SLOVENCI NA MADŽARSKEM
Obletnica radia Monošter – brez napredka po desetih letih Prva samostojna slovenska narodnostna postaja v Monoštru se je prvič oglasila 23. junija leta 2000 z enournim programom med tednom in dvema urama v nedeljo, torej z osmimi urami programa v tednu in tako je tudi zdaj, po desetih letih delovanja Radia Monošter.
Odgovorni urednik Francek Mukič, slovenski generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar, svetovalka slovenskega veleposlaništva v Budimpešti Angelina Trajkovski in slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret na pogovoru v studiu Radia Monošter. Ustanovitev samostojne slovenske radijske postaje je predlagal predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök 4. aprila leta 1995 na zasedanju mešane slovensko-madžarske komisije, ki je v Ljubljani ocenjevala uresničevanje meddržavnega sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Kaj hitro se je pokazalo, da bo potrebno številne načelne, politične dileme in konkretne materialne probleme. Do leta 2000 so bile narodnostne radijske oddaje v sestavi madžarskega radia Budimpešta. Slovensko polurno oddajo je vsako nedeljo od leta 1979 oddajal regionalni studio madžarskega radia v Györu, hrvaške oddaje so pripravljali in jih še v Pecsu, eni od treh letošnji evropskih prestolnic kulture. Potlej so se pojavili Slovenci, ena najmanjših od trinajstih manjšin, in predlagali samostojno radijsko postajo na svoji frekvenci in izven državnega radia. Ravno odločitev za samostojno postajo je povzročala največ zapletov, in sicer glede financiranja, frekvence in
statusa. Zvrstilo se je veliko število pogovorov in sestankov, preden so na vabilo napisali: „In zgodil se bo! Največji dogodek v življenju porabskih Slovencev v tem stoletju. Oglasil se je samostojni slovenski radio.“ Sočasno z razreševanjem političnih in organizacijskih dilem je bilo treba urediti materialno osnovo radijske postaje, začenši z iskanjem ustreznih prostorov. Našli so jih v opuščenem tovarniškem otroškem vrtcu in predvsem s pomočjo Slovenije razširili poslopje in domala na novo zgradili Slovenski kulturni in informativni center, v katerem so ob radijski postaji še prostori Zveze Slovencev, knjižnica, dvorana za prireditve, manjši razstavni prostor in hotel Lipa. Ali v enem stavku: zbirališče in stičišče slovenstva na Madžarskem. Pri nastajanju radijske postaje je bilo večje število sodelavcev; posebej omenimo dva, in sicer tedanjega državnega sekretarja dr. Petra Venclja, ki je s slovenske strani storil vse, da je bil v Monoštru odprt Slovenski dom, in prvega slovenskega veleposlanika na
Madžarskem Ferenca Hajósa, ki je odprl mnoga vrata pomembnim osebnostim v Budimpešti. Prvi direktor in odgovorni urednik Radia Monošter je postal novinar, publicist in pisatelj Francek Mukič, ki to nalogo opravlja še zdaj. Zaradi majhnega števila novinarstva veščih porabskih izobražencev in tudi zavoljo skromnih finančnih možnosti so začeli v tedaj sicer najsodobneje opremljenih studijskih prostorih pripravljati ob delavnikih eno uro govorno-glasbenega programa, ob nedeljah pa dve uri. Vmes so se v tem prvem desetletju skoraj nenehno spopadali z neurejenim financiranjem, slabo slišnostjo in tudi drugimi problemi. Čeprav že vsaj pet let načrtujejo širitev programa na 24 ur tedensko, je tudi ob jubileju nemogoče napovedati, ali bo Budimpešta vsaj približno tako zagotavljala denar za porabski radio kot Slovenija za pomurski madžarski radio, ki iz lendavskega studia RTV Slovenija oddaja dnevno 14 ur živega programa. Madžarska zadnje obdobje iz leta v leto zmanjšuje denar tudi za delovanje manjšinskih medijev, čeprav so tako na prvi kot drugi skupni seji madžarske in slovenske vlade zagotavljali, da denarja ne bo manj. Za zdaj drži besedo le slovenska stran, ne glede na to, kdo je dal zagotovilo –prejšnji premier Janez Janša v Lendavi ali Borut Pahor v Kesthelyu. Kakšen odnos do manjšin v državi bo imela nova vlada Viktorja Orbana, je v glavnem neznanka. Za zdaj je pokazala veliko pripravljenost pomagati Madžarom izven Madžarske. Sedanjih osem ur slovenskega sporeda tedensko je bolj statistični pokazatelj, da imajo Slovenci na Madžarskem svojo radijsko postajo. Vedno manj je stalnih poslušalcev, ki čakajo, kdaj se bo oglasila njihova radijska postaja in zmeraj več onih, ki bolj mimogrede poslušajo radio, zato mora imeti le ta neprekinjen in večuren program, kot ga imajo prekmurski Madžari in Slovenci na Koroškem. Besedilo in fotografija: Ernest Ružič
Moja Slovenija / Julij 2010
17