zelen_biznis_2012

ZELEN BIZNIS

www.kapital.mk al.mk

sreda 25/04/2012 4/2012

PONUDA NA FINANSISKI INSTRUMENTI

“ZELENITE” KREDITI GO STIMULIRAAT RAZVOJOT NA EKOBIZNISITE

TOP 5 I NAJISPLATLIVI “ZELENI” BIZNISI

MO@EME LI NE[TO DA STORIME ZA ENERGETSKATA (NE)EFIKASNOST VO MAKEDONIJA?

KNAUF SISTEMI ZA SIGURNA IDNINA

44 SPECIJALEN PRILOG ZELEN BIZNIS

BROJ 652 24/04/2012 www.kapital.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ompaniite vo zemjava s$ pove}e se svesni deka za{tedata na energijata, poracionalnoto koristewe na resursite, konkurentnosta i profitabilnosta se klu~ot za uspeh vo vreme koga globalnite ekonomski tekovi im gi ote`nuvaat mo`nostite za brz uspeh i odr`liv razvoj. Svetskite eksperti pak, sugeriraat deka tokmu krizata treba da se iskoristi za da se investira vo podobruvawe na tehnolo{kiot proces, s$ so cel kompanijata polesno i razumno da gi prebrodi problemite koi & stojat na patot. Pristapot do finasiii voop{to ne e ednostaven nitu za kompaniite, nitu pak, za bankite i za me|unarodnite institucii koi isto taka vo vreme na kriza treba da ocenat dali i kolku eden proekt e ekonomski isplatliv.

Implementacijata na merkite i na~inite za energetska efikasnost ne samo {to }e go zgolemi profitot na kompaniite preku namaluvawe na tro{ocite za energija i nivnoto procentualno u~estvo vo krajnata cena, tuku }e ovozmo`i istite pari kompanijata da gi vlo`i vo pogolema promocija na svojot proizvod, vo pogolema proda`ba, a so toa i u{te pogolem profit. Energetskata efikasnost e strategija na edna dr`ava. Taa e instrument za merewe na efikasnosta na edna dr`ava. Poznava~ite velat deka pokraj vo metalurgijata, metaloprerabotuva~kata i elektrometalnata industrija, zemjodelstvoto i turizmot se sektorite kade {to merkite na energetskata efikasnost treba da imaat pogolema primena.

Ekspertite potenciraat deka na nivo na kompanija treba da ima i “energetski” direktori, koi postojano }e se gri`at kako da ja namalat potro{uva~kata na

K

PONUDA NA FINANSISKI INSTRUMENTI Prvo {to treba da napravat odgovornite kompanii e da najdat na~in da presmetaat so kolkav procent u~estvuvaat energensite vo krajnata cena na produktot. Otkako }e go napravat toa, firmite }e treba da izrabotat i plan za namaluvawe na toj procent preku takanare~en energy efficiency audit (plan za energetska efikasnost). Po nizata drugi aktivnosti sleduva i podnesuvaweto barawe do komercijalnite banki za konkreten proekt koj tie sakaat da go sprovedat vo kompanijata, koj }e garantira namaluvawe na iskoristenosta na energijata ili pak, sproveduvawe na celosno nov proekt vo nasoka na {tedewe energija

“ZELENITE” KREDITI GO STIMU RAZVOJOT NA EKOBI energija, ergija, pritoa da proizvedat pove}e, ve}e, a istovremeno da bidat i konkurentni na pazarot. Razumnoto mnoto koristewe na energijata i energetskata efikasnost ne se kampawa, tuku na~in kako kompaniite da go podobrat svoeto rabotewe na podolg rok, znaej} i deka surovata nafta, mazutot i elektri~nata energija se s$ poskapi energensi za nivnoto proizvodstvo.

Znaej}i go seto toa, prvo {to treba da napravat odgovornite kompanii e da najdat na~in da presmetaat so kolkav procent u~estvuvaat energensite vo krajnata cena na produktot.

Otkako }e go napravat toa, firmite }e treba da izrabotat i plan za namaluvawe na toj procent preku takanare~en energy efficiency audit (plan za energetska efikasnost). Po nizata drugi aktivnosti sleduva i podnesuvaweto barawe do komercijalnite banki za konkreten proekt koj tie sakaat da go sprovedat vo kompanijata, koj }e garantira namaluvawe

na iskoristenosta na energijata ili pak, sproveduvawe na celosno nov proekt vo nasoka na {tedewe na energija. energija

KAKVI “ZELENI” KREDITI NUDAT BANKITE?!

Ekspertite se kategori~ni deka i pokraj kreditite od makedonskite komercijalni banki, od me|unarodnite finansiski institucii i grantovite od Evropa, kompaniite s$ u{te nedeovolno gi koristat parite koi im stojat na raspolagawe za razvivawe “zeleni” biznisi.

Od ovaa godina makedonskite kompanii za prv pat od 2007 godina mo`at da apliciraat za pari od CIP-programata Inteligentna energija, ~ij godi{en fond e okolu 110 milioni evra.

