Naša Vas 49 - 2014

1

Zugestellt durch Post.at! / Dostavila avstrijska posˇta!

www.spd-radise.at

Glasilo slovenskega prosvetnega drusˇtva Radisˇe Mitteilungsblatt des Slowenischen Kulturvereines Radsberg Sˇtev. / Nr. 49

Julij / Juli 2014

Ta hiša je moja, pa vendar moja ni.

Tisti, ki za mano pride, jo tudi zapusti.

Ta tretjega bodo odnesli iz hiše te.

Prijatelj odgovori: Čigava hiša je!

LJUDSKI VERZI, GABROVA HIŠA NA BLATU.

Letnik / Jahrgang 25

Dieses Haus ist mein und doch nicht mein.

Der vor mir war, dachte auch, es wäre sein.

Er zog aus und ich zog ein, nach meinem Tod wird es wieder so sein.

VOLKSDICHTUNG, INSCHRIFT AUF DER AUSSENWAND DES SCHLOSSES SAAGER.

2

julij 2014

PREDSDENIK MENI...

Ni še dolgo od tega ko smo obhajali stoletje kulturnega dela Slovenskega prosvetnega društva na Radišah in se z vnemo in optimizmom napotili v drugo stoletje. Naslednji okrogli jubilej v letošnjem letu odpira novo poglavje v bogati zgodovinski knjigi radiškega društva. Spomnili se ga bomo na slavnostni prireditvi jeseni, v soboto 27. septembra. 14. avgusta 1904 je domačin, Hrastnikov kaplan Valentin Lakner, položil temelje za kulturno delovanje in ohranjanje domače govorice na Radišah.

izziv, ki zaposluje visoko kvalificirane strokovnjake.

Naslovnikom je treba prisluhniti, jih nagovoriti in prepričati. Kljub splošni prenasičenosti se trudijo društveniki, da bi zbudili in ohranili pri občinstvu tudi v našem času kljub mnogim ponudbam in vabam zanimanje za kulturo in izobraževanje. Prireditelj si želi zasedene dvorane, ki naj bi bile nekakšno merilo za uspešno delovanje. Način in ritem življenja pa se spreminjata, zato se krči število obiskovalcev, ki ne prihajajo več zgolj iz tradicije in čuta dolžnosti.

Spremembe narekajo, da je včasih treba zapustiti izhojeno pot in slediti potrebam časa. Prisluhniti je treba mlajšim, ki bodo jutri po svojih predstavah nadaljevali pot kulturnega udejstvovanja.

110 let delovanja

Spomin in pogled na prehojeno pot naših prednikov, ki v skromnih razmerah in političnih zablodah ni bila rožnata, naj bo usmerjen v bodočnost, na pot, ki je pred nami. Kako in kam jo bomo usmerili, je dandanes za odgovorne velik izziv. Čas prinaša svoje, po vaseh se je v preteklih letih marsikaj spremenilo in preobrnilo.

Kako pripraviti za ljudi ustrezne ponudbe, je

Če bo mlada generacija kljub številnim vabam ohranila zanimanje, ljubezen in čut za ohranitev domače govorice in slovenske kulture, se bo pot, za katero so bili položeni temelji pred stodesetimi leti, v kakršni koli obliki uspešno nadaljevala.

D E R O B M A N N M E I N T. . .

Mit Begeisterung, Freude und Optimismus haben wir uns vor zehn Jahren nach dem bedeutenden Jubiläum des Slowenischen Kulturvereines Radsberg auf den Weg in das zweite Jahrhundert begeben.

Der nächste runde Geburtstag, welchen der Verein im heurigen Jahr feiert, stellt ein neues Kapitel in der reichhaltigen Chronik des Kulturschaffens dar. Es ist ein weiteres makantes Wegzeichen.

Nuži Wieser und politisch unsicheren Verhältnissen beschritten wurde, sollte ein Anlass sein, in die Zukunft zu schauen. Eine neue Ausrichtung ist für die Verantwortlichen eine große Herausforderung. Der Wandel der Zeit hat unseren Dörfern viele Veränderungen gebracht.

Wie sollen die Kulturschaffenden dem Über­ angebot und der Reizüberflutung durch diverse Events entgegen treten und das Interesse bei der Bevölkerung aufrecht erhalten? Voll besetzte Kultursäle galten bislang als Indikator für erfolgreiche Organisations- und Kulturarbeit. Die durch­ organisierte Lebensweise der schnellebigen Zeit beeinflusst das Interesse. Die Leute kommen nicht mehr aus reinem Pflichtgefühl zu den Veranstaltungen. Wir wollen versuchen, die Zeichen der Zeit zu erkennen und Veränderungen anzu­ nehmen. Durch das Abweichen von aus­getretenen Pfaden und Traditionen soll Platz für die Vorstellungen der jungen Generation entstehen. Mit Vertrauen darf man darauf hoffen, dass sie nach eigenen Vorstellungen die Botschaft weiter tragen möge.

110 Jahre Vereinstätigkeit

Im Herbst werden wir mit einer Festveranstaltung feierlich auf das Jubiläum hinweisen. Am 14. August 1904 wurde der Kulturverein vom Radsberger Kaplan Valentin Lakner als Katholischer slowenischer Bildungsverein begründet. Dadurch wurde der Grundstein für die organisierte Kulturtätigkeit und somit für die Erhaltung und Pflege der heimischen slowenischen Sprache und Kultur gelegt.

Das Erinnern und der Blick auf den zurückgelegten Weg unserer Vorfahren, welcher unter bescheidenen

Impressum: NAØA VAS / UNSER DORF Lastnik in izdajatelj / Medieninhaber und Verleger: Slovensko prosvetno druøtvo „Radiøe“. Za vsebino odgovarja / Für den Inhalt verantwortlich: Nuæi Wieser, Oberkreuth / Zg. Rute 16, A-9065 Ebenthal/Ærelec; Tisk / Druck: Drava, Klagenfurt/Celovec nasavas@spd-radise.at

3

ALEKSANDER TOLMAIER

Razstava „Oil for Radiše“ Dobrih deset let živi umetnik Smitty Brandner z družino na Radišah. V kulturnem domu je imel leta 2007 prvo samostojno razstavo. Pozimi se je pripravljal na deseto razstavo, ki jo je želel obesiti tudi v radiškem kulturnem domu. Odprtje razstave, ki jo je imenoval „Oil for Radiše“, je bilo 7. DECEMBRA. Na ogled so bile nove oljnate slike v velikih formatih.

Vor 10 Jahren ist der Künstler Smitty Brandner mit seiner Familie auf den Radsberg gezogen. Im Kulturhaus Radsberg war im Jahre 2007 seine erste Einzelausstellung zu sehen.

Anlässlich des Jubiläums lud er am 7. Dezember zur Vernissage seiner zehnten Einzelausstellung. Zu sehen waren vor allem neue, großformatige Ölbilder.

S starima obiœajema v novo leto 28. DECEMBRA so radiški pevci pričeli tridnevno „turnejo“ po vaseh in zaželeli prebivalcem z novoletno pesmijo vse dobro in veliko sreče za novo leto. Komaj so pevci končali svoje obiske, so se napotili do domov Radišanov in Radišank naslednji koledniki, Sveti trije kralji. Ti so po stari navadi, zapeli pesem, ki je prišla pred več desetletji iz Ziljske doline na Radiše.

Trikraljevsko koledovanje je eden od osrednjih običajev na Radišah.

Die Tage um Neujahr sind am Radsberg von zwei alten Bräuchen geprägt. An den letzten Tagen des alten Jahres sind die Sänger unterwegs von Haus zu Haus, um den Bewohnern mit einem alten Neujahrslied alles Gute für das neue Jahr zu wünschen. Kurz nach dem Jahresbeginn begeben sich die Sternsinger auf den Weg. Diese erfreuen die Menschen mit einem Lied, das vor vielen Jahrzehnten aus dem Gailtal auf den Radsberg gekommen war.

38. Radiški ples 18. JANUARJA so obiskovalci v kulturnem domu zopet lahko brusili pete. Na sporedu je bil 38. Radiški ples. Čeprav je bil

Na radiškem plesu so se dobro zabavali domačini in gostje.

obisk nekoliko bolj skromen, so tisti, ki so prišli, toliko bolj uživali. Predvsem so se nekateri obiskovalci lahko razveselili lepih nagrad, ki so jih dobili ob polnočnem žrebanju. Za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel Pegaz iz Slovenije. Oni, za katere je bilo v dvorani le preveč živahno, so se vmes lahko odpočili v mirnem kotičku, v „klubu“ kulturnega doma.

Am 18. Jänner fand wieder die Ballveranstaltung des SKV „Radiše“, der Radsberger Ball statt. Heuer war es der achtunddreißigste in Folge. Obwohl etwas weniger Besucher als in den vergangenen Jahren da waren, haben jene, die gekommen sind, angenehme Stunden im Kulturhaus verbracht.

Neben Speis und Trank wurden musikalische Unterhaltung mit dem Ensemble Pegaz aus Slowenien und ein Glücksspiel mit schönen Preisen geboten.

