto: Arhiv Mestne obÄ?ine Murska Sobota

Slikovita pustna sobota na Trgu kulture, kjer sta Vrtec Murska Sobota in DruĹĄtvo prijateljev mladine Murska Sobota pripravila tradicionalno pustno rajanje. Pustne maĹĄkare so pregnale zimo...

... in priklicale pomlad.

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

V februarju, točneje 21. februarja, so v enem slovenskih dnevnikov objavili prispevek z naslovom »Najbolje se živi v Kopru, najslabše v Murski Soboti«. V njem je novinar po kriterijih, kot so cena nepremičnin, višina plač, višina plačila za vrtec, rodnost itd., ugotavljal, v katerih slovenskih mestih prebivalci živijo dobro in v katerih malo slabše. Poleg socialnih je upošteval še kulturne vidike, izobraženost in druge. Mestna občina Murska Sobota je med osmimi izbranimi mesti pristala na zadnjem mestu. K nizki oceni so pripevali predvsem visoka stopnja brezposelnosti, najnižja plača, stopnja izobrazbe in po mnenju novinarja »izredno drag vrtec«. Na ta časopisni članek so se teden pozneje na RTV Slovenija navezali s prispevkom dopisnika iz naših krajev z naslovom »Najslabše ocenjena Murska Sobota« in v njem povzeli podatke iz časopisnega članka. V zvezi z obema prispevkoma, ki na Mestno občino Murska Sobota mečeta slabo luč (po opravljenih ocenah novinarja), je treba podati dodatne obrazložitve, saj nekatere trditve nikakor ne držijo.

Če je avtor članka želel predstaviti stroške za starše otrok, bi vsekakor moral natančneje postaviti vprašanje posameznim občinam in ceno teh storitev za starše natančno predstaviti. V vsakem primeru pa bi moral postaviti cene teh storitev po posameznih občinah na isti imenovalec.

Enotno ceno v javnem zavodu Vrtec Murska Sobota je tako primerjal s ceno programov za otroke drugega starostnega obdobja vrtcev v navedenih občinah. Tako je vsaj navedeno v članku. In celo te cene je v posameznih primerih napačno navedel – tako informacijo smo dobili vsaj iz mestnih občin Ljubljana in Maribor.

Mestna občina Murska Sobota je zato v odgovoru novinarju časopisa zapisala, da cena dnevnega programa za otroka v oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja od prvega do šestega leta starosti znaša 401,10 EUR na otroka mesečno, cena poldnevnega programa pa 280,77 EUR. Ker mestna občina dodatno subvencionira ekonomsko ceno programov v višini 72,58 EUR, je izhodiščna cena celodnevnega programa za izračun prispevka staršev 328,52 EUR. Če pri tem še upoštevamo, da v juliju in avgustu starši ne plačujejo nobenih rezervacij in se jim odsotnost otrok v teh dveh mesecih v celoti odbije pri plačilu storitev vrtca (ne le odbitek za hrano), potem primerjalni strošek vzgojno-varstvenih storitev Vrtca Murska Sobota v primerjavi z ostalimi občinami iz tega članka vsekakor ni najvišji.

Lahko bi se strinjali s trditvijo, da se v Murski Soboti najtežje živi (med obravnavanimi občinami), na kar kažejo ekonomski kazalci, kot sta stopnja brezposelnosti in višina plač. Ne strinjamo pa se, da se v našem mestu živi najslabše. Prav tako se ne strinjamo z izjavami novinarja časopisnega dnevnika (in našega domačega dopisnika RTV Slovenija), ki so nastale na podlagi premalo poglobljene analize primerjav cen vrtcev med obravnavanimi občinami in so zaradi tega privedle do povsem napačne ugotovitve, da imamo v Murski Soboti (poleg Kranja) najdražji vrtec v Sloveniji. Te napačne ugotovitve je domači novinar RTV Slovenija nekritično povzel, ne da bi občino povprašal po komentarju.

Vse to bi domačemu novinarju RTV Slovenija lahko obrazložili, če bi se za pojasnilo obrnil tudi na mestno občino, preden je dokončal svoj prispevek. Žalostno je, če televizijski prispevek iz domačega okolja (ki ga gleda vsa Slovenija) nastane po povzetku teden dni starega časopisnega članka, ki občin pri vseh kriterijih ocenjevanja ne postavi na isti imenovalec, ob tem pa novinar domače občine sploh ne vpraša za komentar. Žal nas tudi zaradi takšnih prispevkov obravnavajo, kot nas obravnavajo. V zadnjih dveh letih je Mestna občina Murska Sobota dobila kar nekaj priznanj (kot planetu Zemlji najbolj prijazna občina, osvojili smo tretje mesto med velikimi občinami z najbolj urejenim sistemom ravnanja z odpadki in tretje mesto kot najbolj zelena občina). Želel bi si več pozitivnega odnosa (tudi prispevkov o dosežkih ne le občine, temveč vseh, ki živimo in ustvarjamo v regiji). K temu lahko veliko prispevajo tudi tisti, ki imajo možnost slovensko javnost obveščati o dogajanju v naši regiji, saj tudi na ta način gradimo prepoznavnost tega okolja.

A pričakujemo preveč? Menim, da ne.

Del članka, ki govori o cenah vrtcev v vključenih občinah, žal navaja neresnične podatke in zavaja bralce. Avtor članka se je premalo poglobil v podrobnosti cen storitev teh vzgojno-varstvenih ustanov v Sloveniji in jih je primerjal »kar po domače« ter zaradi tega seveda prišel do povsem napačnih zaključkov.

Mestna občina Murska Sobota ima že od leta 2004 za vzgojno-varstvene storitve prvega in drugega starostnega obdobja otrok v vrtcu enotno ceno. V oddelku prvega starostnega obdobja je lahko dvanajst, v oddelku drugega pa 22 otrok, zaradi česar sta ceni programov za ti dve starostni skupini različni, saj so povsem različni tudi stroški na enoto (število otrok v oddelku). Pri tem je novinar zanemaril možnost enotne cene, kakršna je v primeru zavoda Vrtec Murska Sobota, ki v primerjavo prinaša povsem nov element za vrednotenje.

Vaš župan

3

marec 2012 |

MESTNI SVET

Svetniške pobude, županovi odgovori V nadaljevanju desete redne seje mestnega sveta 7. februarja 2012 so mestni svetniki in svetnice postavljali vprašanja ter podajali tudi pobude in mnenja:

bil predvsem na mestih, kjer so vozniki svoja vozila pustili pred dovozi, vhodi na dvorišča in na pločnikih, kjer ni bil možen prehod. Dodatno še navajamo, da je bilo kaznovanih sedem voznikov.

Mag. Robert CELEC je dejal, da je pred časom zaradi razprodaje v trgovskem centru Mercator nastal prometni zastoj. Zaradi premajhnega števila parkirnih mest so kupci avtomobile puščali vsepovsod, za kar so prejeli obvestila o prekrških s plačilnim nalogom za plačilo globe. Menil je, da pristojni organi (policija ali redarstvo) niso upoštevali okoliščin, da vozniki niso imeli kje parkirati. Policija bi takrat voznike morala usmerjati, ne pa izrekati kazni. Izrazil je protest nad takim načinom dela. Predlagal je, da bi kazni mestnega redarstva preklicali, če je to mogoče.

Svetnik Celec je postavil vprašanje, kdaj bo končno speljan optični kabel do naselja Černelavci in drugih naselij, kar je bilo obljubljeno v volilni kampanji v letu 2006. Ker se te obljube ponavljajo vsako leto, se marsikdo ne odloči za drugega ponudnika. Župan je odgovoril, da je za položitev optičnih kablov mestna občina sklenila pogodbo z družbama Gratel in T2. Gratel je bil izvajalec za T2, ki je trenutno v težkem položaju. V pogodbi so poleg Murske Sobote in Rakičana tudi Černelavci. Družba ima v načrtu položitev optičnega kabla tudi do Černelavcev, vendar mora najprej stabilizirati svoje poslovanje. Izvajalec Gratel je v dogovoru z mestno občino že postavil optični kabel v Bakovcih; ob preplastitvah določenih cest je v 90 odstotkih že položil cevi v ceste, le še optičnih vlaken ni namestil, da bi tudi Bakovci bili priključeni na optično omrežje. Kdor razmišlja o priključitvi na optično omrežje, naj – če ima to možnost – sprejme ponudbo drugega ponudnika.

Župan je odgovoril, da za preklic kazni, ki so jih izrekli redarji zaradi prekrškov na dan razprodaje v Mercatorju, potrebujejo pravno podlago. Vsekakor bi policija morala v takšnih okoliščinah opozarjati na nepravilno parkiranje in voznike usmerjati na ustrezna mesta, kjer ne bi kršili pravil.

Svetnik je želel jasno pojasnilo glede izgube v podjetjih Komunala in Vodovod. Zakaj ni trajne rešitve?

Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Mestno redarstvo je interveniralo na klice občanov, ki živijo na Ulici ob progi in Ulici arhitekta Novaka. Poudarek sankcioniranja je

Župan je odgovoril, da tudi mestna uprava želi ugotoviti, zakaj je v javnih podjetjih Komunala in Vodovod tolikšna izguba ter ali bi to izgubo lahko zmanjšali. O tem bo na seji razpravljal tudi mestni svet. Direktor mestne uprave skupaj z revizorko in zaposlenimi podjetja Komunala zbira podatke. Vsem je v interesu, da pridobimo natančne podatke, s katerimi bodo seznanjeni tudi mestni svetniki.

Direktor občinske uprave Bojan Petrijan je dodal, da je najprej treba ugotoviti, kakšen je delež izgube, ki obremenjuje občinski proračun. Na osnovi ugotovitev bi pripravili gradivo, na podlagi katerega bi odločili o skupni prihodnosti, ter ugotovili, ali bo vse skupaj z dvigom cen obremenilo občanke in občane ter kolikšen delež izgube bo pokril občinski proračun. Pripravljenih bo nekaj različic. Konkretno glede izgube za leto 2011 bo osnova zaključni račun oziroma bilanca stanja in bilanca uspeha, ki jih bo revidirala zunanja revizijska služba.

Svetnik je izpostavil, da Programa čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode mestni svet na seji ni sprejel. Zakaj svetniki ne dobijo vpogleda v koncesijske pogodbe glede čiščenja odpadnih voda? Zakaj se občina ne odloči za neko drugo rešitev in pristopi k prekinitvi te pogodbe oziroma ne najde druge možnosti? Smiselno se mu zdi, da bi o tej temi razpravljali, saj vsako leto iz občinskega proračuna za izgubo plačujemo 300.000 EUR. Župan je odgovoril, da je koncesijska pogodba o čiščenju odpadnih voda javni dokument. V pogodbi so nekatere omejitve družbe Petrol, saj gre za poslovno tajnost. Svetnikom je pogodba na vpogled v prostorih mestne uprave.

| marec 2012

4

MESTNI SVET

Direktor mestne uprave je dodal, da so v pogodbi z družbo Petrol glede čiščenja odpadnih voda omejitve, med njimi določba, da se pogodba ne sme kopirati. Vsak svetnik pa ima pravico do vpogleda v pogodbo. Z vpogledom jamči, da ne bo zlorabil te pravice v druge namene oziroma da ne bo širil informacij o pridobljenih podatkih. Mestna uprava je dolžna spoštovati poslovni odnos in sklenjeno pogodbo, kjer so zaradi poslovnih interesov nekateri podatki poslovna skrivnost.

zaželeno, da dobavitelj toplotne energije uporabnike obvesti, kako pravilno prezračevati bivalne prostore brez izgube toplotne energije.

Informacijo bi objavili v Soboških novinah. Župan je odgovoril, da ni razloga, da teh informacij ne bi objavili v Soboških novinah. Škafarjeva je izpostavila, da je dovozna pot do Gregorčičeve ulice 55 v Murski Soboti kratka in ozka, parkirišče pa je neurejeno.

Neodgovorni vozniki to dovozno pot pogosto zaparkirajo in s tem onemogočijo intervencijo v nujnih primerih, prav tako pa je vključevanje na Gregorčičevo ulico izredno nevarno. Stanovalci želijo, da se ta problem čim prej reši. O vsem tem je že v letu 2009 bila obveščena redarska služba Mestne občine Murska Sobota, vendar se do sedaj ni še nič izboljšalo.

Marija BAČIČ je opozorila, da na parkirišču pri Zdravstvenem domu Murska Sobota že zelo dolgo stoji neregistriran avtomobil znamke Peugeot. Glede na pomanjkanje parkirnih mest naj redarstvo oziroma pristojne službe ustrezno ukrepajo in vozilo odstranijo.

Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: O zapuščenem vozilu na Grajski ulici je redarska služba dobro obveščena. Že oktobra je občinski redar na vozilo namestil odredbo o odstranitvi vozila z javne površine. Žal se lastnik na odredbo ni odzval kljub grozeči mu globi. Lastniku vozila je na njegov naslov bivanja bil tudi dvakrat poslan poziv k odstranitvi vozila, vendar odziva ni bilo. Ob vseh pisnih pozivih mestnega redarstva lastniku vozila, da naj odstrani vozilo, sicer bo stroške prisilne odstranitve nosil sam, so mestni redarji zaprosili tudi svojce lastnika (ker njega ni moč zaslediti), da mu sporočijo, naj odstrani vozilo. Žal se lastnik ni odzval na noben poziv, zaradi česar je mestno redarstvo odstranilo vozilo z navedene površine, stroški odstranitve ter tudi globa za neupoštevanje odredbe pa bodo bremenili lastnika vozila.

Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Omenjena lokacija spada v rajon dnevnega obhoda občinskih redarjev. Mestno redarstvo se je na prijave tam živečih občanov že nekajkrat odzvalo. Postavitev prometnih znakov ni potrebna, ker že zakon prepoveduje parkiranje na mestu, kjer bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega podobnega objekta ali zasebnega zemljišča. Zarisana je tudi talna označba, ki prepoveduje parkiranje.

Svetnica je prenesla opozorilo stanovalcev bloka na Gregorčičevi ulici 55 glede premajhnih zabojnikov za odpadni papir. Podjetje Saubermacher jim je namesto večjega zabojnika namestilo še en majhen zabojnik, ki pa ne zadostuje in predstavlja oviro pri ločevanju odpadkov.

Tomaž DUNDEK se je strinjal s pobudo mag. Roberta Celca glede možnosti preklica kazni, ki so jih izrekli redarji.

Svetnik Dundek je dal pobudo, da bi na sprehajalni poti ob Ledavi – od stadiona do puconskega potoka – dodatno postavili klop ali dve za sprehajalce, če so še na voljo odstranjene klopi iz parka.

Večji zabojnik je bil medtem že nameščen.

Jasmina OPEC je postavila vprašanje, ali bi lahko ob cesti, ki poteka od Mercatorja mimo tovarne Mura do Poljske ulice, na odsekih, kjer še ni ulične razsvetljave, v doglednem času uredili razsvetljavo?

Župan je odgovoril, da bo glede postavitve klopi ob sprehajalni poti ob Ledavi mestna uprava preverila, ali so klopi še na zalogi in kje bi jih postavili.

Župan je odgovoril, da je v letošnjem proračunu za obnovo in rekonstrukcijo javne razsvetljave predvidenih 240.000 EUR, s tem denarjem se lahko postavijo še dodatni drogovi.

Cvetka ŠKAFAR je dejala, da je na spletni strani Mestne občine Murska Sobota še vedno objavljena sestava Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj iz prejšnjega mandata, kar se naj ustrezno popravi.

Svetnico Opečevo je zanimalo, ali potekajo kakšne aktivnosti za sanacijo ceste oziroma njeno prilagoditev dejanskemu prometnemu stanju med naseljema Markišavci in Polana, saj je cesta ozka, brez pločnika, z nezavarovanim železniškim prehodom ter vedno bolj obremenjena s prometom in nevarna.

Na opozorilo svetnice smo na spletni strani Mestne občine Murska Sobota zamenjali sestavo Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj.

Župan je odgovoril, da v proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2012 sredstev za razširitev ceste Markišavci–Polana žal ni.

Škafarjeva se je zahvalila sodelavcem Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota ter mestne uprave za pomoč pri pripravi gradiva za prvo sejo Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj.

Svetnica je izpostavila, da ogrevanje prostorov v zimskem času gospodinjstvom predstavlja velik strošek. Menila je, da bi bilo smotrno in

Svetnica je dejala, da je na eni prejšnjih sej dala pobudo za spremembo načina obdarovanja ob rojstvu otroka, in sicer je namesto knjižnega predlagala obdarovanje v denarni obliki. Pobuda je naletela na pozitivne odzive. Zanima jo, kako daleč (če sploh) so aktivnosti pri tem projektu.

5

marec 2012 |

MESTNI SVET

Župan je odgovoril, da je bilo na proračun predlaganih veliko amandmajev, za spremembo načina obdarovanja ob rojstvu otrok pa ni bil.