Vo periodot 2007-2013 godina Evropskata unija opredeli buxet od okolu 730 milioni evra preku CIP-programata Inteligentna energija. Po zavr{uvaweto na ovaa programa EU }e prodol`i da gi pomaga “zelenite” biznisi preku nova

programa KOSME, ~ij vkupen buxet e proektiran na okolu 1,1 milijarda evra, namenet za podigawe na konkurentnosta i inovativnosta na malite i kaj srednite pretprijatija.

“Preku poddr{kata od Evropskata komisija kompaniite mo`at da apliciraat za ovie pari za izgotvuvawe cela dokumentacija do fizibiliti-studii, grade`ni proekti, s$ do pobaruvawa za kredit za da go sprovedat proektot. Programata Inteligentna energija se sostoi od tri dela за promocija i diseminacija na proekti kade {to mo`at da apliciraat kompaniite. Uslov za da se aplicira za ovie pari e proektot da vklu~uva najmalku tri partneri, ~ija{to cel e da vlo`at vo instalacija na son~evi kolektori, veternici, hidrocentrali i sli~no, no koi zna~at za{teda na nekakov vid energija. Vtorata komponenta e nameneta za op{tinite ili za regionite i opfa}a podgotovka na dokumentacija, od ideja do nacrt-proekti, biznis-plan.

ULIRAAT IZNISITE Tretata komponenta e build up skils, nameneta za kompaniite.

Celta e da se formiraat lokalni konzorciumi vo site zemji na EU i vo zemjite-kandidati.

Nie apliciravme za ovaa komponenta i treba za ede mesec da dobieme rezultat”, veli Jadranka Arizankovska, direktor na Direkcijata za me|unarodna sorabotka, promovirawe i informirawe na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija.

Taa veli deka Makedonija mora da se usoglasi so evropskite standardi i regulativi. Makedonija e izmisleno podra~je za programi za zelena energija, bidej}i imame dovolno sonce, vetrovi, prirodni resursi za proizvodstvo, a i firmite imaat gotovi proekti i idei za da apliciraat, dodava Arizankovska.

Site proekti na CIP-programata podrazbiraat investitorot da vlo`i me|u 50% i 75% vo proektot. Iako oglasot za aplicirawe za ovie kompo-

nenti po~na na 24 fevruari, a trae do 8 maj, s$ u{te nitu edna makedonska kompanija ne aplicirala za parite parite.

Pari za “zelen” biznis nudi i Evropskata banka za obnova i razvoj preku programata WeBSEFF, krediti nameneti za proekti koi ja namaluvaat upotrebata na fosilni goriva.

WeBSEFF e dizajnirana da pomaga vo unapreduvawe na konkurentnosta na kompaniite kako vo Makedonija, taka i vo BiH i Srbija, preku investicii vo energetska efikasnost ili iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija. So buxet od 60 milioni evra, EBOR }e ja stimulira zelenata industrija preku kreditni linii, koi vo Makedonija se dostapni preku tri banki, Ohridska bankaSosiete `eneral, Halkbank i NLB Tutunska banka. Ovie krediti mu ovozmo`uvaat na investitorot da kupi proizvodna linija so koja se {tedi okolu 20% od energijata, a bankata vedna{ bi mu vratila okolu 15%

od zemeniot kredit. Kaj obnovlivite izvori na energija pak, bankata }e vrati okolu 20% od kreditot ako investitorot re{i da vlo`i vo ovaa oblast, kade {to vrednosta na investicijata se procenuva vo prosek na okolu 500.000 evra.

“Za da se zeme kredit preku WeBSEFF, in`enerite (koi se plateni od EU) mora da utvrdat deka investicijata (do dva milioni evra) }e se vrati preku za{teda na energija za najmnogu pet godini za proekti od energetska efikasnost. Se razbira, kreditite mo`e da se upotrebat za direktni investicii vo obnovliva energija.

Dosega imame pet proekti koi koristat geotermalni toplinski pumpi za namaluvawe na tro{ocite za energija. No, mo`e da se investira i vo proekti od son~eva energija, hidroenergija i biomasa. Za proekti od obnovliva energija povratot e osiguren na 10-15 godini.

No, pri~inata poradi koja mnogu kompanii imaat tolku visoki smetki za energija se nao|a vo niskata svest za namaluvawe na istite preku investirawe vo oprema koja e energetski efikasna. Tokmu zatoa, timot na WeBSEFF, finansiran preku EU, raboti na podigawe na svesta za na~inite za za{teda na energija”, veli Edvard la Far`, regionalen direktor na programata.

Prokredit banka nudi ekokrediti za zgolemuvawe na energetskata efikasnost vo stanbenite zgradi ili vo delovnite prostorii, kako {to se efikasnoto osvetluvawe, podobruvawe na toplotnata izolacija (izolacija na fasadi, pokrivi, tavani, yidovi i podovi, vrati i prozorci), podobruvawe na dovodot i prenosot na topla voda, sistemite za greewe i ventilacija, prenosot na solarna, veterna i druga obnovliva energija.