„Œar bližine“ za generacijo 50+ S to prireditvijo so nagovorjeni predvsem nekoliko starejši obiskovalci. Seveda mlajšim obisk ni zabranjen. Obnesla se je.

Obiskovalci prireditve za generacijo 50+ so se 15. FEBRUARJA prepustili čaru bližine. Tega je s fotografijami ustvaril Tomaž Ogris, z glasbo ga je podpiral Nuži Wieser.

Generacija 50+ tudi na Radišah raste in raste.

4

julij 2014

Der „Zauber der Nähe“ war das Thema der diesjährigen Veranstaltung für die Generation 50+, bei der auch Jüngere herzlich willkommen waren. Zu den Zutaten des Nachmittages gehörten eine Bilderpräsentation von Tomaž Ogris und Musikbeiträge von Nuži Wieser.

Woche vor dem Gastspiel der Ludmannsdorfer Nachwuchs­ schauspieler, war am 28. Februar die Jugendtheatergruppe des SKV „Radiše“ in Ludmannsdorf zu Gast.

Ples otroških šem

Razstava in koncert v prvem četrtletju je postala stalnica v društveni letni ponudbi. Tako je 29. MARCA Radišanom približal svoje slike Hanzi Mlečnik. Nekatere je pripravil prav za radiško razstavo, saj je na njih upodobljena vas Radiše. Številni obiskovalci so z navdušenjem sprejeli duhovitega likovnega ustvarjalca. Z odprtjem razstave se je čudoviti večer šele pričel. Drugi del prireditve sta oblikovala dva odlična zbora: moški zbor Vokalsolisten Kärnten, čigar člani večinoma prihajajo z Zgornje Koroške, ter ženski kvartet Vokalna skupina Gallina iz Ljubljane.

Zbora sta s pestrim in kakovostnim sporedom poskrbela za navdušenje med obiskovalci.

Bildende Kunst und Hanzi Mlečnik iz Sel je tokrat Chorgesang waren im rastavljal na Radišah.

Mittelpunkt der Veranstaltung am 29. März. Zunächst wurde die Ausstellung mit Werken von Hanzi Mlečnik eröffnet. Einige Bilder, auf denen der Ort Radsberg abgebildet ist, hat der Künstler eigens für die Radsberger Ausstellung geschaffen. Den zweiten Teil des Abends gestalteten zwei hervorragende Gesangsgruppen,

Kulturni dom je bil 3. MARCA za nekaj ur v otroških rokah.

SPD Radiše je namreč priredilo otroški pustni ples. Otroci v različnih preoblekah, našminkani in našemljeni so se tokrat podali v džunglo, v svet divjih živali. Zabavali so se ob družabnih igrah in uživali okusne pustne krape.

Es ist ein schöner Anblick, wenn der Saal des Kultur­ hauses mit spielenden Kindern gefüllt ist. So war es zum Kindermaskenball, der am 3.

März im Kulturhaus stattfand.

Für die kleinen Narren wurden Überraschungen und Spiele zum Thema „Dschungelcamp“ vorbereitet. Natürlich durften Otroški pustni ples privabi vsako köstliche Faschingskrapfen leto veliko število otrok in staršev nicht fehlen. v kulturni dom.

Vse o kamnih 9. MARCA je mladinska gledališka skupina iz Bilčovsa vrnila obisk na Radišah, potem ko so 28. februarja radiški igralci s predstavo „Norci iz Helma“ gostovali v Bilčovsu. Bilčovska skupina, v kateri sodeluje sedemnajst mladincev, je na zabaven način predstavila različne zgodbe, ki imajo opraviti s kamni. V predstavi „Zakaj pa ne kamen?“ smo zvedeli o kamnih marsikaj, česa dotlej nismo vedeli.

Likovna umetnost in petje

Nastopa moškega zbora „Vokalsoliten Kärnten ter vokalne skupine „Gallina“ iz Ljubljane sta pričarala v dvorano kulturnega doma vrhunski glasbeni užitek.

Mladinska igralska skupina iz Bilčovsa je s s svojo predstavo navdušila številno občinstvo.

Am 9. März trat die siebzehn Mitglieder zählende Jugendtheatergruppe des SKV „Bilka“ aus Ludmannsdorf im Kulturhaus Radsberg auf. Im Mittelpunkt des Stückes „Zakaj pa ne kamen?“ waren die Steine. Die Besucher erfuhren manches, was sie bislang nicht über Steine gewusst haben. Etwa eine

der Männerchor „Vokalsolisten Kärnten“ und das Frauenquartett „Vokalna skupina Gallina“ aus Ljubljana. Mit abwechslungsreichem Programm und qualitätsvollem Singen begeisterten sie das Publikum.

Velikonoœna baklada Na krstnico, dne 19. APRILA zvečer je sicer tudi letos deževalo.

Bilo pa je vse pripravljeno za velikonočno baklado in ljudje so prišli v primerni opravi. Zažgali so nad trideset bakel in jih nesli v sprevodu do mogočne grmade. Zelo velik velikonočni kres

5

Naj še kdo reče da velikost ni merodajna radiški kres postaja vsako leto večji.

je zbudil občudovanje, pričaral dobro voljo, ogreval mlado in staro ter navsezadnje še pregnal dež.

Mit dem Herstellen bis zu vier Meter langer hölzerner Osterfackeln und dem Aufbau des Holzturmes für das Osterfeuer wurden aufwändige Vorbereitungen durchgeführt.

Der aufkommende Regen am Abend des Karsamstages hätte den beliebten Osterbrauch beinahe auch in diesem Jahr verhindert. Doch die vielen Besucher ließen sich nicht vertreiben und erlebten einen großartigen Festabend.

Romanje treh cerkva Skorajda tradicionalno je romanje treh cerkva, na katero vsako leto meseca maja vabi fara Žrelec. 10. MAJA so se pohodniki že sedmič podali na pot od Žrelca in iz Podkrnosa na Radiše.

Tokrat je bilo število romarjev rekordno, saj se je zbralo okrog sto udeležencev. V vseh treh farnih cerkvah so imeli pobožnost, tudi na Radišah. Tukaj so jim društveniki za okrepčilo pripravili malico in pijačo, nato so se romarji vrnili v dolino.

Der Drei-Kirchen-Pilgerweg, den die Pfarre Ebenthal heuer bereits zum siebenten Mal organisiert hat, ist schon zur Tradition geworden. Von der Kirche in Ebenthal begaben sich die Pilger zu den Kirchen in Gurnitz und am Radsberg. Bevor sie ins Tal zurückkehrten, gab es für die etwa hundert Teilnehmerinnen und Teilnehmer der Wallfahrt eine Stärkung. Die Mitglieder des SKV „Radiše“ haben ihnen eine Jause und Getränke vorbereitet.

Otroci peli na Bistrici pri Zilji Krščanska kulturna zveza vsako leto vabi na srečanje otroških in mladinskih zborov. Povabilu so se odzvali tudi mlade pevke in pevci otroškega zbora SPD Radiše pod vodstvom Sandre in Heidi Lampichler ter Tatjane Tolmaier. 27. APRILA so nastopili na koncertu v Stari pošti na Bistrici pri Zilji. Poleg mladih

Otroški zbor SPD Radiše na srečanju na Bistrici pri Zilji.

Radišank in Radišanov se je koncerta udeležilo nadaljnjih osem zborov iz Podjune, Roža in Zilje.

Der Kinderchor des SKV Radiše ist am 27. April beim heurigen Treffen der Kinder- und Jugenchöre des Christlichen Kulturverbandes in Feistritz an der Gail aufgetreten. Bei dem Konzert sangen und musizierten Chöre aus dem Jaun-, Rosenund Gailtal.

Jubilejni koncert ob obletnici banke V letu 2014 praznuje Posojilnica Bank Borovlje-Celovec 125-letnico obstoja. Ustanova izhaja iz Posojilnice in Hranilnice, ki je bila ustanovljena v Glinjah in je tam tudi dolga leta delovala. Banka skuša biti tesno povezana s krajevnimi kulturnimi in športnimi društvi, ki delujejo v njeni okolici.

Ta društva pospešuje predvsem s finančnimi podporami.

V jubilejnem letu so bila naprošena vsa društva, da na ta ali drugi način sooblikujejo njeno obletnico. SPD Borovlje je v tem sklopu priredilo koncert 18. MAJA, na katerem so sodelovale pevske skupine iz Sel, Slovenjega Plajberka, Borovelj in Radiš, od našega društva je nastopil mešani pevski zbor. Po koncertu v dvorani pri Cingelcu je sledila družabnost, na kateri je zaigral Trio Drava.

Für die Jubiläumsveranstaltung anlässlich des 125-jährigen Bestehens der Ferlacher Bank PoBo bereiteten die um­ liegenden Kulturvereine für die Festteilnehmer ein buntes Programm vor. Radsberg wurde hiebei vom gemischen Chor des Slowenischen Kulturvereines vertreten.

Marijine pesmi pod milim nebom Na praznik Vnebohoda dne 29. MAJA so sredi gozda pri Culehnerjevi kapelici v Zg. Rutah zopet zadonele Marijine pesmi. Kljub hladnemu vremenu se je zbralo lepo število obiskovalcev. Ti so prisluhnili petju mešanega zbora Pevskega društva Obirsko in domačim Radiškim fantom. Po ustaljeni navadi je večer izzvenel ob prijetnem druženju pri Culehnerju.