Glede na to, da so knjige za zdaj še na zalogi, naj tako ostane. Pri sprejemanju proračuna za naslednje leto se bo lahko odločilo drugače, saj ne bi bilo smiselno, da bi prešli na denarno obdarovanje, dokler so knjige še na zalogi.

Andrej MEŠIČ je dejal, da ga je eden od govorcev na pogrebih v Murski Soboti seznanil, da je dodeljevanje govorov neenakomerno razporejeno.

Predlagal je, da pristojne službe uredijo način kroženja govorcev in podajo odgovor.

Slavko DOMJAN, vodja Oddelka za proračun in finance, je pri tem dodal, da na drug način z ogromnimi sredstvi pomagamo vsem novorojencem oziroma tistim, ki bivajo v Mestni občini Murska Sobota, denimo s štipendijami v višini 230.000 EUR – celotna Slovenija ne nameni toliko sredstev kot naša občina. Ob dajanju različnih predlogov prihaja do protislovnosti: pri sprejemanju proračuna je bilo recimo povedano, da ni bil upoštevan predlog odbora za proračun in finance o zmanjševanju tekočih odhodkov, če pa bi dodali nagrajevanje ob rojstvu otrok, bi tekoče odhodke še povečali.

Slavko DOMJAN, vodja Oddelka za proračun in finance, je odgovoril, da je bila zadeva zamišljena tako, da koordiniranje ostaja v okviru mestnih četrti, samo financiranje bo neposredno iz proračuna. Pogodba z govorcem bo sklenjena z mestno občino, podatke glede števila govorov pa bo posredoval tajnik mestnih četrti, za krajevne skupnosti pa predsednik sveta krajevne skupnosti.

Iztok ZRINSKI je pojasnil, da so mestne četrti imele do sedaj samo enega ali dva govorca na pogrebnih svečanostih, ki pa sta bila glede na število pogrebov dejansko premalo. Po sklepu koordinacije svetov mestnih četrti so se na razpis za pogrebne govore prijavili trije govorci.

Po sklepu koordinacije velja krožni sistem izbora govorca za posamezno pogrebno svečanost, razen ko svojci izrecno zahtevajo določenega govorca.

Po podatkih, s katerimi razpolaga, so govorci enakomerno razporejeni.

Morebitne težave v zvezi s tem rešuje tajnik mestnih četrti. Med izvajalci pogrebnih govorov velja neke vrste rivalstvo, zato je prišlo do sklepa, kar je bilo sprejeto tudi v proračunu, da pogrebni govori niso več v pristojnosti mestnih četrti. Ta postavka je bila izvzeta iz programa oziroma delovanja mestnih četrti in je prenesena pod postavko mestnega pokopališča. To pomeni, da mestne četrti v prihodnosti ne bodo več podpisovale pogodb z govorci na pogrebih, pač pa bo to najbrž opravljala mestna uprava.

Štefan CIGAN, vodja Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti, je dodal, da Mestna občina Murska Sobota že osem let subvencionira varstvo otroka v javnem vrtcu vse do vstopa otroka v osnovno šolo. Mestna občina namenja osnovnim šolam sredstva za nadstandardne storitve, za razširjeno dejavnost, za Pomursko izobraževalno fundacijo – štipendiranje (okrog 230.00 EUR letno), pa tudi za letni program športa – 250.000 EUR, saj gre tudi tukaj za otroke. Pri otroškem varstvu gre za precejšen znesek na letni ravni. Mestna občina kaže razumevanje, vendar v okviru finančnih zmožnosti. Trenutno veljaven sistem pomoči staršem v občini je dober.

| marec 2012

ZT NAGRAJUJE VARNOST 205x142,5.indd 8. 03. 12 10:34 STRAN 1

6

MESTNI SVET

Mag. Nataša HORVAT je dejala, da je že v prejšnjem mandatu predlagala denarno obdarovanje ob rojstvu otroka. Mestna občina Murska Sobota naj se zgleduje po drugih občinah, ki rojstvo otroka nagradijo v višini 1000 EUR. Četudi bo občina namenila za to le 100 EUR, bo za marsikoga to vredno več kot katerakoli druga dobrina.

Zoran KOS je predlagal, da naj na mestni občini preverijo stanje pripravljenosti služb za reševanje, saj nikoli ne moremo vedeti, kakšne padavine nas bodo prizadele.

Svetnik Kos je predlagal, da bi v zimskem času nudili pomoč starejšim, invalidom ter vsem, ki so pomoči potrebni, pri odstranjevanju snega in podobnih delih.

Svetnica je opozorila, da občanke in občani niso bili zadovoljni s pluženjem cest in pločnikov ob februarskem sneženju.

Župan je odgovoril, da je pobuda o preverjanju pripravljenosti služb za reševanje in o pomoči starejšim ob vremenskih nevšečnostih sprejeta dobronamerno.

Župan je odgovoril, da bo kritiko glede pluženja cest prenesel na javno podjetje Komunala, ki za občino opravlja ta dela. Župan verjame, da so se trudili, na napovedane vremenske nevšečnosti pa bi se morali bolje pripraviti.

Svetnica je župana opozorila na pravilno naglaševanje njenega priimka (Hórvat).

Svetnik je dal pobudo, da se oddelek vrtca Romano poimenuje po kakšni živali, ki živi pri nas, denimo po jazbecu, ki je zelo vztrajna in borbena žival. Župan je odgovoril, da se je glede imena oddelka vrtca treba dogovoriti z romskim svetnikom, ki predlaga drugačno ime.

Darko RUDAŠ je ponovno dal pobudo za preimenovanje oddelka vrtca Romano na Pušči. Prične se naj postopek za preimenovanje tega oddelka vrtca v »Hiša otrok Mavrica«, saj je mavrica sestavljena iz več barv, v ta oddelek pa se vpisujejo tudi neromski otroci.

Marko MARTINUZZI je dejal, da je po sklepu mestnega sveta nadzorni odbor dopolnil program dela in že opravil predlagani nadzor. Predlagal je, da se naj mestne svetnike seznani z ugotovitvami nadzornega odbora pri opravljenem

Župan je odgovoril, da se ime enote oziroma oddelka vrtca lahko spremeni le z odlokom. Za naslednjo sejo bo pripravljen odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Murska Sobota, kjer so navedene enote vrtca.

nadzoru.

Svetnikom se je zahvalil za soglasno podporo pri gradnji garaže za gasilsko vozilo v naselju Pušča.

Svetnik je dal pobudo, da naj mestni svet s sklepom imenuje revizijsko hišo, ki bo opravila revizijo računovodskih izkazov v javnih podjetjih. Verjetno je vsem v interesu, da čim prej prejmemo revidiran zaključni račun obeh javnih podjetij. Po potrebi bi opravili posebno sejo o delovanju podjetij Komunala in Vodovod Murska Sobota.

Menil je, da bi lahko na ta način sprejeli ustrezne ukrepe glede izgube v obeh javnih podjetjih ter ukrepe, ki bodo omogočali nemoteno delo.

Župan je odgovoril, da je svetnik Martinuzzi zaprosil za dokončno poročilo nadzornega odbora in ga dobil, kar lahko storijo tudi ostali svetniki.

Dr. Mitja SLAVINEC je dal pobudo, vezano na varnost in bolj pretočen promet v križišču Prešernove ulice in Ulice Štefana Kuzmiča v Murski Soboti.

Ulica Štefana Kuzmiča je bila prej glavna ulica, sedaj pa je enosmerna v obe smeri. S tem je že po samem zakonu manjvredna cesta od dvosmerne. Pristojnim službam je predlagal, da razmislijo o spremembi prioritete, da bi Prešernova ulica postala glavna.

Župan je odgovoril, da mestni svet doslej s sklepom še ni določil revizorja javnega podjetja Komunala. Če je zakonodaja takšna, bo to uvrščeno na dnevni red seje mestnega sveta.

Suzana VARGA je dejala, da se krajani Bakovcev na Krajevno skupnost Bakovci obračajo s pobudo o zmanjšanju števila odvozov mešanih odpadkov, saj se je z ločevanjem odpadkov količina teh odpadkov zmanjšala za več kot polovico, zato menijo, da ni potrebe po dvakratnem odvozu mesečno. Zanima jih, kakšen je postopek, da bi to izvedli, in kako bi sprememba vplivala na znižanje cene storitve.

Župan je odgovoril, da bosta mestna uprava in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obravnavala predlog za spremembo prioritete cest in se morda strinjala, da bi v križišču Prešernove ulice in Ulice Štefana Kuzmiča v Murski Soboti Prešernova ulica postala glavna.

Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: V naslednjih dveh mesecih se bo del Ulice Štefana Kuzmiča v Murski Soboti (mimo gostilne Vitez) na podlagi dogovora s stanovalci spremenil v območje umirjenega prometa, ki bo omogočal tudi dvosmerni promet, s čimer se bo pretočnost prometa povečala. Še preden se izvedejo tako pomembni ukrepi, je treba na Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smotrno proučiti tudi promet po bližnjih ulicah.

Nada CVETKO TÖRÖK, vodja Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je odgovorila, da se je zaradi ločevanja odpadkov res zmanjšala frekvenca odvozov mešanih komunalnih odpadkov. Trenutno je frekvenca odvozov štirikrat mesečno, kar je vgra7

marec 2012 |

MESTNI SVET

jeno v ceno, zato se za zdaj cena ne more spremeniti, niti ne moremo sprejeti nove, saj so cene komunalnih storitev zamrznjene. Občani lahko zmanjšajo volumen svojega zabojnika, trenutno so v odloku 120-litrski zabojniki, pripravlja se nov odlok. Na portalu je tudi sprememba uredbe o ravnanju z odpadki, v odlok bo vgrajena določba, da bi lahko bili zabojniki tudi 80-litrski. Potem bi se občani lahko odločili za te manjše zabojnike.

za infrastrukturo bi morali nakazovati v občinski proračun, žal pa je javno podjetje v zadnjih dveh letih pogodbo podpisalo šele decembra.

Sredstev čez leto niso nakazovali, niti niso podpisali pogodbe, vodarino in kanalščino pa so od občanov pobirali ne glede na to, da za to niso imeli podlage. Če bi mestna občina med letom ta sredstva prejela, bi predvidene investicije izvajala. Izgradnjo na Plečnikovi ulici v Krogu bi lahko realizirali, če bi prejeli sredstva od Komunale. O tem bo mestni svet razpravljal na naslednji seji.

Vargova je izpostavila, da se je v krajevnih skupnostih Bakovci, Krog in Satahovci pred petimi leti začela prenova 40 let starega vodovodnega omrežja, ki je bila razdeljena v tri faze. Leta 2009 sta bili prvi dve fazi končani, tretja faza, dokončanje prenove vodovodnega omrežja, pa še traja. Konkretno v KS Krog pomeni to izgradnjo vodovoda na Plečnikovi ulici; zaradi zmanjšanja stroškov pa v tej ulici krajevna skupnost istočasno načrtuje ureditev meteorne vode in preplastitev ceste. Zanima jih, zakaj se dokončanje vodovoda vedno prestavlja na naslednje leto in ali bo prenova vodovoda izvedena v letu 2013.

Jasmina Opec med poslanci

iz Pomurja v Državnem zboru Svetnica Mestne občine Murska Sobota Jasmina Opec (SLS), je po potrditvi Radovana Žerjava na mesto ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, zasedla njegovo mesto v Državnem zboru Republike Slovenije. Jasmina Opec se je tako pridružila poslancem iz Pomurja, ki so Branko Ficko (Pozitivna Slovenija), Jožef Horvat (NSi), Franc Jurša (Desus) in Dejan Židan (SD). Predstavnik madžarske narodne skupnosti v parlamentu je Laszlo Göncz.

Župan je odgovoril, da so poleg proračuna nekatere investicije v naslednjih letih predvidene tudi v načrtu razvojnih programov. Zakaj se investicija vedno prestavlja? Če v proračunu sredstev na prihodkovni strani ni, investicij ne moremo izvajati, čeprav so v proračunu predvidene.

Konkretno investicij v vodovod in kanalizacijo nismo izvajali tudi zato, ker javno podjetje Komunala v zadnjih dveh letih Mestni občini Murska Sobota ni nakazovalo sredstev, ki bi jih po zakonodaji moralo, ker so v upravljanje dobili občinsko infrastrukturo. Zneske v višini amortizacije

Obisk iz ruske Dubne v Murski Soboti Sredi februarja je v Mursko Soboto prispela narodna koreografska skupina Kalinka iz ruske Dubne, ki je nastopila na dobrodelni prireditvi v Gledališču Park. Skupino, ki jo je spremljala tudi podžupanja mesta, je sprejel župan Anton Štihec.

| marec 2012

Vida Lukač

Do povezovanja med Mursko Soboto in Dubno je prišlo, ko je Tymur Karygin, mlad predstavnik narodne zveze padalcev, iskal svoje korenine in ugotovil, da je njegov ded padel v drugi svetovni vojni na fronti v takratni Jugoslaviji. Poizvedovanje ga je privedlo do Murske Sobote, kjer je na eni tukajšnjih desetih kock, spomeniku padlim rdečearmejcem na murskosoboškem pokopališču vklesano dedovo ime. Lansko leto 9. maja je Mursko Soboto obiskal prvič in se udeležil slovesnosti ob polaganju vencev na Trgu zmage. S skupino iz Dubne je pripotoval v Mursko Soboto tudi tokrat in skupaj so se poklonili spominu na padle sovjetske vojake.

Ob tej priložnosti je Mursko Soboto obiskal še vojaški ataše Veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani in se zahvalil

županu za ohranjanje spomina na padle rdečearmejce ter skrb, ki jo skupaj z Mestno organizacijo Zveze borcev za vrednote NOB posvečajo spomenikom.

Zvečer je skupina Kalinka, ki jo vodi Irina Yatskov, nastopila na odru Gledališča Park. Mlada skupina, plesalci so stari od pet do 30 let, ima v svojem repertoarju več kot 30 ljudskih in sodobnih plesov, katerih osnova 8

so ljudski plesi Rusije in sveta.

Izkupiček od prodanih vstopnic v višini 1170 EUR je namenjen družini Abazagić za nakup hiše na podeželju.

AKTUALNO

Približuje se akcija »Naša občina – čista in urejena«

Približuje se akcija »Naša občina – čista in urejena«, ki bo 24. marca potekala v okviru vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo 2012«

Bogomir Rola

ki bo zagotovilo vreče, in sicer: - ZELENE za steklo; - RDEČE za nevarne odpadke (baterije, akumulatorji, barve, vžigalniki ipd.).

Podjetje SaubermacherKomunala bo zagotovilo še ustrezno število ostalih vreč, in sicer: - PROZORNE za embalažo (plastika, pločevinke, plastenke); - ČRNE za mešane odpadke.

Zbirna mesta za prostovoljce bodo po vseh krajevnih skupnostih in najmanj na treh lokacijah v Murski Soboti: - ob teniškem igrišču v Fazaneriji, - pred srednjo ekonomsko šolo ob Noršinski cesti, - pred trgovskim centrom Tuš na Bakovski cesti.

Na samihakcijah bodo nekateri odpadki samo evidentirani, predvsem to velja za gradbene,

V soboto, 24. marca, bodo že šestnajstič zapored po vseh krajevnih skupnostih in v mestu Murska Sobota potekale očiščevalne akcije pod skupnim nazivom »Naša občina – čista in urejena«. Organizira jih mestna občina v sodelovanju s podjetjem Saubermacher-Komunala, krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi, podjetjem Komunala Murska Sobota in Pomurskim ekološkim centrom. Letošnja akcija bo potekala na dan vseslovenske akcije »Očistimo Slovenijo 2012«, katere promotor je društvo Ekologi brez meja,

ki jih v sklopu akcije ne bomo odstranjevali.

Mestna občina Murska Sobota bo v akciji sodelovala z nakupom rokavic in malic za prostovoljce, pokrila bo tudi stroške deponiranja mešanih odpadkov in odvoze zbranih odpadkov, mestni občini pa bosta z brezplačnimi prevozi zbranih odpadkov priskočili na pomoč Direkcija za ceste Republike Slovenije in Slovenska vojska. Ostale prevoze bosta opravili družbi SaubermacherKomunala in Komunala po predhodno dogovorjenih cenah, ki veljajo samo za to akcijo.

Upamo in želimo si, da bi akcije uspele in da bi se jih ponovno udeležilo veliko prostovoljcev.

Leta 2010 je bila Mestna občina Murska Sobota glede na skupno število prebivalcev povsem pri vrhu po številu prostovoljcev.

Mestna občina Murska Sobota in

Saubermacher & Komunala Murska Sobota v sodelovanju s

krajevnimi skupnostmi, mestnimi četrtmi ter PEC - Pomurskim ekološkim centrom organizirajo očiščevalne akcije - sanacije »divjih« odlagališč pod skupnim nazivom

»Naša občina - čista in urejena« ki bodo potekale v Mestni občini Murska Sobota, v sklopu vseslovenskega projekta:

katerega promotor je Društvo Ekologi brez meja.