“Ekokreditite isto taka mo`e da se iskoristat i za investicii vo industriskiot, zemjodelskiot ili vo transportniot sektor, kako investicii vo objekti so koi se za{teduva energija, obnova na vozdu{ni kompresori, industriski svetlosni sistemi za za{teda na energija, sistemi za zatopluvawe/ladewe na prostorot, izolacija na parni cevki, elektri~na oprema i ma{ini za proizvodstvo, traktori i kamioni na efikasen pogon i visokoefikasni elektri~ni motori, obnova na transportni sredstva na biopogon itn. Vo nasoka na stimulacija na vakvite inves-

ticii, Prokredit banka nudi povlasteni uslovi za koristewe na ovoj kredit - do 2% namaleni kamatni stapki od standarnite, fleksibilni iznosi vo zavisnost od visinata na investicijata i fleksibilno obezbeduvawe, kako i prodol`en rok na otplata do 15 godini. Pokraj vakvite povlasteni uslovi na samiot krediten proizvod, Prokredit banka vo sekoja svoja ekspozitura ima ekosovetnici za da gi vodat klientite vo nasoka na investirawe vo energetski efikasni re{enija. Preku na{ite vraboteni i na{ite redovni aktivnosti se trudime maksimalno da ja aktuelizirame ovaa tema, da razbieme odredeni mitovi i zabludi povrzani so investiraweto vo energetska efikasnost i o~ekuvame deka vo skoro vreme golem del od planovite za investirawe na na{ite klienti i inicijalno }e ja zemaat predvid ovaa mo`nost”, veli za “Kapital”, Nenad Plazibat, direktor na Divizijta za sredni pretprijatija i odgovoren za ekokreditirawe vo Prokredit banka.

Toj dodava i deka vo momentov ima kompanii koi ne samo {to ja prepoznavaat potrebata za ekoinvesticii, tuku vo niv prepoznavaat i biznis-mo`nosti.

KOI PROEKTI SE USPE[NI ZA BANKATA?!

Od komercijalnite banki vo zemjava koi odobruvaat ekokrediti, kako i od me|unarodnite institucii se re~isi ednoglasni deka nema recept za uspeh. Edinstveno {to baraat od firmite e uspe{en biznisplan, proekt so koj kompanijata }e doka`e deka so investiciinvestici jata navistina }e ja namali potro{uva~kata na energija, } e gi namali tro{ocite, no i deka }e go namali zagaduvaweto na `ivotnata sredina.

“Specifikata na proektite za energetska efikasnost e {to istite se samoispla}aat preku energetskite za{tedi. Eden od kriteriumite za prifatlivost na proektot e periodot za povrat na investicijata da e pomal od pet godini za proektite za energetska efikasnost, dodeka kaj proektite koi koristat obnovlivi izvori na energija maksimalniot period za povrat na investicijata e 10 godini.

Za da se kvalifikuva proektot kako prifatliv, potrebno e i primenata na merki za energetska efikasnost da obezbedi za{teda od minimum 20% na elektri~na energija ili da obezbdi namaluvawe na emisijata na SO2 od najmalku 20%.

45

46 SPECIJALEN PRILOG ZELEN BIZNIS

BROJ 652 24/04/2012 www.kapital.mk

Sekako, pokraj ovie kriteriumi koi proizleguvaat od specifikite na ovie investicii, bankata izrabotuva i soodvetna finansiska i biznis-analiza na kompanijata-investitor”, veli Antonije Marinoski, ~len na Upraven odbor na Ohridska banka.

Od Prokredit banka pak, velat deka pokraj standardnite kriteriumi za odobruvawe na kreditot, kako efektot na za{teda na energija, zgolemuvaweto na energetskata efikasnost i namaluvaweto na emisii na SO2 vo atmosferata, za da

ja poednostavi postapkata za ocenuvawe na uspe{nosta na proektot na kreditobaratelot, bankite razvile metodi za kalkulacija na za{tedata na energija i emisijata na SO2 koi mnogu brzo i lesno im poka`uvaat dali i kolku odreden tip investicija mo`e da donese za{teda na energija.

No, i pokraj toa {to EBRD im nudi krediti na firmite vo Makedonija, Srbija i BiH, tie im nudat i besplatna, ekspertska pomo{ na kompaniite koi ne odvojuvaat pari za da anga`iraat konsultanti, koi }e go podgotvat ekoproektot vo ime na kompanijata-aplikant.

“Tim od in`eneri i finansiski eksperti e dostapen vo ramkite na WeBSEFF i im pomaga na kompaniite i na partnerskite banki vo procenkata i razvojot na podobni proekti i seto toa e besplatno. Toa e mnogu va`na alatka. Soodvetnata ekspertiza mnogu te{ko se obezbeduva vo ovoj del na svetot. Timot na WeBSEFF im pomaga na sopstvenicite na kompaniite da odredat kade i kako mo`at da {tedat energija.

I vo slu~ai koga bankata veli „da” ili „ne” za eden proekt na{ite eksperti im pomogaat

na biznisite da gi utvrdat merkite preku optimizacija na za{tedata na energija, minimizacija na periodot na povrat na investicijata i podobruvawe na celosnoto rabotewe na istite.