Immer wieder ein schönes Ereigniss ist das Marienliedersingen bei der Zulehner-Kapelle in Oberkreuth.

Zu Christi Himmelfahrt am 29. Mai gestalteten das Konzert der gemischte Chor aus Ebriach und die „Radiški fantje“. Die zahlreichen Besucher genossen die besondere Atmosphäre dieses Konzertes unter freiem Himmel und verweilten danach noch ein wenig beim Zulechner.

V gozdu pri Culehnerjevi kapelici so zopet zadonele Marijine pesmi.

6

julij 2014

110 let SPD Radiše Društvena zgodovina na kratko

110 Jahre SKV Radsberg Vereinsgeschichte im Abriss >>> Začetki delno organiziranega izvencerkvenega kulturnega dela na Radišah. Pospeševanje ljudske izobrazbe za izboljšanje življenjskih pogojev.

19. stol.

<<< Anfänge teilweise organisierter außerkirchlicher kultureller Aktivitäten auf dem Radsberg. Förderung der Volksbildung zur Verbesserung allgemeiner Lebensbedingungen.

>>> 5. julija 1904 ustanovitev Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva na Radišah. Pobudnik je bil bogoslovec Valentin Lakner. Društvo je prirejalo predvsem shode, strokovna predavanja za umno gospodarjenje, pevske prireditve, tamburaško muziko in odrske uprizoritve.

1904

<<< Gründung des Katholischen slowenischen Bildungsvereines in Radsberg. Der Initiator war der Priesterseminarist Valentin Lakner. Der Verein veranstaltete vor allem Versammlungen, Fachvorträge über vernünftiges Wirtschaften, Gesangsveranstaltungen, Tamburizzamusik und Darstellendes Spiel.

>>> Prva svetovna vojna je ovirala društveno delovanje.

1914

<<< Der Erste Weltkrieg brachte Schwierigkeiten für die Vereinstätigkeit.

>>> Po plebiscitu se je močno stopnjevalo nasprotovanje do vsega, kar je bilo slovensko. Sledilo je zatiranje

1920

<<< Nach der Volksabstimmung nahmen die Anfein­dungen gegenüber allem, was slowenisch war, stark zu.

Verjetno najstarejši posnetek moškega zbora na Radišah ob koncu 19. stoletja.

Mešani zbor (društveni in cerkveni) je nastopal pri različnih priložnostih, n. pr. ob blagoslovitvi novih zvonov.

7

Es folgte die Unterdrückung und sogar Gewalt gegenüber jenen, die ihrer Herkunft, Sprache und der Kultur der Vorfahren treu geblieben waren. Die Vereinsarbeit war nahezu völlig gelähmt.

in celo nasilje do tistih, ki so ostali zvesti svojemu poreklu, jeziku in kulturi prednikov. Društveno delo je skoro docela ohromelo.

>>> Za 25-letnico so se pogumni prosvetaši z bogoslovcem Francijem Ogrisom na čelu odločili, da oživijo kulturno dejavnost na Radišah. Govorili so o tem, da nanovo ustanovijo društvo. Nestrpnost do vsega slovenskega se je stopnjevala s pomočjo posegov iz Celovca.

1929

<<< Zum Jubiläum des 25-jährigen Bestandes entschlossen sich mutige Vereinsmitglieder mit dem Priesterseminaristen Franci Ogris an der Spitze, die kulturellen Aktivitäten auf dem Radsberg neu zu beleben. Man sprach darüber, dass der Verein neugegründet wurde. Die Intoleranz gegenüber allem Slowenischen wurde durch Interventionen aus Klagenfurt gesteigert.

>>> Tridesetletnico društva so praznovali s precejšnimi težavami, kajti neprijaznih dejanj in prepovedi s strani občinskih, deželnih in državnih oblasti je bilo vedno več. Ker je šola hudo zanemarjala pouk slovenskega jezika, so pri društvu ustanovili nedeljsko šolo. Kljub mnogim neprilikam so doživeli domači prosvetaši z novim predsednikom Jankom Tolmaierjem v naslednjih letih dokaj plodno obdobje.

1934

<<< Das Jubiläum zum Dreißiger wurde mit einigen Schwierigkeiten begangen, denn es mehrten sich unfreundliche Eingriffe und Verbote seitens der Gemeinde-, Landes- und Staatsbehörden.

Trotz vieler Scherereien erlebten die heimischen Kulturträger mit dem neuen Obmann Johann Tolmaier in den folgenden Jahren eine durchaus erfolgreiche Epoche.

>>> Nacionalsocializem je prevzel oblast. Med ljudmi se je širil strah, nasilja je bilo vedno več. Klub obupnim razmeram so skušali narodni voditelji ljudem vlivati pogum in upanje, da ne bo tako hudo, kot se je bilo bati.

1938

<<< Es kam zur Machtübernahme des National­ sozialismus. Unter den Menschen verbreitete sich die Angst, die Gewalt nahm zu. Obwohl die Bedingungen hoffnungslos waren, versuchten die Führer der Volksgruppe Mut zu vermitteln und die Hoffnung, dass es nicht so schlimm kommen würde, wie man befürchtete.

>>> Na občnem zboru pri Kopajniku v Tucah se je društvo preimenovalo po navodilih nacističnih oblasti v Slovensko prosvetno društvo „Rast“ in sprejelo nova pravila.

1940

<<< Bei der Vollversammlung bei vlg. Kopajnik in Tutzach wurden auf Anweisung der nationalsozialistischen Behörden die Satzungen geändert und der Verein bekam einen neuen Namen: Slowenischer Kulturverein „Rast“.

Ker je javno šola hudo zanemarjala pouk slovenskega jezika, je društvo dodatno organiziralo nedeljsko šolo.

Izobraževanje je bilo poglavitno področje društvenih dejavnosti, tako tudi kuharski tečaji.

8

julij 2014

Župnik Ludvik Jank in Janko Ogris iz Bilčovsa sta bila redna gosta na društvenih prireditvah.

>>> Hitlerjev napad na Jugoslavijo je sprožil na Koroškem val nasilja. Prvi, ki je bil prizadet, je bil župnik Ludvik Jank. Nacistična oblast je prepovedala delovanje društva in rabo slovenskega jezika. >>> Mladi in starejši možje so v drugi svetovni vojni krvaveli in umirali po bojiščih širom Evrope. Sedem radiških družin je bilo pregnanih s svojih domov, drugi naj bi sledili. Kmalu je postalo dejavno tudi uporniško gibanje. Strah in trpljenje sta bila prisotna vsepovsod.

Mešani zbor je zmeraj zelo aktiven, pred desetimi leti enako kot danes.

1941

<<< Hitlers Angriff auf Jugoslawien löste in Kärnten eine Welle der Gewalt aus. Als Erster war davon Pfarrer Ludwig Jank betroffen. Die nazistischen Machthaber verboten die Vereinstätigkeit und die Verwendung der slowenischen Sprache.

1942

<<< Junge und ältere Männer bluteten und starben auf Europas Schlachtfeldern. Sieben Radsberger Familien wurden von ihren Heimen vertrieben, andere sollten folgen. Bald wurde die Widerstandsbewegung aktiv. Angst und Leid waren allgegenwärtig.

>>> Žrtev in razdejanj je bilo veliko. S trudom so se lotevali ljudje novega življenja, le počasi se je pričelo oživljati družbeno in društveno delo.

1945

<<< Es gab viele Opfer und Verwüstungen. Mühsam begannen die Menschen ein neues Leben, zögerlich wurde das Gesellschafts- und Vereinsleben wiederhergestellt.

>>> Po obnovitvi Slovenskega prosvetnega društva na Radišah je postal predsednik legendarni pevec in kulturnik Šiman Wrulich.

1947

<<< Nach der Erneuerung des Slowenischen Kulturvereines Radsberg wurde der legendäre Sänger und Kulturschaffende Simon Wrulich zum Obmann gewählt.

Novi kulturni dom je velika pridobitev in hkrati izziv, saj hiša kulture terja mnogo skrbi in dela.

Sodelovanje z nemškimi skupinami je postalo samoumevno. Zbor „Sängerrunde Ebenthal“ je sodeloval tudi na društveni 100-letnici.

9

>>> Svečane proslave šestdesetletnice se je udeležil koroški deželni glavar. Društvo je začelo z redno kulturno izmenjavo med zbori in skupinami na Koroškem in v Sloveniji, čez čas tudi z nemškimi društvi.

1964

<<< Der Landeshauptmann nahm an der feierlichen Veranstaltung zum 60-jährigen Bestand teil.

Der Verein begann mit einem regelmäßigen Kulturaustausch mit Chören und Gruppen aus Kärnten und Slowenien, mit der Zeit auch mit deutschsprachigen Vereinen.

>>> Po napornem delu so društveniki zaključili pregradnjo farovškega skednja. Nastal je ličen in funkcionalen kulturni dom, v katerem so istega leta slavili tudi 75-letnico Slovenskega prosvetnega društva na Radišah.