Vse akcije po krajevnih skupnostih in mestnih četrtih bodo potekale:

v soboto, 24. marca 2012 Zbirališča za akcije so ob 8.00 uri: pred vaškimi domovi ali drugih običajnih lokacijah (po vseh krajevnih skupnostih) ter za mesto M. Sobota: ob teniškem igrišču v Fazaneriji, pred srednjo ekonomsko šolo ob Noršinski cesti in pred trgovskim centrom »Tuš« na Bakovski cesti

V primeru zelo slabega vremena, bo akcija potekala naslednjo soboto z lepšim vremenom.

9

marec 2012 |

AKTUALNO

Mednarodna izmenjava dijakov Gimnazije Murska Sobota V ponedeljek, 5. marca, je iz nizozemskega mesta Maassluis v Mursko Soboto prispela težko pričakovana skupina devetnajstih nizozemskih dijakov z dvema spremljevalcema. Med gimnazijo in šolo Reviuslyceum Maasluis je namreč že tretje leto potekala mednarodna izmenjava dijakov. Slovenski dijaki smo goste sprejeli pred šolo in se skupaj z njimi odpravili proti domovom. Vznemirjenje in negotovost sta bila prisotna pri vseh.

V torek so nizozemski dijaki doživeli prvo veliko presenečenje: budilka pri nas zazvoni že ob petih! Nekateri smo jih pripeljali k prvim uram pouka, dan smo nadaljevali z delavnicami v šoli, kjer smo se po pozdravnem nasto-

pu naših dijakov učili slovenskih ljudskih plesov, izdelovali pa smo tudi lectova srca. Popoldne smo se šli kopat v Terme 3000 in se v šolo vrnili šele zvečer, ko nam je profesor Renato Lukač z nekaterimi dijaki predstavil osončje. S teleskopom smo pred šolo opazovali nočno nebo, a se je žal kmalu pooblačilo.

V sredo smo nizozemskim prijateljem pri učni uri slovenščine predstavili osnovne slovenske besede in izraze, potem pa smo se razdelili v mešane skupine in sodelovali pri uresničevanju ciljev projekta »Cubic Mile«. Popoldne smo se sprehodili po Murski Soboti in obiskali župana Murske Sobote, ki nam je predstavil mesto in mestno občino. Da našim prijateljem ne bi bilo dolgčas, smo jih zvečer odpeljali tudi na bowling. Četrtek in petek sta bila posveče-

na izletom: prvi dan smo obiskali Postojnsko jamo in Ljubljano, v petek pa smo se na Voglu posvetili zimskim užitkom ter primerjali svoje sankaške in smučarske sposobnosti. Ogledali smo si tudi Bled in se posladkali z okusnimi blejskimi kremnimi rezinami.

Seveda so bili naši gostje po izletih utrujeni, zato smo jih v soboto pustili spati dlje, zvečer pa smo se

Dobrodelna akcija »Za male bolnike« Ekonomske šole Murska Sobota novi ponovijo in jih razveselijo z novimi igračami. Ob priložnostni predaji darila vodstvu otroškega oddelka – s strani dijaške skupnosti so bili prisotni Tina Hozjan in David Bohar ter člani glasbene skupine, so s to humano gesto otrokom pričarali nasmeške na obraz ter jim obe-

Igrače za otroški oddelek murskosoboške bolnišnice je z zbranim denarjem na dobrodelnem koncertu pomurske rock skupine Dismissed kupila dijaška skupnost šole.

| marec 2012

To je rezultat zadnje dobrodelne akcije, ki jo dijaki vsako leto izvedejo v decembru. Z njimi so doslej obdarili že Rdeči križ, Krizni center za mlade Murska Sobota, OŠ IV Murska Sobota in pred nekaj leti tudi že otroški oddelek bolnišnice.

Odločili so se, da letos pomoč najmlajšim bolnikom v tej usta10

posvetili tudi neuradnemu druženju. V nedeljo smo jim razkazali še Prekmurje, dan pozneje pa smo nizozemskim gostom še zadnjič pomahali v pozdrav in si obljubili, da se kot pravi prijatelji spet snidemo maja na Nizozemskem.

Patricija Bokan in Eva Rauch, 2. D

Geza Grabar

nem zaželeli, da bi bilo njihovo bivanje v bolnišnici kljub bolezni prijetno in čim krajše.

Nove igrače bodo mladim bolnikom popestrile čas med bivanjem v bolnišnici.

AKTUALNO

Polnilna postaja za električna vozila v Murski Soboti Župan Anton Štihec je 15. februarja skupaj z zastopnikom družbe Elektro Maribor Silvom Ropošem na Lendavski ulici v Murski Soboti predal v uporabo prvo polnilno postajo za električna vozila.

Elektro Maribor, d. d., vstopa na področje trajnostnega razvoja z blagovno znamko E-mobil. Z vzpostavljanjem mreže polnilnih postaj za vozila na električni pogon prispevajo k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida oziroma k nizkoogljični družbi.

Polnjenje bo do nadaljnjega brezplačno. Župan Štihec je ob tej priložnosti povedal: »Racionalno in učinkovito upravljanje z energijo ima mnoge učinke, tako na področju varovanja okolja kot ne nazadnje tudi v denarnici vsakega posameznika. Električna vozila bodo v prihodnosti zavzemala vedno večji obseg na avtomobilskem trgu prav zaradi teh učinkov. Slediti razvoju in biti pripravljen stopiti korak bliže bo v prihodnosti čedalje bolj ločevalo uspešne od neuspešnih. Čestitam druž-

bi Elektro Maribor, da hodi po poti uspešnih, na vseh nas pa je, ali jim bomo sledili in prešli na električna prevozna sredstva.« Župan se je z vozilom na električni pogon zapeljal po Murski Soboti in se prepričal o njegovih prednostih. Poudaril je, da si mestna občina, ki je v minulem letu prejela naziv »planetu Zemlja prijazna občina« ter bila letošnja

Priznanje roža mogota za Mojco Lukančič Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ob 8. marcu v Ljubljani podelila priznanje roža mogota solastnici murskosoboške Mure Mojci Lukančič.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki jo vodi Dušan Semolič, je ob mednarodnem prazniku žensk podelila posebno priznanje roža mogota Mojci Lukančič, solastnici murskosoboške Mure. Slednja je prepričala kar 39 odstotkov sindikalistov, ki so glasovali o tem, kdo je lani najbolj zaznamoval slovensko gospodarstvo in največ storil za enakost žensk v družbi. Številni naj bi cenili prav njeno odločitev o prevzemu Mure, ko je delavke zaposlila za nedoločen čas.

Vida Lukač

finalistka med »najbolj zelenimi občinami« v Sloveniji, na vseh področjih prizadeva izboljšati stanje okolja in dvigniti kakovosti bivanja občanov. Skoraj neslišni avtomobili na električni pogon, ki ne izpuščajo ogljikovega dioksida, znatno prispevajo k temu cilju.

Špela Horvat

V pojasnilu nagrade je bilo zapisano, da je Lukančičeva tvegala svoje premoženje ter menedžersko znanje vložila v konfekcijsko industrijo Mure v stečaju. Kot pravijo v sindikatu, je s svojim pogumom in znanjem rešila blagovno znamko Mura ter številna delovna mesta v Pomurju. »Čeprav se preporod Mure šele začenja, smo se odločili tvegati in se podati v neznano. Mojci Lukančič bomo podelili rožo mogoto in držali pesti, da bo jutri blagovna znamka Mura res svetovni pojem oblačil najvišjega kakovostnega razreda, ki Pomurkam in Pomurcem omogoča delo in spodobno plačilo,« so v sindikatu pojasnili svojo odločitev.

11

marec 2012 |

AKTUALNO

Pri Pomurskem razvojnem inštitutu so optimistični V mesecu juniju bodo minila štiri leta odkar je z delovanjem začel Pomurski razvojni inštitut Murska Sobota. Vse od začetka je njegov direktor dr. Darko Anželj. PRI, kot inštitut kratko imenujemo, obišče na dan med 10 do 20 ljudi, število obiskovalcev spletne strani pa se bliža številki 30.000. Nekdo bi rekel veliko, drugi malo. Najpomembnejše je, da je moč dobiti informacije o projektu hidroenergetskega izkoriščanja reke Mure na enem mestu.

Glede na veliko število aktivnosti, ki se odvijajo, se je PRI predstavil tudi na sejmu AGRA in Megra, kjer so skupaj z ustanoviteljem organizirali info točke o projektu v vseh Pomurskih občinah, ki mejijo na reko Muro, prav tako so organizirali izobraževalno - nagradno igro. Največje bogastvo je delo Strateškega sveta, v katerem so zastopani številni predstavniki različnih dejavnosti iz Pomurja, ki spremljajo projekt preveritve energetskega izkoriščanja HE na Muri. Zadnjega razširjenega strateškega sveta so se udeležili župani in predstavniki vseh občin ležečih ob Muri ter trije poslanci.

Skozi izjave v medijih, ni bilo nikjer zaslediti, da bi HE na Muri PRI brezpogojno podpiral.

Danes prevladujejo pripravljeni dokumenti, predvsem Študija trajnostnega razvoja in strokovne podlage, ki so bile narejene kot sestavni del na predvidene pozitivne učinke izgradnje hidroelektrarne pri umeščanju v prostor. Okolje se bo spremenilo, to je dejstvo. Vse spremembe, upoštevajoč dodatne posege, ki jih bo potrebno ob tem izvesti, bi naj bile obvladljive. Glede na delo strokovnjakov, se elektrarne v prostor nikakor ne umeščajo kar tako na pamet in brezpogojno. Hidroelektrarne so lahko pomemben korak naprej v razvoju, za katerega si danes vsi tako močno prizadevamo. Veliko pa bo odvisno tudi od tega, kako bomo na te procese pripravljeni v lokalnem okolju. Pravo delo doma se s tem šele začenja.

Pripravo Državnega prostorskega načrta, ki sledi pripravljalnim postopkom in fazi usklajevanja med resornimi ministrstvi, bo vodilo resorno ministrstvo. Usmeritve za njegovo pripravo so v domeni nosilcev urejanja prostora, torej lokalnih skupnosti. Na zadnjem srečanju inštituta je bila tako že

izražena želja po sodelovanju med njimi. Izkušnje iz Slovenije kažejo, da je takšno sodelovanje lahko tako uspešno kot tudi koristno, kar se je pokazalo na projektu povezovanja številnih akterjev na reki Savi.

Pomembna je rdeča nit sodelovanja. Inštitut PRI je bil ustanovljen prav s tem poslanstvom.

Investitor, Dravske elektrarne Maribor so kaj kmalu spoznale, da je možno o projektu HE na Muri razmišljati le tako, da se koraki sproti usklajujejo z lokalno skupnostjo. Tako je bila na primer ena prvih nalog Inštituta, da se v lokalnih skupnostih preveri njihovo pripravljenost za sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag. Takšno sodelovanje se šteje za veliko izkazano zaupanje in ob tem še večjo zavezo inštituta, da to zaupanje upraviči.

Zelo radi se primerjamo z razvitimi državami, zato je primerjava za primer energetskega izkoriščanja Mure z Avstrijci mogoče na mestu. Na zadnji predstavitvi razširjenemu Strateškemu svetu, ki je potekala v januarju, so obvestili, da se v Avstriji gradijo spet nove elektrarne. Še več, spet novi, menda dve, se dodatno načrtujeta. Ob tem se odlično razvija tudi turizem, ki je ena od bolj donosnih panog v državi, ki na primer nima morja kot mi v Sloveniji. In smo spet pri sodelovanju, tokrat panoge turizma in energetike. Pomembno je, da 13

Geza Grabar

se poslušamo in učimo drug od drugega.

Ob vprašanju, kaj vse bi država in občine s projektom dejansko pridobile, velja poudariti, da je Slovenija kot članica EU zavezana k povečevanju deleža obnovljivih virov, kamor spada tudi energija rek. Večkrat smo slišali, da je Mura po energiji druga najbogatejša reka v Sloveniji in tu so gotovo še rezerve. Lokalna skupnost lahko verjetno računa na spremljajočo infrastrukturo, predvsem na ceste, verjetno bo potreben za izgradnjo kak most, morda čistilna naprava, ukrepi za povečanje poplavne varnosti…

Gradbeniki bodo verjetno imeli več dela tako v času gradnje, kot kasneje za vzdrževalna dela, gotovo bo kaj več tudi za gostince in še koga. Lokalna skupnost kamor je objekt umeščen pa pridobiva s povečanjem prihodkov iz davkov, koncesnin, nadomestil ter drugih dajatev v skladu z zakonodajo.

Pri Pomurskem razvojnem inštitutu vidijo torej veliko razlogov za optimizem.

marec 2012 |

AKTUALNO

Porodni oddelek Bolnišnice Murska Sobota spet najboljši Vodstvo Splošne bolnišnice Murska Sobota ocenjuje, da je bilo poslovanje javnega zavoda v minulem letu skladno s pričakovanji in pozitivnimi trendi, program pa so izvedli v celoti.

V bolnišnici so našteli 101.870 bolniškooskrbnih dni, povprečna ležalna doba je znašala 5,7 dneva. V specialističnih ambulantah so obravnavali 165.743 bolnikov. Podatki v omenjenih kategorijah so skoraj identični z letom 2010.

| marec 2012

Porodni oddelek je po kriterijih Zdravniške zbornice Slovenija že drugič zapored postal najboljši oddelek v Sloveniji. V bolnišnici so uspešno opravili presojo za pridobitev akreditacije DNV (Det Noske Veritas) – NIAHO. Ta standard je pogoj za prost pretok bolnikov, ki ga določa evropska Direktiva o čezmejnem prostem pretoku bolnikov ter ureja poslovne procese v bolnišnicah in varnost ter zagotavlja konkurenčnost na trgu zdravstvenih storitev. Pridobljeni standard NIAHO je prav tako pogoj za pridobitev standarda ISO 9001/9002; s postopkom pridobivanja tega standarda bodo v bolnišnici začeli v letošnjem letu.

V lanskem letu so uspešno izvedli nekaj investicij, med drugim največjo pri prenovi energetskega sistema v celotni bolnišnici (obnova fasad, zamenjava oken, optimizacija ogrevalnih, hladilnih, klimatskih in prezračevalnih sistemov, energetsko učinkoviti proizvodnja in distribucija energije s trigeneracijo in vgradnjo nizkotemperaturnih kotlov ter rabo obnovljivih virov energije s toplotnimi črpalkami in energetsko učinkovito razsvetljavo).

Kot pravijo vodilni z direktorjem Bojanom Korošcem na čelu, bo bolnišnica s to prenovo, ki se zaključuje v teh dneh in je vrednostno znašala kar 6.502.900 evrov, na letni ravni privarčevala 400.000 evrov. Ne kaže spregledati niti obnove enote intenzivne internistične terapije, ki bolnikom omogoča bivanje po najnovejših standardih. Vrednost prenove oddelka je znašala 674 tisoč evrov.

Za nakup operacijskega mikroskopa za zelo zahtevne nevrokirurške operacije, predvsem v ortopediji, za operacijsko mizo za travmo in ortopedijo ter za očesni CT so namenili več kot

270 tisoč evrov. V letošnjem letu predvidevajo prenovo operacijske dvorane, sredstva pa bodo namenili še za posodobitev urgentnega centra ter za nakup novega mamografa. Tudi za financiranje urgentnega centra pričakujejo evropska sredstva iz kohezijskih skladov, ki so že odobrena.

Trenutno bolnišnica zaposluje 922 članov osebja, kar je za dobre tri odstotke ali 31 oseb več

14

Geza Grabar

kot konec leta 2010, 17 je novih zaposlenih zdravnikov. S kadrovskimi okrepitvami so stabilizirali predvsem delovanje otroškega oddelka, kjer za malčke sedaj skrbi osem zdravnikov.

AKTUALNO

Dobrodelni koncert v Bakovcih

Na razigrano pustno soboto je v športni dvorani Osnovne šole Bakovci potekal dobrodelni koncert s sloganom »Igrajmo se«. Na koncertu so zbirali sredstva za nakup otroškega igrala za vrtec. Z dobrodelno akcijo je organizatorjem uspelo zbrali več kot deset tisoč evrov, ki jih bodo namenili za nakup igrala, preostanek pa šoli.