Preku WeBSEFF ekspertskiot tim na E3 Internacional im pomaga na potencijalnite klienti vo procenkata na podobnosta, identifikuvaweto podobri merki, procenkata na tehni~kata i na finansiskata atraktivnost, analizata na tekovnite sredstva i dokolku e soodvetno, izrabotkata na plan za racionalno koristewe na energijata ili poednostavno, biznis-plan za investicijata. Timot e vo poddr{ka i na kreditnite slu`benici i na kreditnite komiteti vo partnerskite banki”, veli La Far`.

Od neodamna Centarot za implementacija na razvojni idei-CIRI im pomaga na zainteresiranite kompanii pri pi{uvawe na proektnata dokumentacija i aplikacijata, pred s$ vo izrabotka na predlog-paket (tehni~ki i administrativno), kako i vo podgotovka i podnesuvawe proektni aplikacii za EU-fondovite.

Centarot pi{uva i biznis i marketing-planovi za potrebite na zainteresiranite kompanii.

SPECIJALEN PRILOG april 2012 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Dimitrie Tucovi} br 20, 1000 Skopje p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Avtor na prilogot: Katerina Poposka Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk

47

TRENDOVI I pokraj te{kite uslovi za stopanisuvawe od krajot na 2008 godina do deneska, “zelenata” industrija se poka`a poimuna na krizata. Na ovaa inudstrija pove} e ne se gleda kako na ne{to {to e ekonomski neisplatlivo, tuku kako na industrija so koja se podobruva konkurentnosta na pazarot, se namaluvaat proizvodnite tro{oci i se otvoraat novi rabotni mesta.

“Zelenata” industrija denes e edna od najkompetitivnite, vedna{ po IKT-industrijata.

“ZELENATA” INDUSTRIJA Í PRKOSI NA GLOBALNATA KRIZA!

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

vetskata ekonomija vo poslednite nekolku godini se soo~uva so nov, planetaren predizvik. Zelenata energija e vo fokusot na interes na ~lenkite na Evropskata unija, no ne pomalku posveteni na pottiknuvawe na zeleniot

S

biznis se i Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Vo izminatite nekolku godini svetot kako da se mobilizira za ja napravi planetata po~ista. Zemjite so zakoni nalo`uvaat merki za namaluvawe na emisijata na {tetni gasovi, go stimuliraat proizvodstvoto na energija od ekolo{ki ~isti i obnovlivi izvori na energija.

Nade`ta za za`ivuvawe na pazarot na trudot vo svetski ramki e vperena tokmu vo zelenata energija. Do ovoj zaklu~ok dojde i ekolo{kata organizacija WWF u{te vo

KONSTANTIN DIMITROV

MAKEDONSKI CENTAR ZA ENERGETSKA EFIKASNOST (MACEF)

“Da se vlo`i eden denar vo energetska efikasnost, odnosno vo {tedewe na energijata e isto kako da ste vlo`ile dva ili tri denari vo proizvodstvo na energija.”

najte{kata godina na krizata – 2009 godina. [ansata za stabilna i prosperitetna rabota na onie koi baraat rabota se tokmu “zelenite” profesii.

“Zelenite” rabotni mesta ve} e se pojavuvaat vo sektorite povrzani so preminuvaweto kon niskojaglerodna ekonomija ekologijata, ~istite tehnologii, obnovlivite izvori na energija, recikliraweto, proizvodstvoto na organska hrana, vospostavuvaweto odr`liva urbana sredina i za{titata na prirodata.

Deka EU i SAD ne se povr{ni vo namerite da ja razvijat zelenata industrija, so {to }e dobijat u{te edna pridobivka, za{tita na `ivotnata sredina, dokaz se i nizata politiki za ograni~uvawe na emisiite na {tetni gasovi, kako i “zelenite” zakoni so koi se stimulira razvojot na zelenite tehnologii.

Evropa silno ~ekori kon idejata do 2050 godina celosno da premine na ~isti izvori na energija. Spored evropskite analiti~ari, cenata na tranzicijata kon zelena ekonomija e

3,5 trilioni evra godi{no ili re~isi edna desetina od svetskiot bruto-doma{en proizvod.

Vo 2009 godina Evropskata unija odlu~i da se vklu~i aktivno vo Me|unarodnata borba protiv raste~koto globalno zatopluvawe. Liderite na EU go odobrija integriraniot pristap kon klimatskite promeni i energetskata politika, ~ija cel e Evropa da se transformira vo visokoenergetski efikasna ekonomija so niska emisija na jaglerod dioksid. ^elnicite na site zemji-~lenki na Unijata se zalo`ija do 2020 godina da go sprovedat proektot “20-20-20”, odnosno, da se namali emisijata na {tetni gasovi za najmalku 20% vo sporedba so 1990 godina, 20% od svoite energetski potrebi da gi pokrivaat od obnovlivi izvori na energija, kako i 20% da se namali osnovnoto koristewe na energijata vo sporedba so proektiranite nivoa preku podobruvawe na energetskata efikasnost.