1979

<<< Nach anstrengender Arbeit konnten die Vereins­ angehörigen den Umbau des Pfarrstadels abschließen. Es entstand ein herzeigbares und funktionelles Kulturhaus, in dem im selben Jahr das Jubiläum der 75-jährigen Bestandes des Slowenischen Kulturvereines in Radsberg begangen wurde.

>>> Ob društveni stoletnici so se vrstili nastopi domačih skupin in gostov v Žrelcu, v Dvorcu in za zaključek še pri mogočni slavnostni prireditvi v kulturnem domu na Radišah.

2004

<<< Zum Hunderter gab es eine Reihe von Auftritten heimischer Gruppen und der Gäste in Ebenthal, Schwarz und zum Abschluss bei der feierlichen Festveranstaltung im Kulturhaus Radsberg.

>>> Najstarejše društvo v občini Žrelec obhaja 110-letnico obstoja in delovanja v upanju, da se bo mladi rod uspešno spoprijel z izzivi časa.

2014

<<< Der älteste Verein in der Marktgemeinde Ebenthal begeht das Fest des 110-jährigen Bestehens und Wirkens in der Hoffnung, dass die jüngere Generation erfolgreich die Herausforderungen der Zeit bewältigen kann.

Podmladek daje upanje, da kulturno delo ne bo usahnilo.

10

julij 2014

Za ilustracijo zgodovine:

Nekaj odlomkov iz časopisnih poročil Rast iz zdravih korenin je eno. Življenje pa je tudi spreminjanje življenjskih okoliščin in mišljenja ljudi. Pogled nazaj kaže, da mladi spoštujejo izročilo prednikov, vendar v vsakem obdobju oblikujejo novi čas po svoje.

VENEC, KOROŠKI SLO i občni zbor rju“ ustanovn ilni pri „Mežna st go v j s velika.

MIR ka re tu za l la bi eležba je bi 14. avgusta je ga društva. Ud gorčanov. ne V nedeljo, dne ed al M ev ilo až ev br št toliškega izo o tudi veliko sm li de i, domača vi , am ra slovenskega ka fa av strijskimi zast o cela radiška av m sa in i la m teri bi ki ni ns Zatopana i tamburaši, ka rašen s slove zaigrali domač ja je bil lepo ok so i an ur ov ti or tr zb če r l to Pros venec. Ob po ša domovina.“ spletla krasen tanovili sem „Lepa na dekleta pa so pe ili, op st na ži, zakaj smo us i prvikrat anje, ter razlo ov or ko, ker zb ns so pri tej prilik ve er kn slo tvo mora biti slovec g. V. La uš go dr bo še ri Na vo i, ker ot o.

Nato alno društv toliški podlag liško izobražev naj stoji na ka to o ka tv uš ko dr ns ve še .) slo mcev. Na društva. (.. loh nimamo Ne braževalnega na Radišah sp pravi namen izo či se do n či na na ta zamoremo le

, 8. SEPT. 1904

šah, uštvo na Radi

4

je že zbodlo

0 aževalno dr t.1.

MIR, 8. SEPT. 19 tanovilo izobr e 25. avgusta Komaj se je us Zeitung" z dn

i.) l „BauernRadiše. (Napad esa, ker je sliša znani nemški sicer dobra uš pisuna, ki je v i et do bili im ga so al ke or da ne l, m i v oč še to ni vide l. Dopisun je slabe oči, ker uštvo napade rov av dr su pr o an to Na za ov a. el en vc lo im im o piše, iz Ce d njimi, pa je jiv na žn la je du on r hu je ko se , ka društva. Če govore in iz Radiš, in ne načelnika tega domači fantje nja vrednega va to o le večinoma oš tamburaši naši tv sp uš a dr eg v , da so se dale dalje našega vs al da oh pa zv i velika na m n so či 0 na mškim no r je med 15 ud že s svojim ne oziru zlagal, ke m te v di tu pa dopisun kje je se mu povemo, da ženske vpisati, .) (.. . na isa vp večina moških

1929

JA (...) Ka Jan. Vidovica.

VENEC, 31. JULI u šolal v Celovc KOROŠKI SLOmašništva preč. g. stolnega kanonika je se edljske vasi, nonik

tnici iz male Pr ika vabila Ob šestdesetle ije. Izrastel je rečega duhovn dkrnoške župn po .) Končno je go (.. r! vrsto let. ta o ol lg ed do l Vidovic je sin pr il kot mašnik , kjer je delova še op di st je Ra ar za st šnega je t in že 27 le gospoda, kakr a. Kompetiral rojstnega kraj pnija je dobila žu izu bl in , vi, av ik rk pr vn ce v ija ho župn o si želi du nedeljah vse župnija, kakršn kjer je bilo ob ali , to ke ija la bi ns pn či je žu j ob la da le bi Te ljudstvo. To je ika, kadar so bi pn ko žu eč li od km ša e ti slu le si more že so ljudje po dske roke so trd nice polne, kjer je zemlja in lju ed , da ov da ro ; sp ču aj j le or bi Ka zg kjer so polja, svoj lov. tvo biva tam Delavno ljuds ga, oja fara, svoja . sv zlo ve ra e, lit dj vo ga lju e te i ug iz oj dr zase. Sv v roke tudi še so kraljestvo lovsko puško ete se vabi v dela. (...) Radi lo vzeti tudi še te ho za od. Mlade km u ug ik dr pn ijo žu ar u m kv de ga la r ljše, da m ko da se je ere. Torej je bo ijo ljudstva, ka politične nam družbe ne kvar e zn ke ra vs lo za u ja m vl da m pripra odarji. (...) ršijo in se jih ta domačimi gosp dvomljivo tova , in da ta lovi z ik pn žu i ač m jem do vzame lov v na

10. JULIJ 1929 izobraževalnega še. Občni zbor

Radi je dne 14. julija to nedeljo, to društva se vrši sporedu je Na . i Mežnarju ob treh pop. pr ila in volitev) ih točk (poroč ij razun obvezn par deklamac ačega zbora, tudi petje dom inega tajnika. in govor Zvez

VENEC, KOROŠKI SLO 28. AVG. 1929 dan.) Naše i še. (Materinsk

Radi dilo v društvo je prire izobraževalno inski er at m a . avgust nedeljo dne 18 etil sv po je ik pn žu dan. Domači g. im sk našim krščan svojo pridigo mi nljivimi beseda ga Z . materam ih oj sv do ti lžnos jim je orisal do ojih serov — do sv bi in v je ul ag dr ujal k db po pa je vs otrok, mladino svojih do i zn be k lju spoštovanju in šil poldne se je vr roditeljev. — Po am er at oslave m posvetni del pr le nem redu so bi ev dn Na . na čast ači m do ; ije ac am primerne dekl ranih je opeval v ub pevski zbor pa jo ki n, ze o ljube melodijah nežn ojih sv do i at m i čutit edinole more k je če ju kl umesten za otrok. (...) Kot na oč „M ro ig društvo priredilo naše še na še je lado mati“. Čisto m o, mesec dni star društvo, komaj ru. od na iti o postav a se je že upal ra ig va pr bo il, da In kdo bi si misl jah je bilo va i Pr la? pe tako dobro us ljenja, a večkrat potrp seveda treba ves trud je hu pe us po tako dobrem pozabljen. (...)

11

NIJ 1934 VENEC, 27. JUčudi na potovanjih po O L S I K Š O R O K do se in skednje se vrača. Marsik

ha zolce Slamnata stre je krite svoje ko je tudi trdni kmet o aj la izkušnja, da im ed iv da pr iji, Sloven o Do tega jih je dn o. m ve sla še s a, e m kr em izj seno ali druga skoroda brez ja vl ra st sp pe se ti kvari ni a, v katerih streho se ne po za vsa poslopj . Pod slamnato ha kvarjenega re po st t as jša pl ol e jb ek slama na o streho iz op ak vs d skvari po ho je ko d opečno stre sena, medtem kot seno se po lj in zasluži, da bo ti Še os i". žn ad sena, ki se „k tvo posebne va ijs et km še za ljudi in na da je za odlična hrana detelja. (...) Aj Njena moka je . lo usna, va te ok oš ko ja up lno zelena krma je bi se jo tudi po končno i za svinje, kot i, in dn la živ ik co pr ni so ada med reza živino, otrobi kl po o hk la se a slama neplesniva njen lno pašo. (...) ju odlično čebe en et cv ob da daje aj

LIJ 1934 i VENEC, 25. JU zbrali vsi, mal O L S I K Š O . t. m. smo se R 15 e O K dn ljo e. de er ne at V m ) o naše ski dan.

in lavim Radiše. (Mater en cerkve pros in ari, da tudi izv st in nsko pesmijo di ve la slo m i, ilo in velik materam z m z im ice oj sv am m st e ča oj i al počastila sv Pevci so izkaz ra je dekleta pa so Ig . in a" ci ud tro gr O . in i em ro „Mat s tamburanj zadnje pa z ig ravljenem i in prizori, na rizoriti na prip up li deklamacijam og m o sm ni je Ta prireditev av .) pr (.. če . la, ldne deževalo izvrstno uspe po po je r . ke , župniščem zni in zvestobe prostoru pred udanosti, ljube še na ki smo z i, vs ka i do m o viden to hočemo pa je bila sam koli ne mine. Za bezen, ni lju av in pr st za ča o av pr izkazovati vs jim , Materinski dan er at m h ki brih slovens .) otroci naših do h zapovedih. (.. dolžni po božji jim o katero sm