Aleksandra Grah

in prostovoljnimi prispevki, so namenili za nakup sodobnega igrala. Igralo ne bo namenjeno samo otrokom iz vrtca, pač pa tudi vsem mlajšim otrokom in ostalim, morda tudi otrokom po duši, za igro v popoldanskem času. Na koncertu so nastopili otroci iz vrtca, učenci bakovske osnovne šole, Nika Zorjan, Mala Langa, Društvo upokojencev Bakovci in Prekmurska godba Bakovci z mažoretkami, ki so zbranim zaigrali judovske in ritme valčka, med drugim pa so obiskovalce z glasbo popeljali tudi na Divji Zahod. Plesalca iz Plesnega kluba Devžej, Uroš in Ives Bodanec, sta v plesni točki zaplesala angleški valček in tango. Zapel je še domačin Vedran Franc Husar, ki je zbrane popeljal po »travniku življenja v lepši svet«. Na koncertu so svoj delček dobrodelnosti primaknili člani mladinske glasbene skupine Župnije Bakovci in Bakovčan Mark Tivadar, ki je ob tej priložnosti tudi predstavil svojo prvo pesem. Organizatorji so bili zadovoljni z dobrodelno akcijo, saj jim je za igralo, ki ga bo izdelalo

Dobrodelni koncert je potekal v organizaciji Krajevne skupnost Bakovci v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, Župnijo Bakovci, Vrtcem Krtek in Osnovno šolo Bakovci ter ob podpori številnih društev iz KS Bakovci. Igra je v razvoju otroka zelo pomembna, saj se med igro otroci spoznavajo in družijo z vrstniki, spoznavajo okolico in se razvijajo v zdravem okolju. Organizatorji koncerta so se zelo dobro zavedali, kako pomembno je otrokom omogočiti, da se bodo lahko igrali na sodobnih in predvsem varnih igralih. Sredstva, ki so jih zbrali s prodajo vstopnic, donacijami

Pustne šeme pregnale zimo

podjetje ASF iz Celja, uspelo zbrati nad deset tisoč evrov, preostanek denarja pa bodo namenili nakupu garderobnih omaric za osnovno šolo. Z donatorskimi pogodbami so zbrali 8465 evrov, s prodanimi vstopnicami 2500 evrov, na bazarju, ki je potekal po koncertu, pa 354,90 evra – skupaj torej 11.319 evrov.

Igralo bodo postavili v začetku aprila. »Z izkupičkom smo zelo zadovoljni. Z odzivom smo Bakovčani pokazali enotnost.

Tudi majhni namreč lahko delamo velike korake, predvsem ko gre za naše najmlajše. In ravno investicija v najmlajše je vložek v bodočnost, zato nikakor ne more biti zgrešena naložba,« je povedala predsednica KS Bakovci Nives Cajnko. Koncert je bil zelo dobro obiskan, navzoči pa so preživeli prijeten popoldan in hkrati naredili nekaj dobrega za skupnost.

Aleksandra Grah

Pustovanje oziroma »fašenek« po prekmursko je običaj, ki se je na Slovenskem dobro ukoreninil. Pravimo, da je pust praznik veselja, odganja zimo in prinaša pomlad ter toplejše in daljše dneve. Ob pustovanju smo ohranili veliko starih običajev in marsikatera maska je postala prepoznavni znak domače pokrajine ali mesta. Na pustno soboto in pustni torek se je po prekmurskih vaseh zabavala množica pustnih mask. Ena teh pustnih povork je na pustno nedeljo potekala tudi 15

v Bakovcih, kjer so bakovski gasilci uganjali pustne norčije in obenem zbirali prostovoljne prispevke. Našemljeni gasilci so obhodili celo vas ter na ulice privabili mlado in staro. Nekatere gospodinje so maskam ponudile slastne krofe, ki so v svoji klasični, sladki različici z značilnim belim vencem nedvomno krona pustnega časa. Bakovske pustne šeme so tako pričarale veselo pustno vzdušje, glede na zadnje tople in sončne dneve pa jim je zimo tudi uspelo pregnati. marec 2012 |

AKTUALNO

Praznik žena z dvema zahvalnima listinama mestnih četrti

V tradicionalno praznovanje mednarodnega dneva žena se z odprto prireditvijo vseh žena in deklet že vrsto let vključujejo tudi v mestnih četrtih. Gostitelj prireditve, ki je tokrat potekala v kavarni hotela Diana, je bila letos mestna četrt Partizan.

| marec 2012

prav v tej mestni četrti, mestna četrt Murska Sobota kot krovna vsem petim tovrstnim skupnostim v mestu pa je tudi ob letošnjem prazniku žensk podelila tradicionalna priznanja oziroma zahvalne listine. Iz rok tajnika mestnih četrti Murska Sobota Boža Boharja ter že omenjenih Gujta in Bačičeve sta jih prejeli Mileva Veren za aktivno delo pri ohranjanju vrednot narodnoosvobodilnega boja in osveščanju mlade generacije, ki – kot je poudarila avtorica obrazložitev Bačičeva – je in bo gonilna sila našega obstoja in razvoja, ter zdravnica Jana Norčič, specialistka pediatrije, za strokovno delo na področju bolnišničnega zdravljenja otrok. Slednja je bila ob podelitvi zadržana, zato ji bodo priznanje izročili ob drugi priložnosti.

Kot je poudarjeno v obrazložitvi, se je nagrajenka Mileva Veren, sicer rojena Ljubljančanka, kot mlada aktivistka NOB in kmalu zatem članica Zveze borcev vključila tudi v povojno obnovo. Dve leti po poroki se je leta 1951 z družino preselila v Prekmurje in se zaposlila v takratnem Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, kmalu po prihodu pa se je z namenom ohranjanja vrednot polpretekle zgodovine vključila v različne borčevske organizacije, najprej v Rakičanu, po preselitvi v Mursko Soboto pa

V osrednjem nagovoru se je mag.

Marjan Gujt, podpredsednik četrti gostiteljice, sprehodil skozi zgodovino praznika žena, ki ga praznujemo šele od leta 1917.

Dejal je, da so bile tudi v naši družbi ženske dolga leta zapostavljene in tako kot drugod po svetu niso imele nobenih pravic. Šele leta 1945 so v tedanji skupni državi dobile volilno pravico, leta 1974 pa jim je bila z ustavo podeljena pravica enakopravnega odločanja o rojstvu otrok.

Prepričan je, da praznovanje 8. marca ni politično obarvan, saj so ženske enakopravne članice družbe šele dobro človeško življenje, zato naj bo dan žena spomin in opomin na čase, ko temu ni bilo tako.

V prisrčnem kulturnem programu, ki ga je povezovala predsednica mestne četrti Partizan Marija Bačič, so s pesmijo, plesom in recitacijami nastopili učenci OŠ III, ki je locirana

16

Geza Grabar

v mestu. Leta 2003 je prevzela funkcijo predsednice Mestnega združenja ZB Murska Sobota in si nenehno prizadevala, da spomini na slavne dni NOB ne bi nikoli zbledeli.

V tem času je na tem področju z organizacijo številnih aktivnosti, prireditev in spominskih proslav pustila neizbrisen pečat. Kljub več kot osmim križem še zelo mladostna, čila in z veseljem do življenja in dela nenehno pozornost daje odnosu do mladih. Želi in prizadeva si, da bi mlada generacija spoznala zgodovino, na katero je lahko ponosna. Kot pravi, je edino to pravi način, da ne bi nekdo z lažnim prikazovanjem skupne zgodovine med generacijo prihodnosti sejal razdora.

Vse do letos je bila predsednica mestnega združenja Zveze borcev, sedaj pa je to funkcijo predala mlajšemu članu, sama pa bo delovala kot podpredsednica. Med številnimi prejetimi priznanji izdvajamo zadnjo – državni srebrni znak ZZB NOB, ki ga je prejela leta 2010. Aktivna je tudi na drugih področjih, zlasti pri Društvu upokojencev Murska Sobota, kjer je članica upravnega in predsednica nadzornega odbora. Prisotna je tudi na vseh društvenih, družbenih in kulturnih prireditvah v mestu Murska Sobota.

AKTUALNO

Literarno-glasbeni 8. marec Društva upokojencev Murska Sobota

Vsakoletna prireditev murskosoboškega društva upokojencev je z bogatim kulturnim programom vsako leto znova doživeta in vsebinsko bogata prireditev. Takšna, o kateri v marsikateri sredini lahko samo sanjajo.

V duhu medgeneracijskega sodelovanja so pri pripravi tokratne prireditve upokojenskega društva sodelovali mladi. Učenci OŠ III so namreč posebej za žene, matere in babice pripravili prisrčen kulturni program, kjer so se prepletali ples, pesmi in recitacije. Čeprav so v več kot uro trajajočem programu besede poezije in proze izzvenele, se je skupno praznovanje ob 8. marcu nadaljevalo s pogostitvijo in družabnim delom, katerega glavni del je bila živa plesna glasba.

Velik prostor v Dianini kavarni je tudi ob letošnjem prazniku žena pokal po šivih: zaradi števila udeležencev in duhovno bogate, prazniku primerne vsebine. Za oboje so bili zaslužni člani društva s predsednico Angelo Novak na čelu, še bolj pa pevke in pevci mešanega pevskega zbora, ki so pod vodstvom zborovodje Matije Horvata ml. zapeli nekaj ljudskih in ponarodelih pesmi, ter člani literarne sekcije. S svojimi prispevki so Olga Gutman, ki jih vodi in je bila tudi povezovalka programa, dr. Lojze Števanec, Otilija Kreft, Antonija Vučko, Elizabeta Rožman, Majda Klement, Ana Novak in Karolina Kolmanič dokazali, kako dovršeni in plodoviti mojstri so v pisanju krajših zgodb in zlaganju besed v verze.

Prazniku primerno so bili kajpak v ospredju spomini, ki so jih doživeli avtorji, besede pa so bile posvečene ženam in mamam.

Kot je povedala ena od avtoric, so spomini večni; a če je zgodba zlita na papir, živi tudi takrat, ko avtorja več ni. Z zanimanjem so dogajanje tistega večera, vselej pripravljenega točno na dan praznika, spremljali gostje iz upokojenskega društva iz Monoštra v Porabju na Madžarskem, s katerimi želijo naši upokojenci dobro sodelovanje še poglobiti na literarnem področju. Morda bodo sodelovali že pri izdaji osme številke literarne zbirke »Shojene poti«, ki bo izšla konec leta.

Geza Grabar

Društvo upokojencev Murska Sobota je letos vsem svojim članicam, ki so dopolnile 85 let, ob dnevu žena poslalo čestitke. Teh je bilo skupaj 57.

Zbor članov društva upokojencev Murska Sobota bo 20. marca, v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, ob 10 uri.

Vabljeni v čim večjem številu.

Predsednica društva Angela Novak

17

marec 2012 |

AKTUALNO

Pustovanje v Centru za starejše Murska Sobota

Z družabnimi dogodki ob različnih priložnostih ali ob utečenih tedenskih se stanovalci te male bivalne enote, ki sodi pod okrilje Doma starejših Rakičan, povezujejo, ohranjajo pa tudi stik z okoljem. Oboje daje centru občutek domačnosti.

storu jedilnice so se letos pridružili otroci iz enote Gregorčičeva Vrtca Murska Sobota, ki so priložnostno našemljeni pripravili ustrezen program; stanovalce, ki so ob norčavem pustu prav tako nadeli maske ali se kako drugače našemili, pa je s pustno čarovnijo razveselil še čarodej Binč.

Ob koncu prijetnega druženja, ki je marsikaterega stanovalca pomladilo in ga vrnilo v čas nekaj desetletij nazaj, ko so se pusta veselili na drugačen način, so ob pomoči »zunanjih« prostovoljk med stanovalci izbrali tudi najbolj norčave maske, ki so jih posebej za to priložnost izdelovali od januarja naprej v okviru delovnih terapij. To ni bil klasičen izbor, pač pa ga je čarodej meril z dolžinami aplavza. Najdaljši aplavz je požel »motorist« Edi Berden. Kot se za vsako pustovanje spodobi, so ga zaključili s slastnimi marmeladnimi krofi iz domske kuhinje.

Tudi ob tej priložnosti je vodja enote Marta Ferencek pohvalila

To ni njihov prvi letošnji večji družabni dogodek, niti ni prvi, ki je povezan s posameznim praznikom ali širšim ljudskim običajem v letu. Že letos jim je samostojni koncert namreč pripravila tamburaška skupina Društva upokojencev Ljutomer Bisernica, pripravili pa so tudi kulturno urico ob 8. februarju.

Naslednji dogodek so pripravili ob dnevu žena in materinskem dnevu, do konca leta, ko jih bo obiskal Miklavž ali Božiček, pa se jih bo skupaj zvrstilo vsaj dvajset.

Pustovanju v večnamenskem pro-

Prešernov dan in pust polnih ust tudi v Krogu

V Krajevni skupnosti Krog so leto 2012 pričeli zelo živahno. Športno, kulturno in turistično društvo »Kroške tikvi« je že v

| marec 2012

opaznejših je bila prireditev ob kulturnem prazniku. V tamkajšnjem vaško-gasilskem domu so pripravili razstavo otroških risb, s katerimi so učenci kroške podružnice OŠ II izrazili svojo domišljijo o slovenskem kulturnem prazniku, Francetu Prešernu in o prazniku zaljubljenih, ki smo ga prav tako praznovali v februarju. Navsezadnje smo na papirju lahko zasledili tudi zimske radosti. V kulturnem programu smo lahko prisluhnili glasbi Maje Gabor, recitacije in zanimivosti iz življenja Franceta Prešerna pa sta nam predstavili Vivien Bohar

mrzlih zimskih dneh za vaščane pripravilo različne aktivnosti.

Druženje je potekalo na različnih delavnicah in prireditvah. Ena 18

Geza Grabar

zelo dobro sodelovanje med stanovalci in ustanovami ter posameznicami prostovoljkami zunaj enote. Na ta način se v prvi vrsti krepi solidarnost med stanovalci, na drugi strani pa se z druženjem ljudi vseh generacij ohranja tudi vez z okoljem. Veseli jo, da se v aktivnosti centra z veseljem vključujejo tudi stanovalci iz sosednjih oskrbovanih stanovanj.

Anita Gaber

in Ksenija Titan.

Februar je bil zanimiv tudi zaradi praznika zaljubljenih, ko so člani društva pripravili Valentinov pohod, izostala pa ni niti pustna povorka. Okrog 50 različnih pustnih mask je po nekajletnem premoru po naselju ponovno razveseljevalo vaščane in odganjalo zimo.

Sicer pa marec ni nič manj zanimiv. Prireditve so namenjene predvsem ženam in materam, vaščani pa se na delavnicah že lahko pripravljajo tudi na velikonočne praznike.

AKTUALNO

Praznovanje 8. marca v Markišavcih Moški iz z nekaj več kot 200 občani ene najmanjših krajevnih skupnosti v mestni občini so se v počastitev tradicionalnih marčevskih praznikov, ob 8. marcu in materinskem dnevu, letos še posebej izkazali. Svoje boljše polovice so to pot razvajali od popoldneva naprej, in to na poseben način.

Geza Grabar

Zgodaj popoldan so jim z organiziranim prevozom tamkajšnjih gasilcev in minibusa legendarnega šoferja Brzega podarili organiziran ogled razstave orhidej in tropskih metuljev v Vrtnarstvu Kurbus na Meleh pri Gornji Radgoni, zvečer pa so jim po tradiciji v dvorani domačega vaško-gasilskega doma pripravili še praznično večerjo. Za začetek so jim ponudili obložene kruhke, zatem ribe in pečeno meso s prilogo, za sladico pa še palačinke.

Brez tradicionalnega spomladanskega cvetja – trobentic in zvončkov, ki so zaradi množične rasti v markišavskih gozdovih v zaščitnem znaku kraja – niti letošnje praznovanje ni moglo miniti.

Predsednik krajevne skupnosti Milan Horvat in vsi moški, ki so se (po)trudili po svojih najbolj-

ših močeh in pripravili domiseln program, so bili letos ponovno zelo veseli, da so se ženske iz Markišavcev tako množično odzvale na prireditev, ki je bila v prvi vrsti namenjena dekletom, ženam in babicam. Glede na število udeleženk lahko namreč poudarimo, da je bil prav letos odziv najbolj množičen doslej.

Ob 8. marcu v Nemčavcih stregli moški Da sta lahko majhnost in velika složnost v kraju recept uspešnega delovanja na vseh področjih, tudi družabnem, zmeraj vnovič potrdijo v Nemčavcih. Med številnimi tradicionalnimi prireditvami je med krajani dobro poznana in obiskana tudi tista ob 8. marcu.

Po zaslugi Žige Sapača, ki je zbranim najprej zaigral na klaviature, zatem pa še deklamiral pesem o mami, je bil začetek družabnega dogajanja, ki se je zavlekel pozno v noč, tudi kulturno obarvan.

Geza Grabar

Da je bilo v večnamenski dvorani vaško-gasilskega doma sila pestro in živahno tudi letos, so – kot se za ženski praznik spodobi – zaslužni moški. Čeprav je bila glavna organizacija na plečih mladih iz Športnega društva Nemčavci, so se jim aktivno pridružili še gasilci, člani krajevne skupnosti in krajani, ki uradno niso vpeti v nobeno organizacijo.