Ovie celi korespondiraat i so Kjoto protokolot (~ija godina na va`ewe e tokmu 2012), so {to

48 SPECIJALEN PRILOG

[TO GO PRAVI EDNO RABOTNO MESTO “ZELENO”?

ZELEN BIZNIS

AKO PRIDONESUVA ZA ZAШTEDA NA ENERGIJA AKO KORISTI OBNOVLIVA ENERGIJA AKO PRIDONESUVA ZA ZAШTITA NA PRIRODNITE RESURSI AKO GI ZAШTITUVA I GI OBNOVUVA EKOSISTEMITE I BIOLOШKATA RAZNOVIDNOST AKO GO ISKORISTUVA OTPADOT AKO GO SPRE^UVA ZAGADUVAWETO NA VOZDUHOT

BROJ 652 24/04/2012 www.kapital.mk

1

trilion evra }e vlo`i EU do krajot na ovaa decenija vo obnovlivi izvori na energija, nova energetska infrastruktura i zgolemuvawe na energetskata efikasnost

liderite na EU se obvrzaa za namaluvawe na emisiite na Evropskata unija za 30%, pod uslov drugite golemi zemji koi emitiraat stakleni~ki gasovi, kako SAD, isto taka da se obvrzat kon globalniot klimatski dogovor.

“ZELENI” RABOTNI MESTA

“Zelenata” industrija ve}e obezbeduva iljadnici rabotni mesta vo Evropa, sporedeno so industriite koi ja zagaduvaat `ivotnata sredina. Vo oblasta na obnovlivite izvori na energija, vo “zeleniot” transport i ekolo{koto proizvodstvo i uslugi vo evropskoto semejstvo ve}e rabotat nad 3,4 milioni lu|e, poka`uvaat podatocite na ekolo{kata organizacija WWF. Za sporedba, vrabotenite vo rudarstvoto, proizvodstvoto na elektri~na energija i metali se dvi`i okolu 2,8 milioni.

Evropa pred sebe si postavi cel brojot na vrabotenite vo zelenata industrija {to pove}e da raste.

Evropskite eksperti prognoziraat deka najmalku vo

IZVOR: ME\UNARODNA ORGANIZACIJA ZA TRUD

slednite 30 godini }e se pojavat pove}e od 4,2 milioni “zeleni” rabotni mesta, {to e re~isi 10% od vkupniot rast na vrabotenosta za period od 30 godini.

Pritoa, “zeleni” rabotni mesta }e se pojavuvaat ne samo vo sektorot na visokata zelena tehnologija, tuku vo site ekonomski oblasti. No, za ovie prognozi da stanat realnost, potrebna e sorabotka me|u dr`avata i biznisot. Ako biznisot se orientira kon potro{uva~ka na energija dobiena od ekolo{ki ~isti izvori, toa }e ja nametne i potrebata od visokostru~ni i kvalifikuvani profesionalci - in`eneri, educirani tehni~ari za instalirawe i za odr`uvawe na solarnite paneli, generatorite vo veternicite, postavenata tehnologija, centralite koi kako pogonsko gorivo koristat biomasa itn...

Potencijalot za rast na zelenata ekonomija, sepak, mo`e da se realizira samo ako ima dovolno kvalifikuvani rabotnici i profesionalci. Denes s$ u{te ne mo`e da se predvidi koi kvalifikacii i vo koja mera }e bidat potrebni vo slednite 10, 20 ili 30 godini.

@IVKO DIMOV MENAXMENT-KONSULTANT

“Proizvodstvoto na energija od obnovlivi izvori na energija, kako i primenata na merki za za{teda na energijata ne se kampawa, toa e dlaboko vkoreneto vo svetskite stopanstva i treba da donese revolucionerni promeni vo ekonomiite.”

Spravuvaweto so otpadot, recikliraweto, proizvodstvoto na elektri~na energija od obnovlivi izvori na energija (sonce, voda, veter i biomasa) vo Makedonija re~isi se vo zarodi{.

Iako prvata solarna centrala vo Makedonija ne e postara od osum godini, sepak, Makedonija s$ u{te ne mo`e da se pofali so zna~itelno koli~estvo proizvedena elektri~na energija od obnovlivi izvori na energija. Deka Makedonija ne e konkurentna ekonomija doka`uva i faktot {to za edinica proizvod tro{ime zna~itelno pove} e energija sporedeno so evropskite zemji. Vo prosek, Makedonija tro{i ~etiri pati pove}e energija od razvienite zemji, spored bruto-doma{niot proizvod. Ako se zeme predvid deka duri 80% od proizvedenata elektri~na energija doa|a od termoelektranite, ova go vklu~uva alarmot deka Makedonija {to poskoro treba da fati ~ekor so globalnite trendovi i da gi sledi evropskite, pa i regionalnite praktiki koga e vo pra{awe “zelenata” industrija.

“Na “zelenata” industrija, kako i na energetskata efikasnost treba da se gleda kako na

ogromen potencijal, dvigatel na stopanstvoto. Toa }e dovede do otvorawe i na novi rabotni mesta. Proizvodstvoto na energija od obnovlivi izvori na energija, kako i primenata na merki za za{teda na energijata ne se kampawa. Toa e dlaboko vkorenato vo svetskite stopanstva i treba da donese revolucionerni promeni vo ekonomiite”, veli @ivko Dimov, menaxment-konsultant.