R. 1940 ENEC, 7. FEBdn V O L S m., se je zbrala I K Š O R ljo, e 21. m.

KO orovala. V nede oljubna

st je zb občni zbor. Go Radiška „Rast" dišah na svoj Ra brota hišnih na a do in in už bo dr društvena a olago svojo so zp ra na la da prag zavedneg l ša je ki je prestopi a, eg Kopajnikova hi ak vs be la tre vedajo po kot sonce ogre se Radišani za prebivalcev je je bila znak, da ba mo oprijeli ež el bo ud se a če ln doma. Obi li Slovenci le, ta os o m bo voril občni va, da ni pesmi je ot društva in dejst uštvih. Po uvod dr ših ravil vse na zd v po la r ej Tolmajer, te prosvetnega de nz Ha i an zn š i vodja, na ih učlanjenih zbor društven stranke ter njen ke ni op st v svojem za j posebe ednik S. P. Z. in navzoče in še sedo podpreds be jih dneh, el šn vz na po da je v to tev posebno uš organizacij. Na dr ših na i ne. Še jeval potrebo ati Slovenca al govoru pojasn še sme imenov se i om in al il, om gr om eri že dv Bog dal „med ko je marsikat poved, ki jo je ojih za sv a et od sv si ti r bi ka ora j pa tudi to, vedno nam m mater! Spoštu nihče ne in jti a ka et h, oč ra j st tu ti treba bi bliskom": Spoš dnost! Ni nas - jezik in naro ode, če bo tudi šk ke staršev prejel ka a ega slovenstv oj sv di ra el rp bo ut je njenega. (...) državi dal, kar

J 1979 bu ESTNIK, 25. MA e je sijalo na ne SLOVENSKI Vbile sončne Radiše res sončne: soncdo in ov in mač

so ilnih Zadnjo nedeljo srcih vseh štev voritvi edvsem tudi v pr lo li na svečani ot bi ra je zb no se so ki in sonč č, le da in ničem vzdušju encev od blizu ma. (... ) V praz drugih udelež zadružnega do in a osvetaši, za eg pr rn i šk ltu novega ku izvajali radi ga so ki , ed or železničarjev ster sp la mariborskih se je odvijal pe godba na piha a el rb lnem sk va a zo st jetem pove glasbeni del pa e. V globoko za ež ina (Eva Kr l up be sk a m sk sa or in zabavni an ienc, je recitat Sr n ja ar M in Stanko l r vi pripra ik, Franc Walte tekstu, ki ga je mbert Rogavn La dišah od h, Ra lic na ru a W ita tnega delovanj ve Hribernik, Mel os pr o in ov ovnih vojn stavila zgod eko dveh svet Wrulich) pred pred 75 leti pr a tv uš dr a eg osvetn (...) ustanovitve pr rovškem hlevu. gostovanja v fa ga ne et ol lg in do

Die bunte und bewegte Vereinsgeschichte wird durch Auszüge aus den Berichten slowenischer Wochenzeitungen in verschiedenen Epochen illustriert. Leben und Entwicklung bedeuten auch Veränderung. Ein Rückblick in Streiflichtern zeigt, dass die Jungen in den verschiedenen Zeitabschnitten die Überlieferung und die Arbeit der Vorfahren in Ehren halten und dennoch die jeweils neue Zeit nach eigenen Vorstellungen gestalten.

Im Bericht über die Gründung des Katholischen slowenischen Bildungsvereines im Jahre 1904 unter der Federführung von Valentin Lakner wird betont, dass es ein slowenischer Verein ist, weil es auf dem Radsberg keine Deutschen gebe. – Gleich nach dem Entstehen wird der Verein in der Bauern-Zeitung mit Grobheiten und unwahren Unterstellungen überschüttet. – Der jeweilige Ortsseelsorger spielte im Vereinsleben eine bestimmende Rolle. Zum Jubiläum der 60-jährigen Priesterschaft des aus Priedl stammenden Pfarrers und Domkapitulars Janez Vidovic brachte die Zeitschrift „Koroški Slovenec“ einen interessanten Bericht über die Rolle des Ortspfarrers. Die Gläubigkeit und die nahezu vollständige Teilnahme der Pfarrangehörigen an Gottesdiensten und Andachten gehörten ebenso zu den Anliegen des Geistlichen wie die Bemühungen um eine fortschrittliche Wirtschaftsführung.

All dies reichte bis hin zur Jagdausübung des Pfarrers, wodurch die heimische Jägerschaft vor fremden Einflüssen bewahrt werden sollte. – Die Erneuerung des Vereines im Jahr 1929 stellt einen weiteren bedeutenden Meilenstein dar. – Die Diktatur des Ständestaates (1934) und jene der nationalsozialistischen Gewaltherrschaft (1938) stellte die Vereinsleitung vor gewaltige Herausforderungen.

Aber selbst bei der von den Machthabern erzwungenen Generalversammlung im Jahre 1940 gab man sich zuversichtlich, dass es nicht ganz so schlimm kommen werde, wenn man sich selbst treu bleibe und dem Staat gebe, was des Staates sei. Es kam freilich ganz anders. – Nach dem Zweiten Weltkrieg kam ein Neubeginn nur zögerlich zustande. Simon Wrulich, der legendäre Kulturschaffende und Sänger, wurde Vorsitzender, was er länger als drei Jahrzehnte blieb. – Das Jahr 1979 brachte eine grundlegende Erneuerung: Aus dem ehemaligen Pfarrstadel wurde durch Mithilfe vieler Radsberger ein gefälliges und funktionelles Kultur- bzw. Gemeinschaftshaus geschaffen; der 75-jährige Bestand des Slowenischen Kulturvereines wurde feierlich begangen; bei der Hauptversammlung wurde ein neuer Obmann gewählt. oto

12

julij 2014

Umetnica Zorka Loiskandl-Weiss

V Spodnjih Rutah pri p. d. Borovcu živi in dela že vrsto let upokojena profesorica za likovno vzgojo priznana umetnica Zorka Loiskandl-Weiss. Dunaj, Celovec, Rim, Slovenj Gradec, Kranj, Innsbruck, Linz, Krems, Šentjanž, Ljubljana, Maribor, Rožek, Korkeakoski na Finskem, Feldkirchen, Tržič, Bistrica na Zilji so nekatere postojanke, kjer so bile na ogled njene slike. Na Radišah smo videli njena dela leta 1991, ko je v kulturnem domu skupno s kitajskima umetnikoma Wu Shaoxiang in Jiang Shuo predstavila nekaj svojih del. Nadvse skromno in zadržano žensko, vendar cenjeno osebnost smo prosili, da vaščanom in krajanom v ožjem življenjskem okolju odstre nekaj osebnih spominov in pogledov na umetniško ustvarjanje.

In Unterkreuth lebt und wirkt seit Jahren die pensionierte Professorin für Bildnerische Erziehung sowie die anerkannte Künstlerin Zorka Loiskandl-Weiss. Wien, Klagenfurt, Rom, Slovenj Gradec, Kranj, Innsbruck, Linz, Krems, St. Johann, Ljubljana, Maribor, Rosegg, Finnland, Feldkirchen, Tržič, Feistritz a. d. Gail sind einige Orte, wo man ihre Bilder besichtigen konnte. In Radsberg durften wir ihre Arbeiten im Jahre 1991 betrachten, als sie im Kulturhaus gemeinsam mit den chinesischen Künstlern Wu Shaoxiang und Jiang Shuo einige ihrer Werke vorstellte. Die überaus zurückhaltende Frau und dennoch geschätzte Persönlichkeit baten wir, sie möge den Menschen in ihrem Lebensumfeld im Ort und in der Gemeinde einen Einblick in persönliche Erinnerungen und Ansichten über das künstlerische Schaffen gewähren.

Zorka, sosedje in vaščani na tebi ne vidijo nič prav posebno opaznega, mogoče zato, ker o tebi le malo vedo.

Kako bi na kratko predstavila svojo življenjsko zgodbo?

ZORKA LOISKANDL-WEISS: Doma sem v Šentjanžu v Rožu, kjer sem doraščala kot hčerka krojača v vasi s prijaznimi ljudmi in z lepo vse objemajočo naravo.

Vedno sem že rada risala, če je zmanjkalo papirja, kar s palico v pesku. Tako je bila po maturi na slovenski gimnaziji zaznamovana pot na akademijo likovnih umetnosti na Dunaju. Posvetila sem se slikarstvu in se poklicno usposobila za likovno vzgojiteljco.

Poučevala sem nekaj let na dunajskih gimnazijah in se leta 1990 preselila s hčerko Veroniko na Koroško, kjer sva bili sprejeti na slovenski gimnaziji, ona kot učenka, jaz kot profesorica. Ob službi za kruh sem zmeraj bolj ali manj poglobljeno slikala.