Moški so vsem krajankam ob letošnjem prazniku pripravili nepozaben večer. 56 žensk je bilo že po tradiciji deležnih posebne pozornosti. Glavno skrb so zopet imeli moški, združenih iz vseh v kraju delujočih društev. Kot velevajo pravila za tako prireditev, je vse zbrane najprej pozdravil Štefan Barbarič, predsednik domače krajevne skupnosti. V kulturnem programu, v katerem so nastopili mladi harmonikar Tilen

Horvat, ženska dramska skupina Duo Fodor iz Števanovcev v Porabju na Madžarskem in humorist Trezika iz Negove, povezoval pa jih je domačin Drago Kelemen, je bilo čutiti veliko spoštovanja in zahvale do žena, mater, partneric, deklet. Brez njih si ni mogoče predstavljati življenja.

Prijetno dogajanje, ki se je v 19

sproščenem druženju obeh spolov zavleklo pozno v noč, so tudi letos zaključili s priložnostno večerjo, ki so jo za gostje pripravili in jo tudi postregli moški.

Obojestransko zadovoljstvo obeh – gostij in gostiteljev – je bilo kot zmeraj doslej popolno.

marec 2012 |

| marec 2012

20

AKTUALNO

Biserna poroka zakoncev Vidic iz Murske Sobote

V glasilu imamo le redko priložnost, da lahko predstavimo jubilej, kakršnemu smo bili priča sredi februarja: Ivanki in Ivanu Vidicu so namreč tedaj poročni zvonovi zazvonili že tretjič.

vo poročnih prstanov, poljubom slavljencev in izročitvijo poročne listine sta opravila matičar Damjan Anželj in v imenu Upravne enote Murska Sobota Stanko Farkaš. Ta dogodek bo prav gotovo posebej zaznamovan v »zlati« matični knjigi matičnega urada. Prva biserna poroka se je v Murski Soboti zgodila leta 1981, tokratna pa je bila šele deveta po vrsti.

Zakonca Vidic danes živita mirno in skromno jesen življenja v Kocljevi ulici v Murski Soboti.

Ivanka, dekliško leta 1934 rojena Hošpel na Razkrižju, je že v otroštvu spoznala težko in skromno življenje. Ker ni bilo sredstev za preživljanje številne družine, se je kot mlado dekle najprej zaposlila v tekstilni tovarni v Ljutomeru, od leta 1972 ter vse do upokojitve pa je delala na Upravi za notranje zadeve Murska Sobota. Podobna usoda je doletela tudi Ivana, ki je bil rojen leta 1929 v vasi Otlica pri Ajdovščini. Po osnovni šoli v

Prvič so jima zazvonili po sklenitvi zakonske zveze 16. februarja 1952 na krajevnem uradu v Stročji vasi pri Ljutomeru, drugič ob zlati poroki po 50 letih skupnega življenja pred desetimi leti in tretjič še 18. februarja letos, ko sta obhajala 60 let zakona oziroma biserno poroko. Pred matičarja sta tudi tokrat stopila v poročni dvorani murskosoboškega matičnega urada, kjer so ju razglasili za bisernoporočenca.

Obred biserne poroke oziroma obnovo zakonske zveze z izmenja-

Društvo prijateljev Sobote Kakšno bo mesto?

Od leta 2006 delujoče društvo, ki združuje okrog 80 članov in pomeni neke vrste organizirano obliko ljudske iniciative v (Murski) Soboti kot nesojenem regijskem središču, izvaja med letom številne aktivnosti.

Najodmevnejša in dobro obiskana so tematska strokovna predavanja, ki se nanašajo na različna področja.

Rdeča nit vseh je kajpak Murska Sobota.

Takšno je bilo tudi zadnje predavanje, ko je arhitektka Jana Kovač, ki je do upokojitve delala na murskosoboškem zavodu za ekonomiko in urbanizem, (spre)govorila o urbanistični viziji mesta.

Kot je poudarila, stavbna zemlji-

Geza Grabar

domačem kraju se je zaradi težkih gmotnih razmer v številčni družini – v rani mladosti je družina izgubila očeta, tudi sam podal v svet s trebuhom za kruhom. Med vojno je delal pri kmetu na Notranjskem, po njej v lesnem obratu. Po šolanju ob delu je postal vodja pravne službe v Pomurskih zdravstvenih zavodih, pred upokojitvijo tudi upravitelj Zdravstvenega doma v Murski Soboti.

V zakonu, ki sta ga začela kot rečeno leta 1952, so se jima rodili trije otroci: Ljubo, Marjan in Tatjana.

Danes sta ponosna tudi na štiri vnukinje Andrejo, Romano, Brino in Nušo ter na pravnukinjo Tio. Slavljenca se aktivno vključujeta v družabno življenje v mestu.

Sta člana Društva upokojencev Murska Sobota, ki jima je ob jubileju izročilo tudi priložnostno plaketo, skromno darilo pa so jima podarili tudi predstavniki mestne četrti Center Murska Sobota.

Geza Grabar

šča v mestu niso dovolj, še manj pa so racionalno izrabljena. Sicer je urbanistična gradnja zelo stihijska, saj Murska Sobota še vedno nima sprejetega dolgoročnega urbanističnega načrta, po katerem bi se morali vlagatelji v mestu ravnati. Dokaz je povsem ponesrečena lokacija nove ekonomske šole, ki je zrasla na koncu trgovske oziroma začetku industrijske cone.

Njeno zanimivo predavanje, ki mu je iz vrst poslušalstva sledila cela vrsta pobud, kako Mursko Soboto urbanistično »spraviti« v znosne okvirje, je izzvenelo tudi v smislu, da kapitalsko močnemu vlagatelju dovolimo marsikaj. V nasprotnem primeru ne bi smeli dopustiti, da so okrog Murske Sobote trgovska središča zrasla

na kar petih različnih lokacijah.

A kar je še hujše, pravi Kovačeva, je težnja po dodatni pozidavi kakovostnih kmetijskih zemljišč, ki je med temi trgovci še naprej prisotna. Zgodba zase je tudi trenutna prometna ureditev v mestu oziroma njegovem zaledju.

21

Brez obvoznic, in to skorajda z vseh strani, promet v mestu ne bo tekoč, železniško progo pa bi morali iz vzhodnega dela mesta prestaviti na vzhodno stran iz mesta.

marec 2012 |

AKTUALNO

Društvo za varstvo in vzgojo ptic Murska Sobota

Namen društva, ki bo drugo leto zaznamovalo že 30. obletnico svojega delovanja, je skrb in vzgoja ptic vseh vrst ter širjenje tega poslanstva med ljudmi.

| marec 2012

do 200 ptic.

Pozimi člani društva skrbijo za zimsko zaščito zunanjih ptic.

Izdelujejo namreč krmilnice in lojne pogače za krmljenje. Prav tako se strokovno izobražujejo ter stalno skrbijo za strokovno in kakovostno vzgojo sobnih ptic, s katerimi ob koncu leta v Pomurju prirejajo razstave, s svojimi živalmi pa tekmujejo na razstavah doma in v tujini.

Udeležujejo se društvenih, regijskih, državnih, mednarodnih in svetovnih.

Minulo tekmovalno leto je bilo za člane ponovno zelo uspešno, saj so na mednarodnem tekmovanju v Novi Gorici in državnem na Ravnah na Koroškem osvojili kopico najvišjih naslovov.

Podobno kot njihovi kolegi iz Društva gojiteljev pasemskih malih živali, ki ima prav tako sedež v Murski Soboti, pogrešajo materialno podporo s strani mestne občine, enako sponzorjev in drugih občin, odkoder prihajajo njihovi člani. V teh dneh se vneto pripravljajo še na odhod na svetovno prvenstvo, ki bo v Španiji, sodelovanje na njem iz

Predsednik društva – to dolžnost vse od začetka uspešno opravlja vsestransko aktiven Karel Gjergjek iz Polane, kot podpredsednik pa mu pomaga Jože Lipaj iz Martjancev, pojasni, da je v društvo trenutno vključenih petnajst članov iz vsega Pomurja. Ti gojijo nekaj tisoč ptic različnih pasem – od eksotov in kanarčkov vse do papig, kjer je paleta teh živali tudi najširša. Gjergjek, ki je 26 let tudi mednarodni sodnik za ocenjevanje sobnih ptic, pri Zvezi društev gojiteljev ptic Slovenije pa je že 17. leto predsednik zbora tovrstnih slovenskih sodnikov, pravi še, da njihovi člani v povprečju premorejo od 50

22

Geza Grabar

naše države organizira njihova matična zveza, s katero zelo dobro sodelujejo.

Potem ko so se v prvi polovici 80. let izločili iz Društva Slavček s sedežem v Beltincih, so se izkazali tudi kot dobri organizatorji.

Tako so bili v 80. letih oz. v času skupne države organizator dveh republiških tekmovanj, takoj po osamosvojitvi pa so bili v Murski Soboti organizator prvega državnega tekmovanja z mednarodno razstavo. Želijo si, da bi se v tej vlogi potrdili tudi ob praznovanju svoje 30. obletnice prihodnje leto.

Redoljubni predsednik skrbi za vzgojo okrog 150 ptic. Pohvali se lahko s 25 pari kanarčkov, skrbi pa tudi za 10 do 15 parov papig skobčevk ali standardnih papig. Pravi, da se je nad pticami navduševal že v otroških letih, ko jih je opazoval v naravi.

Dokončno ga je za vzgojo navdušil Jože Šantavec, vzgojitelj ptic iz Murske Sobote.

Doslej smo pomagali rešiti

2203

predlogov in pripomb, ki so nam jih posredovali občani.

Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.

Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota.

Pasji iztrebki tudi ob kanalu Lepo pozdravljeni! Živimo v bližini kanala, ki je za Sobočance prijeten kraj za sprehode in rekreacijo, z novimi klopcami pa tudi za posedanje. Kar pa me izredno moti, so sprehajalci, ki kanal uporabljajo za stranišče za svoje hišne ljubljenčke. Psi puščajo svoje iztrebke povsod po sprehajalni poti in človek mora prav paziti, kam stopi.

Mislim, da bi to moralo biti sankcionirano, če že ljudje niso toliko osveščeni in bi nosili s seboj vrečke in počistili za svojimi psi.

Odgovor vam je pripravil vodja redarske službe mestne občine: »Najprej se vam zahvaljujemo za informacijo, hkrati pa smo veseli, da nam pri našem delu pomagajo občani, katerim ni vseeno v kakem okolju živimo. Problematika pasjih iztrebkov na lokalni ravni spada pod pristojnost občinske inšpekcije in mestnega redarstva.

V skladu z veljavnim odlokom o javnem redu v Mestni občini Murska Sobota je prepovedano voditi pse in druge domače živali po zelenicah, parkih in drugih javnih površinah brez ustreznega pripomočka za odstranjevanje njihovih iztrebkov.

Glede na navedeno so občinski

redarji večkrat v jutranjih urah povprašali sprehajalce v mestnem parku (katerega mimogrede imajo nekateri lastniki psov za javni WC), če imajo s sabo vrečke za pasje iztrebke. Takih, ki vrečk ne bi imeli, ni bilo. Nadzor nad temi lastniki psov, ki ne počistijo za svojimi psi, je težak predvsem zato, ker posamezniki ob prisotnosti drugih ljudi počistijo za svojimi psi, ko pa ni nikogar v bližini, pa se zgodi ravno nasprotno. Globa za tiste ki nimajo vrečke za pasje iztrebke oziroma za tiste, ki ne počistijo za svojim ljubljenčkom, znaša 125,19 eurov. Redarska služba vsako leto izvede osveščanje občanov glede problematike pasjih iztrebkov in del tega osveščanja so tudi začasne obvestilne table, ki jih postavimo na kritičnih točkah po mestu. Glede na vaše navedbe o lokaciji, kjer bi naj bilo več teh sledi kršenja lokalnega predpisa, bomo postavili nekaj obvestilnih tabel, prav tako pa bodo pogosteje prisotni tudi občinski redarji.«

celotni občini Murska Sobota.

V nobeni mestni četrti ni postavljenega nobenega koša namenjenega pasjim iztrebkom. Če gre lastnik psa na daljši sprehod in pobere iztrebek, ga ne more nikjer odvreči ampak ga mora nositi s seboj dokler se ne vrne domov. Verjamem, da bi s postavitvijo tovrtsnih košev vzpodbudili kar nekaj lastnikov, da bi začeli pobirati iztrebke. Kljub vašemu prepričanju, da kazni ne zadostujejo in da jih ni moč indetificirati, sem mnenja da bi lahko izsledili lastnike psov, s tem, da bi na pomoč priskočila tudi veterinarska stroka in pomagala indetificirati neodgovorne lastnike, saj mora imeti vsak pes svoj čip s podatki polnoletnega lastnika.

Odgovor komunalne inšpektorice: »S problematiko pasjih iztrebkov se Mestna občina Murska Sobota, tako kot večina slovenskih občin, sooča že nekaj let. Da je problem pereč, kaže tudi število zadev, ki so že bile obravnavane v spletni aplikaciji »Pomoč občanu«. Problem postane še posebej aktualen v spomladanskem času, ko narava odkrije vso nesnago, ki se je skrivala pod snegom. Mestna uprava je k reševanju problema pristopila na

Pasji iztrebki 29.2.2012 ste podali občanu-ki odgovor v zvezi z pasjimi iztrebki. Odgovor se mi ne zdi popolnoma zadovoljiv, saj se nanaša predvsem na mestni park, kamor pa mnogi lastniki psov ne zahajajo. Problem je v 23

različne načine. Tako smo poostrili nadzor nad nevestnimi lastniki psov na javnih zelenicah, v mestnem parku in na drugih javnih površinah. V mestnem parku sta postavljeni dve pasji stranišči, ki pa se jih, po naših opažanjih, skrbniki psov ne poslužujejo v takšni meri, kot bi bilo zaželeno.

Pri izvajanju določb občinskega odloka o javnem redu, ki z globo 125,19 EUR sankcionira takšna ravnanja, predstavlja oviro identifikacija lastnika psa, postopek zoper mladoletne osebe itd. V preteklih letih smo z akcijami osveščanja lastnikov psov, z opozorilnimi tablami, nameščenimi na najbolj kritičnih lokacijah in z zloženkami, poskušali dvigniti zavest občanov. Tako kot nam je samoumevno, da ne mečemo smeti kar po ulicah in zelenicah, tako bi nam moralo biti tudi samoumevno, da počistimo za našim hišnim prijateljem, ki ga peljemo na sprehod. Zato bomo tudi v letošnjem letu izvajali akcije osveščanja lastnikov psov, h katerim bomo pritegnili čim več prostovoljcev. Zavedamo se, da za rešitev problema ne zadostuje sankcioniranje nevestnih lastnikov, ampak je potrebno navade le-teh trajno spremeniti, to pa lahko dosežemo le s sodelovanjem čim širšega kroga občanov.«

marec 2012 |

Soboški grad Pozdravljeni gospod župan.

Smo skupina starejših občanov,ki se zelo radi sprehajamo po našem lepem parku, občasno posedemo in opazujemo okolico.

Večkrat opazimo, da se v našem gradu nekaj prenavlja, ureja.

Opazimo tudi, da se večkrat prirejajo razne prireditve, razstave... Pohvale vredno. Ampak, ker smo starejši, med nami so tudi invalidi je nam ogled nemogoč in smo zaradi tega prikrajšani in sprašujemo se ali se vse to prireja samo za določeno populacijo? Sedaj pa preidimo k bistvu... visoka stopnišča, brez dvigala za invalide. Zanima nas ali je kdaj kdor sploh razmišljal o tem? Še veliko uspeha pri vašem delu vam želimo.

Odgovor vam je pripravil župan mestne občine Anton Štihec: »Skupaj s Pomurskim muzejem razmišljamo o izgradnji dvigala na grajskem dvorišču tudi zaradi dostopa invalidov do muzeja. V tej smeri je bil izdelan idejni načrt dvigala. Ker pa je grad kulturno-zgodovinski spomenik, je potrebno vse posege na območju gradu uskladiti z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Zahvaljujem se vam še za dobre želje in vam enako želim vse dobro.« Lendavska - Gregorčičeva Pozdrav! Zanima me, čigavo je zemljišče na vogalu Lendavske in Gregorčičeve ulice in zakaj to zemljišče še po tolikih letih ni pozidano? Obstajajo kakšni načrti za pozidavo?

Kakšna vogalna stavba, recimo Sobočanka 2, bi zelo lepo lahko zapolnila območje križišča.

Odgovor vam je pripravil višji svetovalec za režijski obrat in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Drago Ružič: »Zemljišče na vogalu Lendavske in Gregorčičeve ulice v Murski Soboti je v lasti Mestne občine Murska Sobota. Po prostorskem aktu iz leta 1990 je na tem območju predvideno parkiri-

| marec 2012

šče, vendar v povezavi z izgradnjo manjših stanovanjskih blokov v nadaljevanju ob Lendavski ulici, na zemljiščih, ki so v zasebni lasti.

nega reda za celotno progo? Ker avtobus tudi vozi preredko, je onemogočeno, da bi občani bus uporabljali mimogrede, ko gredo v mesto, temveč je treba pot načrtovati, kot da gremo v kakšen drug kraj. Zaradi tega, ker veliko delov mesta ni pokritih (Obi, Maximus, Kamenšnica, Krog, Rakičan ..., zato je nemogoče načrtovati opravke z uporabo vašega avtobusa. za nekaj opravkov bi porabili ves dan.