Vo uslovi na skapi surovini, deficitarno doma{no proizvodstvo na energija i neracionalno koristewe na resursite, neophodno e dr`avata, no i privatniot sektor da sfatat deka sostojbite mora da po~nat da se menuvaat, osobeno vo energetikata. Investitorite treba da sfatat deka vlo`uvawata vo “zelenata” industrija s$ pove} e ne se smetaat za avangarda, tuku evropski trend i realna potreba.

Svetot nagolemo investira vo reciklirawe, vo proizvodstvo na organska hrana, vo koristewe na strugotinite, biomasata ili na izmetot od `ivotnite kako energens za ekolo{ko proizvodstvo na energija. Makedonija neminovno treba da fati ~ekor so globalnite trendovi.

SISTEMI ZA SIGURNA IDNINA

50 SPECIJALEN PRILOG ZELEN BIZNIS

BROJ 652 24/04/2012 www.kapital.mk

a Knauf inovaciite se uslov bez koj nema razvoj na kompanijata.

Knauf vo svetski ramki ovaa godina go proslavuva jubilejot 80 godini od osnovaweto na kompanijata. Od skromnite po~etoci, so nekolku proizvodi na baza na gips, denes Knauf vo gamata proizvodi ima stotici proizvodi i sistemi za gradba, {to ja pravi evropski lider vo taa industrija.

Knauf e edna od kompaniite koja nudi i sistemi koi mo`e da gi napravat „pozeleni” novite i postoe~kite objekti. Niskoenergetskite i pasivnite objekti se termini koi }e gi slu{ame s$ po~esto vo mediumite, no i vo sekojdnevniot `ivot. Vo Strumica ve}e postoi prviot pasiven objekt vo Makedonija (vo sopstvenost na firmata Ekspro). Ovoj objekt e napraven so upotreba na mnogu sistemi od Knauf, a kompanijata se nadeva deka ova se samo prvite ~ekori i deka site }e po~nat da razmisluvaat vo nasoka na podobruvawe na karakteristikite na objektite vo koi `iveeme i rabotime. So toa ne samo {to }e za{tedime, ne samo {to }e & pomogneme na planetata da go odr`i svojot balans, tuku }e im poka`eme na site okolu nas deka sme op{testveno odgovorni poedinci i kompanii.

Gips – dar od prirodata i srceto na na{iot biznis Koga stanuva zbor za prirodni materijali, na{ite materijali bazirani na gips se nedosti`no nivo za koj bilo drug materijal upotrebuvan vo grade`ni{tvoto.

Na{ata surovina, ~istiot alabaster gips, so hemiska formula CaSO4•2H2O (kalcium sulfat, so dve molekuli voda), pominuva niz proces koj samo & odzema del od zarobenata voda, koja podocna & ja vra}a na smesata, ovozmo`uvaj}i mu na kone~niot proizvod nepromenet hemiski sostav, kako vo prirodata,

Z

Mo}ni i inteligentni ku}i. Pogolema za{teda na energija. Zelena planeta. Vo svetot od poodamna ovie re~enici se del od sekojdnevnata praktika vo grade`ni{tvoto, arhitekturata i vo biznisot so nedvi`nosti.

Na ovie temi sekojdnevno se pi{uva pi{uva, se analizira, se testira. Se iznao|aat s$ podobri re{enija za gradewe objekti koi konsumiraat pomalku energija, koja e s$ poskapa i podeficitarna. Vakviot trend e s$ poprisuten i vo Makedonija so istiot kvalitet i istata pH vrednost (kiselost) kako i ~ovekovata ko`a. Garancija za materijal koj nikoga{ nema da iritira nitu eden sistem od na{iot organizam. Sostavot mu ovozmo`uva da ni gi ponudi optimalnite uslovi za `ivot vo prostoriite kade {to go sre}avame. Ovoj fakt ve}e odamna mu gi ima otvoreno vratite na gipsot vo kozmeti~kata industrija, vo prehranbenata industrija, vo zemjodelstvoto, vo medicinata, a nie ovoj proveren i potvrden materijal go vnesuvame tamu kade {to zdravjeto ni e najpotrebno, tamu kade {to pominuvame najgolem del od vremeto, tamu kade {to rastat na{ite deca i tamu kade {to sakame da se ~uvstvuvame najudobno i najsigurno - vo domot.