Pred leti si se preselila na Radiše. Kaj te je zaneslo v naš kraj, kjer sta si z možem Gottfriedom uredila dom in središče likovnega ustvarjanja? Kako doživljaš prirodo in okolje, krajevno skupnost, kulturni in družbeni razvoj na vzhodnih Gurah?

ZORKA LOISKANDL-WEISS: Vedno sem si želela življenje na podeželju, to hrepenenje se je še okrepilo po dvajsetletnem bivanju v velemestu. S starši smo iskali hišo za dediščino in jo našli na radiških Rutah, v slovenskem okolju. Tedaj se je vsepovsod še slišala slovenska beseda, sedaj na žalost ne več. V stari lastnici Nežiji Karule sem našla zgled preprostega življenja in preživljanja z lastnimi pridelki na vrtu. Zelo prisrčno so me sprejeli Radišani, ki jih

13

zaradi njihovega požrtvovalnega udejstvovanja v kulturnem društvu zelo občudujem. Manj prijazni so bili sosedje. Imela sem vtis, da sem se vsedla v sršenovo gnezdo.

Na začetku poklicne in umetniške poti ponavadi stojijo osebna nagnjenja, izobrazba, vplivi določenih osebnosti in nekatera ključna doživetja.

ZORKA LOISKANDL-WEISS: Na akademiji na Dunaju nas je uvajal v slikarstvo sloviti slikar prof. Max Weiler.

Njegova metoda je bila ta, da nas ob rokovanju z različnimi barvnimi materiali privede do lastnih izraznih struktur. Imitativno risanje in slikanje po naravi je odklanjal. Vidna predmetnost naj služi samo kot impulz za prosto ekspresivno-meditativno delo.

Ker je bil zame zunanji vidni in dojemljivi svet vedno doživetje z vsemi čutili, sem pričela uresničevati željo, da se poglobim v študije po naravi. Za to sem našla lepo priložnost v Rimu, kjer sem živela kot štipendistka skoraj celo leto. Nastale so povsem realistično-naturalistične risbe, iz katerih sem kar kmalu izluščila določeno strukturo in jo poenostavila v vzorec ali raster.

Kako bi opisala svoj umetniški razvoj? Baje so umetnine na platnu povečini krajinske slike; navadni opazovalec pa vidi predvsem geometrične oblike in barvne ploskve. Čeprav umetniki neradi razlagajo, te prosimo za nekaj pojasnil!

ZORKA LOISKANDL-WEISS: Moje slike so postale povzetek okolja, analiza določenega optičnega vtisa – to je moj odgovor na zunanji svet. Tako je ostalo do sedaj. Iščem bistvenost v obliki in barvi, to kar se da zavestno realizirati in izvleči iz nedojemljive raznolikosti pojavov sveta. Na primer: gozd – stoječa debla. Na sliki so to navpične rjave in zelene proge.

Najdem motive vsepovsod v okolici: Dravo na primer upodabljam kot vodoravni trak v neverjetno mnogovrstnih barvah, ki pikažejo odtenke dneva, svetlobe in vremena.

Nisem prva ne sama, ki oblikujem z reduciranimi geometričnimi figurami. Ta konstruktivističnokonkretni slog bo star kmalu sto let, če pomislimo na Maleviča ali Mondrijana, in ima tudi v sedanjem času dosti zastopnikov.

Imaš vsaj približen pregled, v katerih evropskih in mednarodnih galerijah bi našli tvoja dela?

ZORKA LOISKANDL-WEISS: Ne bi si drznila govoriti o mednarodnih galerijah, kjer bi bila razstavljala, bile so bolj regionalne ustanove. Širšega področja umetniškega trga ni tako lahko doseči. Za mednarodno uveljavljanje je treba izpolniti različne

predpogoje: velik talent, menedžment in učinkovito mreženje, neomajna samozavest ter prepričanje o vrednosti svojega sporočila. Odkrito rečeno mi od vsega tega nekaj manjka. Pač pa pojmujem svoje slikarstvo tudi kot zelo osebno obliko izražanja in komunikacije s sočlovekom. Zato sem zelo hvaležna, če kdo dojame in sprejme moje sporočilo.

Umetnost je izraz trenutnega navdiha, a tudi globokega razmišljanja. Kakšen je tvoj pogled na sedanjost in prihodnost krajine in skupnosti na območju nekdanje samostojne občine in še obstoječe fare Radiše? Vidiš v naši deželi stvari, ki te veselijo, a tudi take, ki težijo?

ZORKA LOISKANDL-WEISS: Poleg likovne umetnosti mi zelo leži pri srcu kultura na sploh in okolje. Vse stvaritve človeškega duha, od agrikulture, preko narodne kulture do osebne duhovne kulture, so bistveni

Umetnica pri delu v ateljeju.

Zorka Weiss je leta 1964 maturirala na Slovenski gimnaziji v Celovcu; z njo je bil Radišan Jozi Wrulich

14

sestav našega družbenega življenja. Želim si, da bi se v smislu humanizma spoštljivo ravnalo s sočlovekom, z vsakim sosedom, kar pogosto spodleti zaradi pomanjkanja občevalne kulture. Kar se v malem ne posreči, kako naj bi to uspelo v svetovnem merilu?

Zato je tako dragoceno delo kulturnega društva na Radišah, ker omogoča poleg krepitve narodnih vrednot tudi posredovanje kulturnih prvin.

Drugo je okolje, stoletja dolgo negovano in oblikovano od naših prednikov v soglasju z naravo.

julij 2014

Nikoli ni bilo tako ogroženo kot sedaj. Do razdejanj pride s tehničnimi pripomočki in napravami, zaradi naše brezbrižnosti, pohlepa po dobičku, udobnosti in ošabnosti. Zazida se krajina, podeželske strukture se bližajo mestnim, polja in njive se zabetonirajo in zazidajo z industrijskimi zgradbami. Treba bi bilo več uvidevnosti, da bi tudi bodoče generacije lahko živele v lepem in zdravem naravnem okolju.

Za to je občasno potreben korak nazaj v preprosto življenje.

Sibirija: Optični vtis, prenešen v raster in vzorec.

Die Künsterlin Zorka Loiskandl-Weiss

meditative Gestaltung. Dem Betrachter bleibt ein vereinfachter optischer Eindruck mit einer Struktur, einem Raster und Muster. Das Wesentliche wird in Form und Farbe gesucht.

Im Persönlichkeitsporträt gewährt die in Unterkreuth lebende Kunsterzieherin und Künstlerin Zorka Loiskandl-Weiss einige Einblicke in ihr Leben, Streben und Schaffen.

Sie stammt aus St. Johann im Rosental. Als Professorin für Bildnerische Erziehung war sie in Wien und Klagenfurt tätig. Im Jahr 1990 fand sie mit ihrer Familie in Unterkreuth eine neue Heimstätte.

Damit hoffte sie, sich den Wunsch nach einem Leben in Harmonie und freier Natur erfüllen zu können.

Die Künstlerin Zorka, eine äußerst bescheidene und zurückhaltende Frau, hat Bekanntheit und Ruhm nicht nur im engsten Raum sondern auch zumindest in der Region und sogar in der internationalen Szene erlangt. Das künstlerische Schaffen ist für sie eine Möglichkeit, Botschaften zu vermitteln und zu einem Gedankenaustausch mit Mitmenschen zu kommen.

Kunst am Bau ist für sie eher eine Ausnahme, dennoch wird die Künstlerin auch in der Marktgemeinde Ebenthal durch das Werk „Entfaltung“ am Gebäude des Schulzentrums Gurnitz stärker wahrgenommen werden.

Der künstlerische Weg der akademischen Malerin wurde durch das Studium in Wien bei Prof. Max Weiler vorgezeichnet. Die Ausdrucksund Gestaltungsmöglichkeiten ihrer Bilder gehen über das simple Abbilden der Natur hinaus. Die vertiefte Auseinandersetzung mit der Schöpfung, aber auch mit kulturellen Entwicklungen und dem eigenen Lebensumfeld bringen Faszination und Herausforderung zugleich. Die Gegenständlichkeit dient lediglich als Impuls für eine analytisch-

Auf Grund ihrer zutiefst humanistischen Einstellung setzt sich Zorka L.-Weiss vor allem für einen wertschätzenden Umgang der Menschen miteinander ein, eine Voraussetzung für friedliches Zusammenleben der Gemeinschaften im Kleinen wie der Gesellschaften im Großen. Ein gesunder natürlicher Lebensraum und die überlieferten Werte der Kultur dürfen nicht der Nachlässigkeit, der Bequemlichkeit, dem Gewinnstreben, der Überheblichkeit geopfert werden.

15

TO & ONO Spomenik v Vrsah Pred tridesetimi leti je nad Goričami pri Podgradu strmoglavilo vojaško letalo.