Zakaj je avtobus na postajališčih prižgan tudi po 5 in več minut - klima ne sme biti razlog, saj je avtobus prižgan tudi, ko ni vroče. Gre za prekršek in okolju zelo škodljivo ravnanje.

Ljubljanski potniški promet je podaljšal svoje linije v primestni promet, proge so na vseh postajališčih, prav tako nadstreške, klopi, koše, pregledne sheme itd. Upamm, da se boste malo zgledovali po njih, še raje pa po urejenem mestnem prometu v bolj razvitih državah.

Strinjamo se z vami, da bi pozidava izboljšala celostno podobo in ureditev območja, vendar je takšno urejanje povezano s precejšnjimi vlaganji v usposobitev območja za samo gradnjo in pridobitvijo investitorja, ki bi v času zaostrenih gospodarskih in finančnih razmere bil pripravljen investirati v gradnjo predvidenih večstanovanjskih objektov.« Pločnik Ivana Regenta Pozdravljeni! mene pa zanima pločnik v drugi polovici ulice ivana regenta. L.P. Borut.

Odgovor vam je pripravil Bogomir Rola: »Ureditev pločnika v južnem delu Ulice Ivana Regenta, v M. Soboti, je v domeni Mestnih četrti M. Sobota oziroma njihovih programov, za katere se sicer sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu. Trenutno se za ureditev zadevnega pločnika preverja najoptimalnejša strokovna rešitev, od katere bo odvisna tudi sama izvedba. Izvedba pločnika bi se na naj po predvidevanjih pričela že v letošnjem letu.«

Odgovor občinske uprave: Pozdravljena, ga. Novak, na večino vprašanj vam je odgovor pripravila ga. Vesna Rebrica iz Avtobusnega prometa M. Sobota.

Navajamo: »Podjetje AP MS d.d. je izvajalec prevozov na mestni liniji in ni pristojno za organizacijo in infrastrukturo. Kot prevoznik pa smo dolžni izobesiti vozne rede na postajališčih, ki smo jim v primeru Sobočanca dodali še skico linije. Mestna linija Sobočanca poteka po naslednjih ulicah: Prežihova ulica, Ulica Štefana Kuzmiča, Ulica Mikloša Kuzmiča, Ulica Zorana Velnarja, Kroška ulica, Tomšičeva ulica, Trstenjakova ulica, Bakovska ulica, Slomškova Ulica (avtobusna postaja Murska Sobota), Slovenska ulica, Lendavska ulica, Noršinska ulica (Ekonomska šola)-Nemčavci (BTC). Mestni avtobus vozi vedno na tej liniji in po vseh navedenih ulicah, samo smer vožnje se spremeni. Enkrat gre od Prežihove ulice proti BTC-ju, nato pa iz BTC-ja proti

Sobočanec V zvezi s Sobočancem imam nekaj pripomb. Neurejenost postajališč. Na posamičnih postajah ni košev za smeti, nobene sence, klopi, nadstreška, ničesar, kar velja za osnovni standar za postajališča. Proge so nejasne in jih bom ugotovila očitno le tako, da se bom peljala v dele mesta, čeprav mi ni potrebno. Če sem pri Blagovnici, ne vem, kje točno bo šel bus, da pridem v Trstenjakovo ulico in iz nje na Mikloša Kuzmiča ... Še manj pa, koliko časa mi bo to vzelo. Če želim vedeti, ob kateri uri bo bus peljal po npr. Trstenjakovi, moram iti tja ali pogledati na internet, kar ni vedno izvedljivo. Ali ne bi vsa postajališča imela voz24

Prežihovi ulici. Primer: Če želi občanka vstopiti pri Blagovnici se bo peljala po Slovenski ulici, Slomškovi ulici in po Bakovski ulici do Trstenjakove ulice. Na vsakem od postajališč na navedenih ulicah se nahaja informacija o voznih redih. Besedilo na teh voznih redih smo poskušali tudi čimbolj povečati, da je lažje berljiva in vidna slabovidnim osebam.

Skladno z zakonodajo morajo biti na voznoredni tabli objavljeni odhodih za posamezno postajališče in ne za vsa postajališča, ki se nahajajo na liniji. Kolikor pa smo razumeli iz besedila občanke, le-ta predlaga, da bi naj objavili odhode vseh postajališč v MO Murska Sobota na vsaki voznoredni tabli. Ob nespremenljivi velikosti in vsebini obstoječega besedila bi to pomenilo, da je potrebno zelo povečati voznoredne table, če želimo ohraniti že obstoječo vsebino.

V sodelovanju s pristojnimi v MO Murska Sobota se bomo pogovorili o tej pobudi. Glede prižganega avtobusa na postajališčih smo že obvestili našo prometno kontrolo, ki bo opravila nadzor in po potrebi opozorila vozno osebje. Za vprašanja in pobude, na katera vam nismo pristojni podati odgora, ker se nanašajo na lokalno skupnost, pa predlagamoo, da se občanka obrne na MO Murska Sobota.« Mestna uprava, zanjo mag. Hugo Maučec, dopolnjuje odgovor z naslednjim: »Mestna občina M. Sobota v proračunu za leto 2012 nima planiranih finančnih sredstev za ureditev obstoječih postajališč z nadstreški ter klopmi in nima zagotovljenih finančnih sredstev za izvedbo dodatne linije mestnega avtobusa, ki bi povezal morebiti tudi OBI, Maximus,…

Dogovarjanja potekajo s trgovskimi centri, kateri bi sofinancirali dodatno linijo mestnega avtobusa, katera bi povezala sedaj še tiste trgovske centre, do katerih se trenutno ni možno pripeljati z mestnim avtobusom.«

JAVNE OBJAVE

NAJAVA RAZPISA

DODATNO OBVESTILO

Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2012 se bo razpisal naslednji javni razpis s področja

VSEM LASTNIKOM/CAM KMETIJSKIH (GOZDNIH IN NEGOZDNIH) ZEMLJIŠČ, po katerih ali ob katerih poteka struga Malega Dobla

ŠPORTA

Spoštovani!

Dne 16.02.2012, sta Vam bila s strani Mestne uprave in Agencija RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami, Sektorja za področje reke Drave in Mure, Oddelka porečja reke Mura iz M. Sobote, posredovana dopisa, štev. 3550007/2011 - (2)/186 in 355-0007/2011 - (3)/186, s katerima ste bili med drugim zaprošeni in pozvani, da: - z izvedbo teh del, predvsem pa z odstranitvijo dreves, zarasti ter naplavin iz same struge Malega Dobla, zagotovite povečan vodni pretok, oziroma zagotovite nemoteno odtekanje vode, v dolžini trase in na tisti strani (ali obeh) struge, kjer Vaša zemljišča mejijo nanjo.

- z izvedbo teh del, predvsem pa z odstranitvijo dreves, zarasti ter naplavin iz same struge Malega Dobla, zagotovite povečan vodni pretok, oziroma zagotovite nemoteno odtekanje vode, v dolžini trase in to na tisti strani (ali obeh) struge, kjer Vaša zemljišča mejijo nanjo. Predvsem pa prosimo in pozivamo tiste lastnike zemljišč, ki imajo obdelovalne kmetijske površine vzpostavljene tik do struge (ali celo v njo), da le-te opustijo in vzpostavijo korito v stanje, ki bo zagotavljalo odvajanje vode.

Razpis: Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2012 Objava razpisa: predvidoma 6. aprila 2012, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi).

Predmet razpisa: zbiranje predlogov za sofinanciranje naslednjih vsebin, ter razvojnih in strokovnih nalog: interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov, športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami in študentska dejavnost, kakovostni šport, vrhunski šport, športna rekreacija, šport invalidov, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, delovanje športnih društev in Športne zveze, športne prireditve, športni objekti, informacijski sistem na področju športa, priznanja športnikom in športnim delavcem.

Prijavitelji: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v Mestni občini Murska Sobota, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in šole.

Informacije: Goran Gutalj (ZKTŠ Murska Sobota, Mladinska 3, 9000 Murska Sobota), GSM: 031-792-969; elektronska pošta: goran.gutalj@sz-ms.si

Pri predhodno navedenih pozivih pa žal niso bile navedene določene omejitve, ki jih vsebujeta 32. in 33. Člen Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) - Ur.l.

RS, št. 16/2004 in 120/2006 Odl.US: U-I-98/04 ter 17/2008, katera med drugim določata, da: - sekanje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih je prepovedano v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, med 1. marcem in 1. avgustom.

- si mora v kmetijski krajini lastnik zemljišča oziroma izvajalec del prizadevati za ohranjanje oziroma novo osnovanje skupin drevja in grmovja tako, da pusti najmanj eno desetino površine v prvotni zarasti ter - je v času gnezdenja ptic, med 1. marcem in 1. avgustom, prepovedano sekati zarast ob vodnih bregovih, čistiti odvodne kanale in prazniti vodna zajetja.

OBVESTILO V mestu Murska Sobota in v primestnih naseljih imajo nekateri stanovanjski in poslovni objekti neprimerno urejeno odvajanje padavinske odpadne vode s streh in drugih utrjenih površin, na javne površine. Zaradi tega so v zimskih obdobjih te površine zaledenele, kar predstavlja posebno nevarnost za pešce, saj so nekateri pločniki skoraj neprehodni.

Lastnike oziroma upravljavce stavb pozivamo, da v skladu s Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l.

RS št. 47/05; 45/07 in 79/09) za padavinsko vodo, ki odteka s streh stavb ali z utrjenih površin, zagotovijo odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.

Na območjih kjer ponikanje zaradi sestave tal ni možno, mešani kanalizacijski sistem pa omogoča odvajanje padavinskih voda, se le ta lahko odvaja v javno kanalizacijo, pod pogojem, da uporabnik pridobi soglasje izvajalca javne službe - podjetja Komunala d.o.o., ki bo takšen način odvajanja padavinske vode zaračunaval v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l.

RS št. 63/09).

Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem.

Zato Vas prosimo in pozivamo, da te omejitve pri izvedbi zaprošenih del upoštevate in tako z morebitnim odstranjevanjem zarasti in drevja nemudoma prenehate in ta dela nadaljujete po 1 (prvem) avgustu letošnjega leta.

Obveščamo Vas tudi, da prepoved sečnje dreves in zarasti ter ostalih omejitev po zakonu nadzira Lovski inšpektor, ki bo spoštovanje omejitev izvajal na terenu v prihodnjih dneh.

Ker je pri prvotnih pozivih časovna omejitev sečnje in odstranjevanja zarasti na kmetijskih zemljiščih in vodnih bregovih, izostala, se vam za to opravičujemo in Vas v pričakovanju, da to z razumevanjem sprejmete, lepo pozdravljamo.

Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota

Mestna uprava Mestne občine Murska Sobota

25

marec 2012 |

KULTURA

Dokumentarec »Radgona 1991« kot zbir gradiva vojnega dogajanja v Pomurju

Celovečerni film »Radgona 1991 – osamosvojitvena vojna v Pomurju« orisuje dogajanje v pokrajini med desetdnevno osamosvojitveno vojno.

| marec 2012

Po besedah scenaristke in režiserke Brigite Bavčar ima ta s strani Evropske prestolnice kulture podprt dokumentarec izjemen pomen za Pomurje, saj gre za prvi tovrsten prikaz vojnega dogajanja na naših tleh. »Za pomursko središče je dokumentarni film priložnost za osvežitev spomina tistih, ki omalovažujejo dogajanje, pri katerem niso aktivno sodelovali, in za seznanitev po osamosvojitveni vojni rojenih mladih ljudi, da vidijo, kako je bilo leta 1991, ko so nas vznemirjala vojaška letala v nizkih preletih in je v zraku visela javno izrečena grožnja vojaškega napada na naše mesto,« je povedala Bavčarjeva, ki meni, da gre zahvala, da Murska Sobota ni doživela usode Gornje Radgone, pogajalcem in ženskemu prizadevanju, da je do pogajanj sploh prišlo.

Dokumentarni film je v jubilejnem letu osamosvojitve nastal, da bi prikazali vojno dogajanje na območju Pomurja, pri čemer je Gornja Radgona izpostavljena kot mesto, ki je pri poskusu zavzetja mejnih prehodov v severovzhodni Sloveniji utrpelo največjo materialno škodo, Murska Sobota pa je predstavljena kot prvo po drugi svetovni vojni iz zraka raketirano mesto v Evropi.

Film je nastajal kar devet mesecev, scenarij zanj sta napisali Eva Celec in Brigita Bavčar, ki je skupaj s Štefanom Celcem film tudi režirala, tehnično realizacijo pa je prevzel Jože Glažar iz MPN Studia. Poldrugo uro trajajoči celovečerec ponudi 38 pričevanj akterjev, udeleženih v vojni, med njimi svojo vlogo v takratnih zaostrenih okoliščinah pojasni Bavčarjeva, vključene pa so tudi izjave predstavnikov tedanje Milice, Civilne zaščite, Teritorialne obrambe in prostovoljcev »molotovkarjev« v Gornji Radgoni. Film daje na vpogled veliko neobjavljenega gradiva, ki so ga avtorji pridobili iz policijskih arhivov, pri Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona, v arhivu TV Radgona, muzeju v avstrijski Radgoni ter pri prebivalcih krajev, skozi katere se je premikala tankovska kolona polkovnika Popova. Dokumentarne fotografije sta odstopila novinarja Boris Jaušovec in Jože Pojbič.

26

Špela Horvat

Prva javna predstavitev filma se je sicer zvrstila že 15. decembra v Gornji Radgoni, uradno premiero pa je dokumentarec »Radgona 1991 – osamosvojitvena vojna v Pomurju« doživel 17. februarja v Dvorani Park v Murski Soboti.

Med drugimi se je premiere udeležil tudi nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki je neposredno po premieri avtorjema dokumentarnega filma izrazil navdušenje in hkrati skrb, da naj zbrano gradivo, ki ga je bilo za štiriurno in ne le poldrugo uro trajajočo projekcijo vojnih dogodkov, skrbno čuvamo za zanamce. Kot je ob tem povedala Brigita Bavčar, sta slika in beseda v sozvočju ter verodostojni, zato ju ne morejo izničiti zapisane besede posameznikov in združenj.

KULTURA

Izšel Balažicev umetnostnozgodovinski oris Pomurja Dr. Janez Balažic je 2. marca v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti predstavil knjigo »Pomurje. Umetnostnozgodovinski oris«.

Knjiga po besedah avtorja predstavi pokrajino s kratkim in jedrnatim, strokovnim in hkrati dostopno pisanim vodnikom po vseh ključnih točkah arhitekture, stenskega slikarstva, spomenikov in likovnih del v Prekmurju, Prlekiji in delu Slovenskih goric, torej po umetnostnozgodovinskih artefaktih, ki so od srednjega veka do sodobnosti krojili stanje duha v pokrajini ob Muri. Na predstavitvi knjige je dr. Janez Balažic za zbrane pripravil tudi

priložnostno predavanje o umetnostnozgodovinski preteklosti in sedanjosti Pomurja.

Pri Založbi Franc – Franc, kjer je delo izšlo, so v lanskem letu izdali kar dvanajst knjig, od tega tri s področja humanistike in stvarne literature, pet leposlovnih in eno prevodno delo. Kot je povedal Franci Just, predstavnik založbe, so na vse izjemno ponosni. »Še posebej pa smo ponosni na knjigo dr. Janeza Balažica, in sicer iz več razlogov. Knjiga je preprosto

Zmago Jeraj v Galeriji Robin

V Galeriji Robin je 23. februarja svoja dela razstavil priznani slovenski slikar Zmago Jeraj. Razstavo likovnih del Prešernovega nagrajenca je predstavil umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal.

Špela Horvat

in najbolj iskreno lepa, je pa plod domačega znanja, tudi na to smo ponosni.« Po mnenju založbe namreč gre za delo, ki ga je Pomurje dolgo čakalo in kakršnega na področju umetnostne zgodovine še ni imelo.

Aleksandra Grah

Obalov nagovor, v katerem je predstavil Jerajevo ustvarjalno pot, je potekal ob spremljavi moškega pevskega zbora Lipovci pod vodstvom Gorazda Tivadarja.

Priznani slovenski slikar Zmago Jeraj sodi med ključne osebnosti slovenske likovne umetnosti druge polovice 20. stoletja. S sliko, risbo, grafiko, fotografijo, ilustracijo, knjižno opremo, scenografijo, grafičnim oblikovanjem in filmom se uvršča med sodobno slovensko ustvarjalno elito. Z likovno esejistiko, kritiškimi in teoretskimi zapisi ter inovativnimi pedagoškimi pogledi je razkril intelektualno stran svojega značaja in širino svoje

erudicije, so galeristi zapisali ob umetnikovi lanski retrospektivi v Umetnostni galeriji Maribor.