Ako se raboti za termi~ka izolacija, kristalnata re{etka na gipsot, kako i sostavot na sistemite vo koi go koristime ja nudat najdobrata. Sekoj sistem za suva gradba vo najgolem del od debelinata e sostaven od izolacija. Istiot sostav e odgovoren i za visokata zvu~na izolacija, koja, logi~no, e generacii ponapred od tradicionalnata masivna gradba. Ako temperaturata na prostorijata e pogodna, gipsot dopolnitelno }e ja odr`uva vla`nosta na vozduhot vo istata. Ako e presuv vozduhot, gipsot }e ispu{ti del od zarobenata voda, a ako e prevla`no, toj }e odzeme del od vlagata vo vozduhot, sekoga{ odr`uvaj}i optimalna vla`nost od 40%-60%. Nikoga{ nema da primi, nitu da ispu{ti kakov bilo miris. Nikoga{ nema

da privle~e, nituu da sozdade pra{ina. Nikoga{ a{ nema da se zapali, nitu da prenese po`ar, tuku naprotiv, so zarobenata voda delumno }e go odlo`i {ireweto na po`arot. I kone~no, za site tie karakteristiki gi poseduvame pismenite dokazi. Bi go istaknale “Sertifikatot za besprekornost”, koj na sekoi dve godini go dobivame za na{ite proizvodi od eminentniot Institut za ispituvawe kvalitet IBR od Rozenhajm. Sertifikat koj go dobivaat samo najkvalitetnite proizvodi, koi bez nikakvo dvoumewe treba da se koristat vo grade`ni{tvoto.

Knauf sistem vo sporedba so masivnata gradba Koga }e napravime najednostavna sporedba me|u sistemite za suva gradba od na{eto proizvodstvo so onie od masivnata gradba, lesno se uo~livi site prednosti na suvata gradba.

Yidovite sekoga{ se potenki, {to ni dava pove}e prostor.

Sekoga{ se polesni, {to ni dava posiguren objekt i objekt pootporen na potresi i o{tetuvawa. Sekoga{ imaat podobra termi~ka i zvu~na izolacija, {to e najgolemata pridobivka, koja direktno ja ~uvstvuvame i ni ovozmo`uva pokvaliteten `ivot, a brzinata na monta`ata pak, ni ovozmo`uva pobrzo da go dobieme kupeniot prostor, kako i pobrza preadaptacija ili renovirawe na stanot, t.e. ku}ata.

Zna~eweto na energijata za razvojot, no i za opstanokot na edno op{testvo e ogromna. I pokraj aktuelnata ekonomska kriza,

svetot tro{i s$ pove}e energija, a izvorite i generatorite na energija ne go sledat trendot. Od edna strana, energijata stanuva s$ poskapa, a od druga strana, zagaduvaweto na planetata kako rezultat na raste~koto koristewe e s$ pogolemo. Ispituvawata poka`uvaat deka sumarno, vo svetot najgolemi potro{uva~i na dragocenata energija se stanbenite objekti!

Tie tro{at pove}e od site industriski objekti i pove}e od site prevozni i transportni sredstva! Na na{e ogromno zadovolstvo vo Makedonija vo posledno vreme kone~no se budi svesta na javnosta za ovaa mnogu va`na tema. Osven toa, Makedonija kako zemja-potpisni~ka na Protokolot od Kjoto e zakonski obvrzana da gi namali emisiite na gasovi koi sozdavaat efekti na staklena gradina.

Mo`ebi edna od onie raboti koi }e n$ natera site nas poedine~no da razmislime vo kakvi objekti `iveeme i rabotime e ne samo ekolo{kata, tuku finansiskata pridobivka. Niskoenergetskite objekti {tedat energija i gi pravat va{ite smetki za toplinska i elektri~na energija zabele`livo pomali. Knauf gi sledi ovie trendovi i sorabotuva so onie koi razmisluvaat na ovaa tema.

Vreme e da `iveeme posvesno i posovesno za okolinata, a vo isto vreme i poekonomi~no, pozdravo, so materijali koi se ispitani i sertificirani, zatoa {to nema ni{to povredno od na{ite `ivoti i sostojbata na planetata, kade {to treba da rastat na{ite pokolenija.

52 SPECIJALEN PRILOG ZELEN BIZNIS

TOP 5 NAJISPLATL 1. SO SONCETO - BESPLATEN IZVOR NA ENERGIJA

BROJ 652 24/04/2012 www.kapital.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

S

vetskite ekonomii izlezot od krizata i `elbata za ekonomski rast go gledaat tokmu vo stimuliraweto na “zelenata” industrija i “zelenite” rabotni mesta. Svetot ve}e se mobilizira za da ja “ozeleni” planetata, prezema merki za namaluvawe na emisijata na {tetnite gasovi, go pottiknuva proizvodstvoto na energija od ekolo{ki ~isti izvori.

“Zelenite” rabotni mesta s$ pove}e se baraat po oglasite na stranicite na svetskite vesnici, kako i po oglasite na agenciite za vrabotuvawe. Preminuvaweto kon niskojaglerodna ekonomija, ~istite tehnologii, recikliraweto i sli~no se najmnogu zaslu`ni za rastot na vrabotenosta i ekonomskata aktivnost na mnogu visokorazvieni zemji vo svetot. “Kapital” napravi pregled na top 5 zeleni biznisi koi se najatraktivni vo svetot i za koi slobodno mo`e da se re~e deka se imuni na krizata na globalno nivo

olarn paneli, od koi olarnite se dobiva sanitarna topla voda, no i elektri~na energija, koi ve}e so decenii se primenuvaat vo svetot, kaj nas po~naa da stanuvaat aktuelni pred nekolku godini.