Zvezna vojska je uredila spominsko obeležje za žrtve nesreče, pri kateri je izgubilo življenje sedem vojakov in en gasilec. Dolga leta so prirejali v spomin Pohod miru po Rožu z izhodiščem v Glinjah, pot pa je vodila tudi do kraja nesreče. Spomenik je bil zadnji čas ogrožen zaradi močno izpostavljenega terena. Odgovorni so spoznali, da bodo plošče in znamenja propadla, če ostanejo na istem kraju. Odločili so, da naj se

prenese spominsko obeležje h kasarni Kevenhüller (Lendorf) pri Celovcu, kjer so ga odkrili konec junija.

Die Gedenkstätte oberhalb des Dorfes Goritschach, die an das Flugzeugunglück vor dreißig Jahren erinnern sollte, bei welchem sieben Soldaten und ein Feuer­ wehrmann ums Leben kamen, war wegen der schwierigen Lage stark gefährdet. Das Bundesheer entschloss sich, das Denkmal an der Unglücksstätte abzubauen und es in der Khevenhüller-Kaserne in KlagenfurtLendorf neu aufzustellen.

Ob 30-letnici letalske nesreče je so prestavili spominsko obeležje v celovško kasarno.

Prvo sv. obhajilo Prvo obhajilo na Radišah ni vsakoletni, še manj pa vsakdanji dogodek. V nedeljo, 1. junija se je zbralo ob lepi slovesnosti v farni cerkvi veliko ljudi. Prvoobhajanci Selina Hribernik, Sarah Woschitz, Matejo Ogris, Fabian Bürger, Adriana in David Weissensteiner, Sandro Dullnig, Gabriel Klemenz, Marco Raunjak in Jakob Komposch so ta dan uživali pozornost ne le svojih staršev in sorodnikov temveč vseh krajanov.

Das Fest der Erstkommunion war ein denkwürdiges Ereignis in Radsberg. Der Tag wurde von den Kindern mit ihren Eltern und Verwandten feierlich begangen.

Prvo obhajilo je na Radišah vedno izjemen dogodek.

Prijetno sreœanje starejših ljudi Radiška župnija posveča nedeljo v juniju starejši generaciji. Po primerno oblikovanjem bogoslužju vabijo žene in može v kulturni dom, kjer je zanje pripravljeno kosilo in pester kulturni spored. Na binkoštno nedeljo dne 8. junija je Karl Brenčič predvajal v kulturnem domu lepe in zanimive posnetke iz svoje bogate zbirke, mladi in najmlajši instrumentalisti, ki obiskujejo različne glasbene šole, pa so z glasbo poživili srečanje.

Der Gemeinschaftspflege der älteren Generation wird jährlich ein Sonntag gewidmet, welcher von der Pfarre Radsberg vorbereitet wird. Die enstpannende Begegnung, die von den Menschen dankbar angenommen wird, enthält nach dem Kirchenbesuch ein gemeinsames Mittagessen und ein Kulturprogramm. Diesmal wurde die Bildervorführung von Karl Brenčič durch musikalischen Darbietungen junger Instrumentalisten untermalt.

Luka (klavir), Lara (flavta), Gabriel (diatonična harmonica), Simon (kitara), Melanie (flauta) in Alida (klavir) so se izkazali kot mojstri instrumentalne glasbe.

16

julij 2014

Čestitamo slavljenkam in slavljencem, ki praznujejo v letu 2014 okrogle obletnice!

Wir gratulieren Radsbergerinnen und Radsbergern, die in diesem Jahr „runde“ Geburtstage feiern!

90 let

Magdalena Puaschunder, Podrova mama v Kozju

70 let

Barbara Pfeffer iz Tuc Margarethe Puntschart iz Dvorca Mici Thaler, Rožmanova mama na Radišah Helga Lerchster iz Tuc

85 let

Rosalia Woschitz, Cimpermanova mama v Verovcah Rudolf Wrulich, Pongrac v Lipici

80 let

Neži Hribernik, Boštjanova mama v Tucah Pepca Lampichler, Kajžnikova mama na Radišah Josef Mandl v Dvorcu Magdalena Schator na Radišah Edith Viktoria Mickl, Toplaharjeva mama v Rutah

60 let

Mici Pichler, p. d. Puhvinja v Rutah Tomi Lampichler iz Tuc Mici Lampichler iz Tuc Maria Prix iz Lipice Erich Puaschunder, p. d. Poder v Kozju Mag. Valentin Thaler z Radiš Sylvia Uschounig iz Dvorca Marija Woschitz iz Rut Hanzi Woschitz iz Rut

75 let

Karl Brenčič iz Lipice Erika Mayer iz Dvorca Kornelija Mickl, Kučnikova mama v Rutah Josef Mickl, Sekun v Dvorcu Charlotte Sindler iz Tuc Wilhelm Sindler iz Tuc Stefanie Strasser, p. d. Pogovičnica v Kozju Ingeborg Strauss iz Rut Elfriede Walter, Maticeva mama v Lipici Katarina Zenkl z Radiš

50 let

Waltraud Gregoritsch/Thaler, p. d. Tončinja na Radišah Pepi Thaler, p. d. Tonč na Radišah Friedrich Oblak iz Tuc Hanzi Ruttnig iz Dvorca Heinz Stumpf z Radiš Brigitte Hribernig, p. d. Kuesinja v Tucah Karl Werkl na Radišah Siegfried Taferner v Rutah Magdalena Manesinger v Rutah Manfred Ogris z Radiš

17

Vamprat pa Hana

18

PLACH KARL-EGON (roj. 1929, umrl 10. 12. 2013) Gospod Karl-Egon Plach je bil med prvimi, ki so si postavili dom v naselju v Lipici. Zavzemal se je za interese

WATZKE ELEONORE (roj. 1931, umrla 30. 01. 2014) Od mladih nog je bila gospa Watzke, ki je doraščala v tradicionalnem gostišču, Radišanom znana, saj so se kmetje na poti iz mesta radi ustavljali pri Lamplnu v Žrelcu. Kot soproga priljubljenega živinozdravnika je ostala tudi kasneje povezana z Radišani. Navsezadnje sta se naselila v Lipici in postala priljubljena soseda.

JOHANN BÜRGER (roj. 1954, umrl 16. 12. 2014) Mehanik, učitelj v avtošoli, avtobusni šofer in nazadnje v pomembni funkciji pri mestnem avtoprevozu je doraščal pri p. d. Jelenu v Dvorcu. Po poroki je živel s svojo družino v novem domu v Žrelcu, dokler mu ni zahrbtna bolezen že v razmeroma mladih letih

MARICA MÜLLER, roj. Pistotnig (roj. 1959, umrla 24. 02. 2014) Delavka in skrbna gospodinja Marica je bila vse življenje skromna in preposta. Rada se je družila z ljudmi, sosedi in znanci. S prijatelji si je ob zimskih večerih rada krajšala čas ob kartanju. Potem ko je s težavo prebolela hudo bolezen, ji je nenadni udarec odrezal življenjsko

vaščanov in se spet in spet pojavil v javni družbi. Naj počiva v miru!

Der Verstorbene war einer der ersten Neusiedler in Lipizach. Er engagierte

Ohranili jo bomo v častnem spominu.

Die aus Ebenthal stam­ mende Frau Eleonore Watzke war von ihrer Jugend an mit Radsbergern und Radsberg verbunden.

Schließlich hat sie sich mit ihrem Gatten, dem beliebten Tierarzt Dr. Gerhard Watzke in Lipizach ein Heim

ugasnila življenjsko svečo.

Radišanom bo ostal v živem spominu.

Der aus Schwarz stam­ mende Mechaniker, Fahr­ schul­lehrer, Autobus­ chauffeur, zuletzt in leitender Funktion bei den Verkehrsbetrieben

nit. Mož Manfred in sin Bernhard sta se morala sprijazniti z dejstvom, da sta ostala sama.

Marica Müller freute sich gerade darüber, dass sie die schlimme Erkrankung mit viel Leid glücklich überstanden hat. Wie aus heiterem Himmel schlug die Nachricht von ihrem

julij 2014

sich stets für die Nachbarschaft und war in der Gemeinschaft der Radsbergerinnen und Radsberger oft anzutreffen und gern gesehen. Möge er in Frieden ruhen!

geschaffen.

In den letzten Jahren hinderte sie die Krankheit, am Dorfleben in gewohnter Weise teilzunehmen und Kontakte mit Nachbarn und Freunden zu pflegen. Die überaus freundliche und gesellige Frau wird den Ortsbewohnern in bester Erinnerung erhalten bleiben!

in Klagenfurt wurde durch eine heim­ tückische Krankheit aus dem Familien- und Arbeitsleben gerissen.

Seiner Familie und seinen Schwestern gilt unsere innige Anteilnahme!

plötzlichen Tod ein.

Besonders getroffen hat sie natürlich den Gatten Manfred und den Sohn Bernhard.

Beiden gilt unsere innige Anteilnahme!

Die fleißige Arbeiterin und fürsorgliche Hausfrau wird den Mitmenschen in guter Erinnerung bleiben.

