Družbena vprašanja
Joža Miklič in Boris Bukovec1
Združujejo se prizadevanja za ustanovitev univerze Novo mesto gijskemu razvoju Bele krajine, Dolenjske in Posavja kot prispevek k univerzitetnemu prostoru na tem območju. Prvič v samostojni Sloveniji so sedli za isto mizo pomembni in kompetentni oblikovalci tega univerzitetnega prostora, ki imajo sicer različne gospodarske in politične cilje, ki pa le zaznavajo, da projekt univerze ni uresničljiv brez regijskega povezovanja ali kot je pribil dr. Janez Gabrijelčič »ni pomembno od kod prihajamo, dejstvo je, da jugovzhodna Slovenija potrebuje skupen koncept o razvoju svojega univerzitetnega prostora«. Prvič se je tudi zgodilo, da so se strnile moči lokalnih samouprav, gospodarstva, poslancev in akademskih zavodov oziroma da so se poenotila mnenja o univerzi ter na tej podlagi sprejele sklep, da se mora za univerzo Novo mesto pričeti proces decentralizacije sredstev države, namenjenih univerzam. Ni razlogov niti utemeljitev, zakaj bi se iz državnega proračuna napajali samo visokošolski programi sedanjih slovenskih univerz. Univerza kot priložnost za študij mladine in kot gospodarski projekt je potrebna in želena tudi v jugovzhodni Sloveniji, tako kot je svoj obstoj upravičila v štajerskem, primorskem in ljubljanskem univerzitetnem prostoru.
Posvet Inovativni pristopi k regijskemu razvoju Bele krajine, Dolenjske in Posavja – prispevek k univerzitetnemu prostoru, 7. marec 2011, Novo mesto. 1
Poslanstvo društva Dolenjska akademska pobuda je ustvarjati pogoje za razvoj visokošolskega študija in raziskovalnega dela na območju jugovzhodne Slovenije. V ta namen je ta nenehni pobudnik dejanj, ki pospešujejo nastajanje univerze Novo mesto, tako njenih študijskih programov kot prostorskih zmogljivosti. Društvo uvaja novo obliko skupnega delovanja najodgovornejših za oblikovanje in uresničevanje univerzitetnega prostora regij na omenjenem območju in vabi vse k ustvarjalnemu sodelovanju. Projekt izjemne zahtevnosti se uresničuje počasi in za sedaj le z velikimi napori akademskega sveta, ki je na omenjenem območju uspel usposobiti sedem fakultet, več visokih šol, dve raziskovalni središči in nekaj podružnic fakultet drugih slovenskih univerz. Vsak dan se izkazuje, da študentje ponujene visokošolske programe sprejemajo in s svojo prisotnostjo dopolnjujejo krajevno življenje. Nadaljnji razvoj tega živahnega akademskega utripa bo odvisen od prostorskih zmogljivosti, ki naj bi jih zagotovili z izgradnjo univerzitetnega kampusa. V ta namen je akademska sfera vse bolj povezana, v svojih ciljih poenotena in zato močnejša. Pridružujejo se ji novi programi, kot na primer upravljanje podeželja in krajine, gostinstvo in turizem, naravovarstvo in drugi. Skupaj z društvom Dolenjska akademska pobuda je pred nedavnim priredila posvet Inovativni pristopi k re
1
Na posvetu prisotni župani večine območnih občin, predstavniki največjih gospodarskih družb, direktorji gospodarskih zbornic, večina območnih poslancev v državnem zboru in dekani vseh visokošolskih zavodov območja so se odločili, da predsedniku slovenske vlade pošljejo skupno nedvoumno sporočilo o nujnosti razvoja univerzitetnega prostora jugovzhodne Slovenije in v ta namen predlog, da država na novo razporedi svoja proračunska sredstva za delovanje univerz tako, da bo novomeška univerza enakopravno vključena v njihovo skupno porabo.
Univ. dipl. oec. Joža Miklič in izr. prof. dr. Boris Bukovec. (Opomba uredništva)
rast 2-3/2011 - družbena vprašanja
63