Zmago Jeraj je leta 2009 prejel najvišje priznanje na kulturnem področju – Prešernovo nagrado, kjer je v utemeljitvi zapisano, da je nagrado prejel za viden prispevek na področju likovne umetnosti. »Zmago Jeraj je prehodil dolgo pot na Akademiji za likovno umetnost, kjer je vzgajal likovne umetnike, ki se ga z veseljem spominjajo kot odličnega profesorja in ustvarjalca, saj je znal svoje uspehe in dosežke prenesti tudi mlajšim,« je dejal Obal. Po njegovih besedah v Jerajevem slikarstvu velja ukri27

vljena rokokojska linija. »Vsaka slika zase govori svojo zgodbo, samo od nas pa je odvisno, če bomo te zgodbe znali prebrati, doživeti, podoživeti in trajno vtisniti,« je mag. Franc Obal strnil svoje vtise o Jerajevem delu.

marec 2012 |

KULTURA

Volodja Balžalorsky in Primož Parovel v PAC-u

Klub PAC je februarja gostil mednarodno priznanega violinista Volodjo Balžalorskyja in atraktivnega harmonikarja Primoža Parovela.

vsej Evropi in ZDA, svoje delo umetnika poustvarjalca pa uspešno dopolnjuje s pedagoškim delom. V ritme harmonike je zbrane popeljal Primož Parovel, ki sodi med najaktivnejše glasbenike svoje generacije. Tudi sicer redno nastopa kot solist ali komorni glasbenik na koncertih po Evropi, Kanadi in Aziji. Širok repertoar Primoža Parovela zajema skladbe iz številnih glasbenih obdobij od zgodnjega baroka do sodobne glasbe, aktivno pa glasbenik sodeluje s skladatelji iz Kanade, Anglije, Nemčije, Švice, Izraela, Slovenije, Koreje, Japonske, Tajvana in Filipinov.

Od leta 2008 deluje na Hsin-chu National University of Education na Tajvanu, od leta 2009 pa je zaposlen kot docent za harmoniko na ljubljanski Akademiji za glasbo. Oba glasbenika sta s

Prvi gost je dobitnik več mednarodnih priznanj, nagrad in nominacij. Novembra 2007 je bil nominiran za »The Los Angeles Music Award – Best Classical Artist 2007«.

S številnimi koncerti in snemanji doma in v tujini si je ustvaril sloves violinista izbrušene tehnike, bogatega tona in prefinjene muzikalnosti. Redno nastopa po

Skupna razstava Marije Skledar in Neli Lalović

Babica in vnukinja sta vsaka svoje stvaritve razstavili družno in tako na najlepši način potrdili zelo pomembno medgeneracijsko sodelovanje.

| marec 2012

pa se je tej dejavnosti posvetila leta 2000, ni treba posebej predstavljati. Danes je zelo aktivna članica več likovnih sekcij: deluje v Mozaiku v okviru Društva upokojencev Murska Sobota, Likosu in Mavrici.

Kot je bilo zapisano na vabilu, Skledarjeva šele kot aktivna upokojenka v različnih likovnih tehnikah – v oljni, akrilu, akvarelu, zadnje čase pa k slikam dodaja še blago, vrvice in žaganje, uresničuje svoje sanje na področju likovnega ustvarjanja, »… bogati svojo dušo, išče nove materiale, s katerimi ustvarja, v svoje naslikane svetove pa vedno znova vabi tudi gledalce«. Če se sama umetniško izpopolnjuje na likovnih delavnicah in kolonijah, ki potekajo pod vodstvom različnih umetnikov in likovnih pedagogov, pa znanje z

Nimamo pogosto priložnosti, da bi babica in vnukinja pripravili skupno samostojno razstavo, zato je bilo ob odprtju te v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota zanimanje toliko večje.

Sobočanke Marije Skledar, upokojene vzgojiteljice, ki je ljubezen do likovnega izražanja začutila že v svojem poklicu, resneje 28

Aleksandra Grah

svojim nastopom poskrbela za vrhunsko glasbeno doživetje, ob katerem so v koncertnem programu uživali ljubitelji atraktivnih glasbenih ritmov.

Geza Grabar

veseljem prenaša tudi na mladi rod. In tu je prva prav njena vnukinja Neli. Danes učenka četrtega razreda osnovne šole je tudi po babičini zaslugi kazala željo po risanju, babica Marija pa je tudi glavna, ki jo korak za korakom pelje v svet likovne umetnosti.

Da Neli pri risanju in slikanju, ko izraža svoja doživetja, veselje, igrivost, ljubezen do živali, uporablja različne tehnike (akvarel, akril, riše pa tudi s flomastri), dokazujejo njena dela. Skupaj z babico sta razstavili vsaka svoja dela in nastala je nenavadna skupna razstava. Za obe prva te vrste. To je za Neli sploh prva razstava, Marija pa v okviru likovnih sekcij s svojimi deli na njih sodeluje doma in v tujini.

ŠPORT

Slovenski judoisti zborovali v Murski Soboti Judo klub Murska Sobota, ki ga vodi predsednik Geza Krančič, je ob sodelovanju Območne enote Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti gostil četrti letni zbor članic Judo zveze Slovenije.

Uvodoma je ob domačem predsedniku delegate iz celotne Slovenije v imenu Mestne občine Murska Sobota pozdravil tudi predsednik murskosoboške športne zveze Stanko Kerčmar.

Udeleženci so na začetku zbora z minuto molka počastili spomin na preminula Nika Vrabla s Ptuja in Antona Tončka Kosa iz Murske Sobote.

Danes pri nas deluje 61 judo klubov, v njih je aktivnih blizu 2800 tekmovalcev, slovenski judoisti pa bodo imeli na letošnjih olimpijskih igrah v Londonu najmanj sedem udeležencev, kar predstavlja izjemen kakovostni napredek te borilne veščine v Sloveniji.

Predsednik Judo zveze Slovenije in hkrati tudi podpredsednik Olimpijskega komiteja – Združenja športnih zvez Slovenije Bogdan Gabrovec je novinarjem o tem, zakaj so prišli na skupščino ravno v Prekmurje,

povedal: »Na odločitev je vplivalo več dejavnikov. V letu 2012, ko slovenski judoisti praznujemo 60-letnico delovanja, smo skupščino sklicali v Murski Soboti, saj je judo prisoten že več kot 50 let, upoštevali pa smo tudi rezultate domačega kluba in dobro vključevanje tukajšnjega okolja. Murska Sobota je že večkrat gostila druženja slovenskih judoističnih delavcev in vedno smo bili dobro sprejeti.

Slab začetek, dober konec?

Murskosoboški odbojkarji v nadaljevanju sezone v modri skupini za prvaka nikakor ne najdejo prave igre, zato se porazi kar vrstijo. A kljub vsemu so v nekaterih tekmah nakazali, da Dejana Fujsa z varovanci še ne smemo odpisati.

Geza Grabar

Že v času, ko je bil v nekdanjem jugoslovanskem in slovenskem judu med vodilnimi športnimi delavci Anton Tonček Kos, je bilo to okolje prijazno do judoistov. Kjer si dobro sprejet, tja se rad vračaš, zato smo v letu, ko praznujemo okrogli jubilej slovenskega juda, z veseljem prišli v Mursko Soboto.«

Smiljan Kuhar

Odbojkarsko prvenstvo se počasi preveša v sklepno fazo, ko bodo na vrsti boji na izpadanje. Igralci Panvite Galexa v tekmah modre skupine niso blesteli, saj so na desetih srečanjih slavili zgolj dvakrat; obakrat so bili boljši od ekipe Go Volley, medtem ko za Astec Triglav, Salonit Anhovo, ACH Volley in Calcit Volleyball preprosto niso našli pravega recepta za uspeh. Še najbolj je privržence domačih odbojkarjev presenetil prvi poraz v nadaljevanju prvenstva, ko je sredi Murske Sobote slavil kranjski Triglav.

Ravno Triglavani bodo tisti, ki bodo v bojih na izpadanje prvi poizkušali zagreniti življenje Fujsovim varovancem.

Četrtfinale bo namreč ravno med ekipama Astec Triglav in Panvita Galex, pri čemer bodo imeli Kranjčani prednost domačega terena. Za murskosoboške odbojkarje se sredi marca tako začenja obdobje za biti ali ne 29

biti. Preboj v polfinale bi bil zagotovo velik korak naprej k tako želenemu odličju v domačem prvenstvu. Čas za maščevanje proti Triglavu je torej ravno pravšnji.

marec 2012 |

ŠPORT

Zmagovalni ritem prenesli v spomladanski del

Mura je spomladanski del prvenstva začela tako, kot je končala jesenskega. Z zmagama namreč. V Velenju je najprej padel Rudar, na Fazaneriji je klonil Triglav.

| marec 2012

bila na dosegu roke. Domačini so v zadnjih minutah z zadetkom uspeli le omiliti poraz.

Po srečanju v Velenju je bil na vrsti torek, 6. marec, ki so ga v vodstvu črno-belih označili kot dan D za dogovor o sodelovanju z italijanskimi investitorji. Kot se je izkazalo pozneje, je bil t. i. dan D dejansko šele dva dni pozneje, v četrtek, ko je z italijanske strani prišel pozitiven odgovor. Motivacija pred tekmo s Triglavom tako ni smela biti vprašljiva, kar se je ne nazadnje pokazalo tudi na igrišču.

Ponovno je mrežo nasprotnikov načel Fajić, delo pa je pet minut pred koncem končal Bohar. Pred velikim derbijem z Mariborom so se muraši tako povzpeli na tretje mesto državne razpredelnice.

Ravno teden pred tekmo z Mariborom naj bi bil odločilen glede finančne injekcije. Sredi te-

Zimskega premora je konec in nogometni ples se je vrnil na slovenska prvoligaška igrišča. Mura je nadaljevanje prvenstva pričakala na četrtem mestu, večino priprav pa so varovanci Anteja Šimundže opravili kar v Murski Soboti. V sklopu težko pričakovanega sodelovanja z Italijani (to pred izdajo Novin še ni bilo pisno potrjeno) so muraši odšli tudi na enotedenske priprave v Pulj, kjer so lahko trenirali na naravni podlagi.

Kot kaže, jim je sprememba dobro dela, saj so teden pred pričetkom prvenstva odigrali generalko z Gorico in jo premagali z 2 : 1. Obeti pred nadaljevanjem prvenstva so bili torej več kot dobri, čeprav je v zraku viselo vprašanje glede vstopa italijanskih investitorjev v Muro 05.

Sestankovanja, revizije in druge stvari so se vlekli iz tedna v teden, pred tekmo v Velenju pa se je marsikomu porodilo vprašanje, kako se bodo na zahteven položaj odzvali igralci in kakšne posledice lahko dogajanje okoli kluba pusti v njihovih glavah.

Vendar o tem, da na Fazaneriji glede finančnega stanja ni vse v najlepšem redu, na tekmi proti Rudarju ni bilo ne duha ne sluha. Črno-beli so srečanje začeli izjemno in že v drugi minuti povedli, ko je zadel njihov prvi strelec Nusmir Fajić. V drugem polčasu je za vodstvo z 2 : 0 poskrbel Leon Horvat in zmaga je 30

Smiljan Kuhar

dna, predvidoma 13. ali 14. marca, naj bi se glavni akterji mudili na Fazaneriji, kjer bi podpisali pogodbe in začeli s finančnimi transakcijami. Glede na to, da je to dogajanje potekalo po koncu redakcije Soboških novin, bomo o razpletu pisali naslednjič.

ŠPORT

Drugi Valentinov party Plesne šole Zeko

Skoraj neverjetno je, koliko mladih se zbira v tem plesnem centru v Veščici pri Murski Soboti. Glavni »krivec« za vse to je plesni učitelj in plesalec Dejan Zečević.

Geza Grabar

Letos se je tam zgodil drugi zumba party, posvečen valentinovemu ali dnevu zaljubljenih.

Kot ugotavlja Zečević, je bil to največji tovrstni dogodek v severovzhodni Sloveniji in eden večjih v Sloveniji nasploh.

Pod vodstvom ducata energičnih inštruktorjev iz Slovenije in Hrvaške se je tisto soboto potilo še okoli 135 zagretih navdušencev nad latino ritmi.

Program so popestrili breakdance plesalci »The Chosen Ones« in plesalca striptiza iz skupine »Total KnockOut«. »Nepozabni zumba party!« se je slišalo iz ust zadovoljnih gostov. »Zelo sem vesel

in ponosen, da nam je uspelo pripraviti še en vrhunski dogodek,« je sogovornik komentiral dogodek.

O izjemnem zanimanju za prireditev, ki je postala tradicionalna, priča tudi podatek, da so morali zaradi izjemnega zanimanja predčasno zaključiti z zbiranjem prijav, in to kljub številnim koncertom in maškaradam, ki so se vrstili to soboto. »Ogromno truda in sredstev vlagamo v znanje, zato nam ljudje zaupajo in cenijo kakovost našega dela. Tadeja, Sanela in Bianca so ogromno naredile tudi na terenu in zum-

bo še bolj približale ljudem, saj je zumba iz naše plesne šole prisotna že na desetih lokacijah po Prekmurju.«

Juteršnik in Lovenjakova zmagovalca četrtega prvenstva Pomurja v veleslalomu V soboto, 3. marca, je Smučarski klub Pomurje organiziral četrto prvenstvo Pomurja v veleslalomu.

Smiljan Kuhar

Tekmovanje je potekalo na avstrijskem smučišču Weinebene.

Zdaj že tradicionalnega prvenstva Pomurja v veleslalomu se je udeležilo okrog 50 tekmovalcev, mladih in odraslih. Letos sta se v moški konkurenci najbolje odrezala Peter in Jernej Juteršnik.

Prvi je postal absolutni zmagovalec, Jernej pa je tekmovanje končal kot zmagovalec pomurskega pokala. Absolutna zmagovalka in prav tako zmagovalka pomurskega pokala je postala Brigita Lovenjak.

31

marec 2012 |

ŠPORT

Potop pod led Potapljaškega društva Murska Sobota

Voda ima pod ledom običajno štiri stopinje Celzija, na površju je bilo skoraj deset stopinj pod lediščem, zato so se potapljači pod ledom celo (o)greli.

roma potapljačev inštruktorjev postalo kar šest članov: Vojko Banfi, Jože Škrilec, Blaž Berden, Robert Göncz, Rok Praprotnik in kot edina ženska tokrat Eva Klemenčič.

Tečaj s potopom je v Murski Soboti potekal na ravni celotne Podvodne reševalne službe Slovenije, ki šteje okrog 160 pripadnikov in kamor se prek 15 reševalnih postaj združujejo podvodni reševalci iz vseh slovenskih potapljaških društev.

Tudi ta tečaj je potekal pod okriljem Slovenske potapljaške zveze, v katero so združena vsa potapljaška društva.

Kot je ponosno povedal dr. Mitja Slavinec, dolgoletni predsednik murskosoboškega potapljaškega društva, že vrsto let pa je tudi na čelu krovne zveze, so prav Sobočani prvi v državi začeli z organiziranim podvodnim reševanjem. Danes njihova specialna enota, ki je ob gornjeradgonskih potapljačih ključna v pomurski reševalni postaji, šteje 20 podvodnih reševalcev. Za potop v vodo, zlasti pa pod led, veljajo posebna stroga pravila: vselej se

Potapljaško društvo Murska Sobota, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja, prvo v državi pa je začelo tudi z organiziranim reševanjem iz vode, je po dveh letih premora ponovno pripravilo tradicionalni, letos jubilejni deseti potop pod led. Tudi tokratnega so pripravili v gramoznici ob Bakovski cesti oziroma v Soboškem jezeru.

Letošnjega so združili z zaključnim, praktičnim delom usposabljanja novih potapljačev za reševalce iz vode. Skupaj enajst kandidatov je opravilo tečaj potapljanja za inštruktorja. Iz murskosoboškega potapljaškega društva je novih potapljačev ozi-

Uspešen nastop pomurskih modelarjev na Siničevem memorialu Konec februarja je na letališču v Rakičanu potekal Siničev memorial v tekmovanju prosto letečih modelov.

Tekmovanje je med drugim štelo tudi za slovenski pokal.

| marec 2012

Med nastopajočimi so bili tudi tekmovalci iz Pomurja, najbolje pa se je odrezal Črt Šiftar iz Rekreacijsko-športnega društva Start iz Polane. Mladi modelar, ki je letos postal tudi najboljši športnik v Mestni občini Murska Sobota, je osvojil drugo mesto v kategoriji F1A, in sicer v mladinski konkurenci. Poleg njega sta nastopila še člana Društva modelarjev Pomurja Miha Lemut in Andrej Ouček, ki sta osvojila četrto in peto mesto. Kar se tiče absolutne konkurence F1A, je

Šiftar še enkrat osvojil drugo mesto, Boštjan Bagari iz Aerokluba 32

Geza Grabar

morajo potapljači s predpisano in brezhibno opremo potapljati v parih, na površini ju mora spremljati spremljevalna ekipa, ki ima prek navezane vrvice na vsakega potapljača z njima tudi fizični stik. Prav reševanje izpod ledu velja za najzahtevnejšo obliko podvodnega reševanja.