19

ÆALUJEMO ERICH USCHOUNIG (roj. 1943, umrl 31. 05. 2014) Slika, na katero so se Radišani navadili, bo počasi zbledela. Erich Uschounig, ki je preživel otroška leta na Radišah in potem živel s starši, sestro in bratom v Dvorcu, je nazadnje ostal sam v hiši. Spet in spet smo ga srečavali na cesti, ko se je vozil ob vsakem vremenu s svojim mopedom na delo, po opravkih,

JOHANN OGRIS (roj. 1923, umrl 06. 06. 2014) Hanzi Ogris, p. d. Ilman je bil globoko zakoreninjen v domači grudi, skrben in delaven kmet s srcem in dušo.

Bil je sicer samski, vendar izredno družaben človek, saj je rad zahajal med ljudi v soseščini, se z njimi srečaval ob nedeljah v vaški gostilni ali ob drugih priložnostih. Pri sosedih je bil je bil priljubljen, saj je bil v vsakem oziru prijeten, imel za vsakogar prijazno besedo in je pomagal, če

BARTHOLOMÄUS MICKL (roj. 1933, umrl 2014) Nuži Mickl, p. d. Toplaharjev oče je v celovški bolnišnici dotrpel dne 18. junija 2014 po dolgi in težki bolezni.

Po razgibanem življenju - mladost v Zgornjih Rutah, delo na Predarlskem, kjer je tudi našel življenjsko družico in začel ustanavljati družino, skrbi v lastnem podjetju kot mesar v Celovcu/Žrelcu in nazadnje kot kmet in gostilničar v rojstnem kraju - je

Farni praznik na Radiøah Pfarrfest am Radsberg

obiskat sorodnike, prijatelje in znance.

Spomin na tega preprostega in vendar dragocenega človeka bo živel še naprej!

Jener Mann, der Jahrzehnte lang, bei Wind und Wetter, in der Kälte wie auch bei wärmendem Sonnenschein mit seinem Motorroller auf der Straße zu sehen war, musste den Motor für immer abstellen. Alle, die auf dieses

je bilo treba; imel je trdne nazore in spoštoval tudi drugačne misli. Ljudem, ki so ga poznali, se je globoko zapisal v spomin. Naj počiva v miru!

Johann Ogris aus Tutzach war ein Bauer mit Bodenhaftung, der seinen Beruf liebte. Die Natur wie auch die Kultur, die Bodenkultur wie die Namenskultur mit den boden­ ständigen Haus- und Flurnamen mit

našel svoj mir. Pogrešali ga bomo! Svojcem velja globoko sočustvovanje!

Bartholomäus Mickl hatte ein bewegtes Leben. Die Jugend verbrachte er mit den Eltern und Geschwistern in Oberkreuth, danachsuchteerArbeitinVorarlberg,wo er auch seine Frau Edith kennen­lernte und mit der Familiengründung begann, er bewährte sich als selbstständiger

gewohnte Bild gewöhnt waren, werden ihn vermissen. Erich Uschounig war ein gewissenhafter Arbeiter, zuletzt beim Magistrat in Klagenfurt, er war aber vor allem ein geselliger Mensch, der seine Freizeit vielfach dazu nützte, seine Schwester Neli, seinen Bruder Pepi, die Verwandten, Nachbarn und Freunde zu treffen. Nunmehr wird er lediglich in dankbarer Erinnerung anwesend sein.

einschließt, waren für ihn ein hohes Gut. Er war zwar alleinstehend und dennoch den Menschen zugewandt.

Freunde, Nachbarn und Bekannte schätzten ihn. Es lohnte sich zuzuhören, wenn er aus seinem Erleben, den Erfahrungen und dem reichhaltigen Wissen erzählte. Ein ehrendes Gedenken ist dem geschätzten Mitmenschen gewiss!

Gewerbetreibender in der eigenen Fleischei in Klagenfurt/Ebenthal und wurde zuletzt wieder in seinem Elternhaus Landund Gastwirt. So hatte er sehr viele Bekannte und Freunde, die in schätzten. Das lange Leiden durch die heimtückische Krankheit hat nun ein Ende. Am 21. Juni 2014 wurde er in Ebenthal zur letzten Ruhestätte begleitet.

nedelja/Sonntag

13.7.2014 Ob 11.00 uri: slovesna sv. maša – Po sv. maši družabnost pred kulturnim domom na Radišah.

20

ŒESTITAMO Mala Mona (rojena 15. marca 2014) bogati in poživlja mlado družino, ki si je ustvarila dom blizu Goričnika v Tucah. Starša Sarah in Martin Raunicher ter brat Tristan se veselijo naraščaja v novem domu.

Hčerki in sestri želimo srečo, zdravje in dolgo življenje!

Die kleine Mona ist der Sonnenschein der jungen Familie in Tutzach. Die Eltern Sarah und Martin Raunicher sowie Bruder Tristan freuen sich über den Familienzuwachs im neuen Heim. Der Tochter und Schwester wünschen wir Glück, Gesundheit und ein langes Leben!

Sonček mlade družine, ki živi v Celovcu, je mala Mira. Verena in Tomaž Ogris ter sestrica Maja se veselijo prirastka. Vsem skupaj želimo veselje, zadovoljstvo, mali Miri pa predvsem zdravje in srečo na življenjski poti.

Die kleine Mira ist der Sonnenschein der Eltern Tomaž und Verena Ogris sowie der Schwester Maja.

Möge der kleinen Mira ein langes, glückliches und behütetes Leben beschieden sein.

Družina Andrea Mickl in Franz Privasnig s hčerkico Leonie je dobila prirastek: 2. januarja 2014 se je rodil sinček in brat Lukas Franz, ki prinaša novo življenje in veselje v družinski dom v Kozju. Želimo mu vso srečo v življenju!

Der am 2. Jänner 2014 geborene Lukas Franz Privasnig brachte frisches Leben und viel Freude in das schmucke Fami­ lienheim in Kossiach. Dem jungen Erdenbürger wün­ schen wir einen langen und glücklichen Lebensweg.

V novem domu Thalerjevih na Radišah prinaša novo življenje in veselje mali Jari, ki se je rodil 19. maja 2014. Želimo, da bi bili on, bratec Chiarán in starša Sabine in Ferdinand Thaler srečni v življenju.

Die Eltern Sabine und Ferdinand Thaler sowie Bruder Chiarán freuen sich über die Geburt des kleinen Jari. Mögen ihn auf dem Lebensweg Freude, Gesundheit und Glück bis ins hohe Alter begleiten!

PRIHODNJI TERMINI: 5. 7. 2014, 20.00 KULTURNI DOM

20. 7. 2014, 14.00

Tekma koscev

pri Šuberniku v Zg. Rutah

Veœer pod lipo

26. 7. 2014

sodelujejo Moški pevski zbor SKD "Valentin Vodnik" iz Doline pri Trstu in skupine SPD Radiše

27. 9. 2014

Pohod na Macno 110-letnica SPD Radiše

julij 2014 Analena Knapp je opravila maturo na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Čestitamo in ji želimo še mno­ go uspehov pri nada­ ljnjem izobraževanju.

Analena Knapp beendete die Ausbildung an der Zweisprachigen Bundeshandelsakademie in Klagenfurt mit der erfolgreich bestandenen Matura. Herzlichen Glückwunsch!

Z odličnim uspehom je opravila zrelostni izpit na dvojezični trgovski akademiji Mirjam Ogris. Dodatno k običajni izobrazbi je zaključila še težišče športni in eventni menedžmentu. Želimo ji še nadaljnjih uspehov in srečo v življenju!

Mirjam Ogris hat die Abschluss- und Diplomprüfung an der zweispra­ chigen HAK in Klagenfurt mit ausgezeichnetem Erfolg bestanden. Zusätzlich absolvierte sie die Ausbildung in Sport- und Eventmanagement.

Wir gratulieren zu den erbrachten Leistungen und wünschen Mirjam viel Erfolg bei der weiteren Bildungs­laufbahn sowie ein glückliches Leben!

Dr. med. univ. Manuela Woschitz je v Gradcu zaključila študij medicine. Mlada zdrav­ nica je pričela z delom v bolnišnici pri Elizabetinkah v Celovcu, kjer opravlja svoj turnus. Želimo ji nadaljnjih uspehov v poklicu in srečo v življenju!

Manuela Woschitz aus Werouzach beendete das Medizinstudium an der Universität in Graz.

Nunmehr ist sie im Einsatz als Turnusärztin im Elisabethinenkrankenhaus in Klagenfurt. Der jungen Doktorin wünschen wir Erfolg im Beruf sowie Gesundheit und Glück im Leben!

Simone Woschitz je pred nedavnim dosegla bakalaureat v znanosti zdravstva in oskrbe na unverzi v Gradcu. Sedaj na Strokovni visoki šoli v Celovcu nadgrajuje in zaključuje izobrazbo „zdravstveni menedžment“. V kratkem bo dosegla naziv „master“ (MA). S starši vred se veselimo njenih uspehov in ji želimo, da bi našla zanimivo zaposlitev in vse dobro v življenju!

BSC Simone Woschitz hat kürzlich in Graz das Studium der Gesundheits- und Pflegewissen­ schaften beendet. Die weitere Ausbildung „Gesundheitsmanagement“ an der Fach­ hochschule in Klagenfurt wird demnächst mit dem Master (MA) abgeschlossen. Herzliche Gratulation!