Letošnji potop pri Murski Soboti je potekal na eni najglobljih ledenih skorij doslej, saj je debelina ledu v povprečju znašala blizu 20 centimetrov. Kljub temu, pravi Slavinec, ni nikoli odveč previdnost, da se sami ne podajamo na tako velike in zaradi globoke vode zelo nevarne ledene površine, saj te kljub debelini ledu skrivajo veliko pasti za morebitni nepredvideni udor, ki je lahko za marsikoga tudi usoden.

Smiljan Kuhar

Murska Sobota pa je zasedel sedmo mesto.

CIVILNA ZAŠČITA

Ob dnevu Civilne zaščite devet priznanj tudi v Mestno občino Murska Sobota Poveljstvo Civilne zaščite Republike Slovenije je ob 1. marcu – mednarodnem dnevu Civilne zaščite – na območju pomurske regije podelilo 33 priznanj, od tega enajst bronastih, pet srebrnih in enajst zlatih znakov ter šest plaket.

Nekatera priznanja so podelili na osrednji državni prireditvi v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju, večino pa na osrednji regijski slovesnosti v Gornji Radgoni, kjer sta priznanja izročala generalni direktor republiške uprave za zaščito in reševanje Darko But, ki je bil tudi slavnostni govornik, in Martin Smodiš, poveljnik CZ za Pomurje in vodja murskosoboške izpostave republiške uprave za zaščito in reševanje.

Najvišje priznanje v Pomurju (plaketo CZ) bo med petimi prostovoljnimi gasilskimi društvi ob letošnji 130. obletnici prejelo na svoji osrednji slovesnosti Gasilsko društvo Murska Sobota kot društvo pete kategorije in širšega regijskega pomena.

Zlati znak je kot edini Prekmurec (druga prejemnika posameznika sta iz Ljutomera oziroma Madžarske) letos prejel doc. dr.

Mitja Slavinec, dolgoletni in uspešni predsednik Potapljaškega društva Murska Sobota, ki letos praznuje 40. obletnico delovanja.

Slavinec je že vrsto let tudi na čelu Slovenske potapljaške zveze.

Bronaste znake je iz mestne občine prejelo sedem posameznikov. Goran Klemenčič, vodja podvodne reševalne službe PD Murska Sobota, ki v okviru potapljaških društev najdlje deluje prav v Murski Soboti. Prejela ga je tudi Zorica Levačič, aktivna strokovna sodelavka v pripravah enot prve pomoči Civilne zaščite iz mestne občine za regijska in državna preverjanja, še prej pa tudi vsestransko aktivna v dejavnostih Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota. Za odlično delo svetovalca za mednarodno sodelovanje v Službi za mednarodne in evropske zadeve uprave za zaščito in reševanje pa tudi Borut Horvat iz Murske Sobote.

Zelo pomembno je njegovo delo v sklopu mednarodnega sodelovanja na področju varstva pred

naravnimi in drugimi nesrečami s sosednjimi državami ter v širšem evropskem prostoru. Kot pripadnik Civilne zaščite v poveljstvu državne enote za hitre intervencije (EHI) je uspešno zastopal Slovenijo na več mednarodnih sestankih in delavnicah ter sodeloval na mednarodnih usposabljanjih in vajah s področja zaščite in reševanja.

Ostali štirje dobitniki so gasilci.

Franc Cipot je poklicni gasilec v GD Murska Sobota, po gasilski izobrazbi je višji gasilski častnik prve stopnje. Dolga leta je bil poveljnik društva, še vedno pa je v njegovem operativnem vodstvu.

Bil je gonilna sila pri izgradnji polpoklicnega jedra in pri tehničnem opremljanju društva, še vedno pa je hvaležen mentor mnogim mladim gasilcem in desetinam. Iz GD Murska Sobota prihaja tudi Milan Vertot, dolgoletni poklicni tajnik in do upokojitve vodja servisa gasilske opreme, ki deluje pod okriljem društva. Uspešno je vodil operativno potapljaško enoto GD Murska Sobota, ki je sodelovala v akcijah in intervencijah. Prav tako je veliko prispeval pri izgradnji polpoklicnega jedra, tehničnem in operativnem opremljanju ter življenju društva kot celote. Ponosen lastnik bronastega znaka je tudi gasilski veteran Ivan Karoli iz PGD Rakičan, na čelu katerega je bil kar dva mandata.

Bil je gonilna sila v društvu ter je še danes vzor mnogim gasilcem 33

Geza Grabar

in desetinam. V gasilskih vrstah je že polnih 42 let. Z bronastim znakom je bil iz mestne občine odlikovan še Marjan Horvat, ki kot predsednik že drugi mandat uspešno vodi PGD Černelavci. V gasilske vrste je vstopil kot mladinec v rodnih Slovenskih goricah, zaradi zahtevnosti službe pa se je v gasilske vrste ponovno vključil leta 1996, in sicer kot predsednik vaškega odbora in član sveta krajevne skupnosti. Takoj po nastopu mandata je vodil projekt čezmejnega sodelovanja »PHARE – Varno v prihodnost«, ki se je zaključil s sodelovanjem društev iz kar treh držav. Ob požrtvovalnem operativnem delu, skrbi za izobraževanje ter nakupu zaščitne opreme za gasilce je v okviru društva uspešno vodil tudi nabavo kar dveh novih gasilskih vozil – GVC 16/25 in GVM 1.

marec 2012 |

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. marca 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:

KOZAMERNIK, EVA LONGYKA, RI, OTA, LAS, ŠPORN, PORA, EAK, OVIN, EVROPSKA, VE, PK, RAI, ETONČAN, BILIRUBIN, BR, PIETA, OSAMELEC, KOCJANČIČ, STO, STRATEG, EVO, KI, NOS, TUN, IM, ARA, RAC, AL, OR, BRILJANTINA, EVGLENA, ČUD, JEZ, ŠTERN, ALJAŽ, FERLAN, ANN, ID, ZORICA, NINO, TITICACA, KLANJANJE, OKOVANEC, AORTA, GAL.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan

Nelika Sabotin, Jakobovo naselje 55, 9000 Murska Sobota.

Naslovnica: Prebujajoča pomlad v mestnem parku, Aleksander Šiftar Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ

Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.

Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19

| marec 2012

34

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC MAREC Četrtek, 15. 3. 2012 ob 9.00 uri

DELAVNICA TRADICIONALNIH PREKMURSKIH OBRTI – ŠIBJE pletenje košar (K. Gomboc)

ob 17:00 uri

OBREZOVANJE DREVJA (B. Pucko)

Petek, 16. 3. 2012 od 14. 00 do 15.30 ure

Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK)

ob 16.30 uri

KUHARSKA DELAVNICA – Smörgåsbord (Švedski bife) –

Ponedeljek, 19. 3. 2012 ob 17.30 uri

JOGA SMEHA - udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)

Torek, 20. 3. 2012 ob 16.00 uri

PLESNA DELAVNICA - ustvarjalnost skozi ples (S. Ivanov)

Sreda, 21. 3. 2012 ob 8.30 uri

KROŽEK ROČNIH DEL (A. Mikolič, E. Šantavec)

ob 9:30 uri

ARHITEKTURNA DELAVNICA: TRI HIŠKE Delavnico bodo obiskali otroci iz vrtca. (N. Kolarić)

ob 16.00 uri

USTVARJALNA DELAVNICA izdelava verižic iz odpadnega papirja (B. Veren)

Četrtek, 22. 3. 2012 ob 9:30 uri

ARHITEKTURNA DELAVNICA: TRI HIŠKE. Delavnico bodo obiskali otroci iz vrtca. (N. Kolarić)

ob 17.00 uri

GREMO VSI NA JOGO (Društvo joga v vsakdanjem življenju)

Po uspešni dobrodelni prireditvi Podarimo srečo in prejetih donacijah smo na Osnovni šoli IV Murska Sobota dočakali novo vozilo. Razveselili smo se ga vsi – učenci, starši in zaposleni. Na naši šoli je kombi nepogrešljiv, saj se z njim dnevno vozi v šolo in domov veliko otrok. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste se v teh težkih časih odločili pomagati – staršem, občinam, podjetjem in posameznikom.

Učenci in delavci OŠ IV Murska Sobota

Petek, 23. 3. 2012 od 14. 00 do 15.30 ure

Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami ( DNK )

ob 16.30 uri

USTVARJALNA DELAVNICA izdelovanje Švedske zastave in vikinške maske.

Ponedeljek, 26. 3. 2012 ob 9.30 uri

ob 17.30 uri

KUHARSKA DELAVNICA - krušni izdelki iz pirine in komutove moke – delavnico izvajamo v sodelovanju z Informacijsko točko Evropske komisije Europe Direct Murska Sobota (Zavod PIP) v okviru evropskega leta Aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012 JOGA SMEHA - udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)

Torek, 27. 3. 2012 od 10.00 do 11.00 ure

DELAVNICA TRADICIONALNIH PREKMURSKIH OBRTI izdelki iz ličja (E. Cipot)

od 16.00 uri

REPORTAŽA IZ ROMUNIJE (B. Bavčar)

ob 14.00 uri

RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota (B. Fartek), skupina je že zapolnjena.

Sreda, 28. 3. 2012 ob 8.30 uri

KROŽEK ROČNIH DEL ( A. Mikolič, E. Šantavec )

ob 14.00 uri

RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota (B. Fartek), skupina je že zapolnjena.

ob 17.00 uri

SPOMLADANSKE GOBE – spoznavanje in priprava (M. Kelhar)

Četrtek, 29. 3. 2012 ob 9.00 uri

DELAVNICA TRADICIONALNIH PREKMURSKIH OBRTI – ŠIBJE pletenje košar (K. Gomboc)

ob 16.30 uri

GLASBENA DELAVNICA - Zaključek Švedskega meseca ob Švedski glasbi in izbor najboljše Švedske zastave ter vikinške maske.

Petek, 30. 3. 2012 od 14. 00 do 15.30 ure

Trening socialnih veščin za moške, ki izvajajo nasilje nad ženskami (DNK)

ob 16.00 uri

ŠIVILJSKA DELAVNICA – priprava velikonočnih izdelkov iz blaga (M. Gomboc)

Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine, slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.

Vljudno vabljeni!

projekt podpirajo:

Program od 15. marca 2012 do 15. aprila 2012 sobota, 17.3.2012 ob 18.00 Grajska dvorana Murska Sobota Hrvaško kulturno društvo Pomurje: VEČER LJUDSKE GLASBE IN PLESA Vstop prost torek, 20.3.2012 ob 19.00 Gledališče Park Murska Sobota Gledališka predstava: Lape de Vege: VITEZ ČUDES, Mestno gledališče ljubljansko za abonma Komedija in izven Vstopnice: 18 €, upokojenci, študenti, dijaki: 16 € četrtek, 22.3.2012 ob 19.00 Gledališče Park Murska Sobota Gledališka predstava: Lape de Vega: VITEZ ČUDES Mestno gledališče ljubljansko za abonma Drama/Komedija (razprodano) sobota, 24.3.2012 ob 18.00 Gledališče Park Murska Sobota koncert ob obletnici osvoboditve Prekmurja: Ženski pevski zbor KOMBINAT Vstopnina: 10 € v predprodaji 15 € na dan koncerta torek, 3.4.2012 ob 18.00 Gledališče Park Murska Sobota Nastop ob 10. obletnici Mikk-ove kitarske delavnice četrtek, 5. 4. 2012 ob 19.00 Gledališče Park Murska Sobota Komedija: MAKS SEKS ŠOP, Narodni dom Maribor Spremljevalna predstava celjskih Dnevov komedije 2012 Vstopnina: 12 € v preprodaji 15 € na dan predstave torek, 10. 4. 2012 ob 17.00 Grajska dvorana Murska Sobota Lutkovna predstava: Zdenek Florian: TOBIJA Lutkovno gledališče FRU-FRU, Ljubljana za Lutkovni abonma in izven Vstopnina 4 € četrtek, 12.4.2012 ob 19.00 Gledališče Park Murska Sobota Koncert: BIG BAND ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE z gostjo MAJO KEUC Vstopnina: 12 € v predprodaji 15 € na dan koncerta petek, 13. 4. 2012 dopoldne Gledališče Park Murska Sobota Gledališka predstava: Vinko Möderndorfer LIMONADA SLOVENICA, Prešernovo gledališče Kranj Vstopnice za dogodke lahko kupite: - na blagajni Gledališča Park za dogodke v obeh dvoranah: vsak delavnik od 14. do 17. ure ter uro pred večernimi dogodki v Gledališču Park.

- na blagajni Grajske dvorane samo za dogodke v Grajski dvorani: uro pred dogodkom v Grajski dvorani.

Vsak delavnik od 14. do 17. ure lahko po telefonu 521 43 81 dobite informacije o dogajanju v obeh dvoranah - Gledališču Park in Grajski dvorani.

PRIREDITVE IN KONCERTI četrtek, 15.3.2012 ob 19.00

Koncert: VEČER HARMONIK

sobota, 17.3.2012 ob 21.30

Koncert: BALLADERO

sobota, 17.3.2012 ob 18.00

Hrvaško kulturno društvo Pomurje: VEČER LJUDSKE GLASBE IN PLESA

Grajska dvorana Murska Sobota

torek, 20.3.2012 ob 19.00

Gledališka predstava Lape de Vege: VITEZ ČUDES, Mestno gledališče ljubljansko za abonma Komedija in izven

Gledališče Park Murska Sobota

četrtek, 22.3.2012 ob 9.00

Harmonija: REVIJA OTROŠKIH GLEDALIŠČ

Grajska dvorana Murska Sobota

četrtek, 22.3.2012 ob 19.00

Gledališka predstava Lape de Vega: VITEZ ČUDES Mestno gledališče ljubljansko za abonma Drama/Komedija (razprodano)

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 23.3.2012 ob 21.00

Večer stand up komedije: JANEZ USENIK

sobota, 24.3.2012 ob 21.00

HC/punk večer

sobota, 24.3.2012 ob 18.00

Koncert ob obletnici osvoboditve Prekmurja: Ženski pevski zbor KOMBINAT

Gledališče Park Murska Sobota

četrtek, 29.3.2012 ob 17.00

Harmonija: REVIJA OROŠKIH PLESNIH SKUPIN

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 30.3.2012 ob 21.00

METAL KLAVNICA

torek, 3.4.2012 ob 9.00

Harmonija: REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN

Grajska dvorana Murska Sobota

sreda, 4.4.2012 ob 17.00

Harmonija: REVIJA OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN

Gledališče Park Murska Sobota

četrtek, 5. 4. 2012 ob 19.00

Komedija: MAKS SEKS ŠOP, Narodni dom Maribor Spremljevalna predstava celjskih Dnevov komedije 2012

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 6.4.2012 ob 21.00

HARD CORE MASAKRE VOL III

MIKK Murska Sobota

nedelja, 8.4.2012 ob 21.00

COUTIONHORSES

MIKK Murska Sobota

torek, 10. 4. 2012 ob 17.00

Lutkovna predstava Zdenek Florian: TOBIJA Lutkovno gledališče FRU-FRU, Ljubljana za Lutkovni abonma in izven

četrtek, 12.4.2012 ob 19.00

Koncert: BIG BAND ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE z gostjo MAJO KEUC

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 13. 4. 2012 dopoldne

Gledališka predstava: Vinko Möderndorfer LIMONADA SLOVENICA, Prešernovo gledališče Kranj

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 13. 4. 2012 ob 19.00

Koncert: MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠTEFAN KOVAČ MURSKA SOBOTA

Gledališče Park Murska Sobota

sobota, 14.4.2012 ob 18.00

Harmonija: REVIJA LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV

Gledališče Park Murska Sobota

Klub PAC Murska Sobota MIKK Murska Sobota

Partymax Murska Sobota MIKK Murska Sobota

MIKK Murska Sobota

Grajska dvorana Murska Sobota 4 €

RAZSTAVE razstava bo na ogled do 21.3.2012

ČERVEK, MEDEN, MESARIČ, RAJNAR

razstava bo na ogled do 24.3.2012

RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL MARIJE SKLEDAR IN NELI LALOVIČ

razstava bo na ogled do 31.5.2012

TŰ MO Slovanska poselitev Prekmurja

razstava bo na ogled do 1. 4

ZMAGO JERAJ

5.4.2012 do 30.5.2012

IZBOR IZ STALNE ZBIRKE GALERIJE MURSKA SOBOTA NOVE PRIDOBITVE

sobota, 14.4. 2012 ob 11.00

Otvoritev uličnega dela razstave MURA OPEN

Galerija Murska Sobota Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota Pomurski muzej Murska Sobota Galerija Robin Murska Sobota Galerija Murska Sobota Trg kulture Murska Sobota

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net