Nesporno e deka skapite energensi, s$ pogolemite proizvodni tro{oci gi teraat doma}instvata, biznisite i instituciite da vgraduvaat solarni sistemi vo objektite. So mala investicija se nudi {ansa za golem i isplatliv “zelen” biznis. Sonceto e ekolo{ki ~ist i besplaten izvor na energija. Ona {to e potrebno e samo parite da se vlo`at razumno. Obukata za instalater na solarni paneli

S

ne e komplicirana, a alatot i opremata ne se preskapi.

Univerzitetskiot profesor Ilija Nasov e sopstvenik na Kamel solar, kompanija koja proizveduva solarni kolektori. Ovaa kompanija po~na da proizveduva potpolno nov vid son~ev kolektor, nare~en potpolno polimeren kolektor, koj s$ u{te ne e izlezen na pazarot.

“Na{ite kolektori davaat najevtin kilovat-~as na metar kvadraten godi{no. Proizveduv am p ot p ol n o p ol ime r e n koncentrira~ki kolektor, na koj nie kako firma mu nanesuvame reflektira~ka navlaka. Nie za prv pat napravivme i fasadni kolektori, koi se montiraat na

fasadite od objektite, a ne na pokrivite. Fasadnite i prozorskite kolektori se integriraat vo fasadata. Vgraduvawe na son~evite kolektori vo fasadite i vo krovot. Postavuvaweto fasadni kolektori kako trend po~na vo Evropa pred 4-5 godini, {to pokraj efikasnosta, ima i estetski pridobivki, ne ja ogrubuva fasadata na objektot. Nie zasega sme edinstveni na pazarot koi vlo`ivme vo apsorber koj od prednata strana nema nitu linii na zavaruvawe, edostavno izgleda kako da e staklo”, veli Nasov za “Kapital”.

Spored ekspertite, {teta e Makedonija so 280 son~evi de-

2. OT OTPADOT KAKO IZVOR NA prav pravuvaweto so otpadot e globalen pr o bl em. C eliot svet ne gleda na |ubreto samo kako na otpad, tuku kako na na~in kako da zaraboti ekstra, prerabotuvaj}i go. Pove} e od magi~no e da vidite kako edna cela deponija so nekolku toni otpad za nekolku ~asovi se pretvora vo ~isti granuli, koi imaat dodadena vrednost i nova namena za upotreba.

Reciklirawe, vsu{nost, e selekcija na odredeni materijali od otpadot i nivno

S

povtorno iskoristuvawe.

Recikliraweto vklu~uva sobirawe, izdvojuvawe, prerabotka i izrabotka na novi proizvodi od otpad i seto toa ja za~uvuva `ivotnata sredina, bidej}i golem del od materijalite vo dene{nicata ne se biorazgradlivi.

Stakloto, hartijata, plastikata, metalot i elektronskiot otpad mo`e da se r ecik lir aat, velat poznava~ite. So sekojdnevnoto proizvodstvo na hartija i proizvodi od hartija se uni{tuvaat ogromni

3. EN ENERGETSKI EFIKASNI GRADBI kolo{ kolo{koto grade`ni{tvo ili green building podrazbira izgradba na objekti preku proces odgovoren kon prirodata. Ovoj proces opfa}a ekolo{ki izvori, po~nuvaj}i od dizajn, realizacija, izvedba, materijali, odr`uvawe, renovirawe, pa s$ do rekonstrukcija na objektot. Ovoj koncept go dopolnuva klasi~niot tip na izgradba, osobeno od aspekt na ekonomi~nost, funkcionalnost, trajnost i udobnost. Denes se razvivaat novi tehnologii koi gi podobruvaat postoe~kite metodi na grade`ni{tvo i sozdavaat arhitektura koja dobro

E

vlijae na ~ovekovoto zdravje i na prirodata.

Celta na odr`livoto grade`ni{tvo e da se namali silniot udar koj se vr{i vrz prirodata preku zazemawe golemi povr{ini za izgradba, energetska i hidrokonsumacija, kako i vozdu{na i atmosferska alternacija. Vakvoto dvi`ewe zapo~nuva poradi faktot deka nekontroliranata upotreba na prirodni resursi }e stane seriozna zakana za `ivotot vo idnina. Inicijativata, voedno, povikuva na integriran i sinergetski dizajn, dizajn koj go povrzuva celokupniot `ivoten ciklus na objektot so ekologijata.

Ekspertite alarmiraat deka Makedonija mnogu malku gradi energetski efikasni objekti.

Grade`nite kompanii od zemjava i od regionot, no i onie koi proizveduvaat prozorni sistemi objasnuvaat deka za{tedata na energija e neophodna vo vreme koga energijata e s$ poskapa, a mnogu malku se iskoristuvaat raspolo`livite resursi.

“Energetskata efikasnost e svetski predizvik. Nie, kako kompanii i investitori koi proektirame, izveduvame i gradime zgradi, pravime 200, pa duri i 300 stanovi godi{no, taka {to mora da razmisluvame kako tie zgradi da bidat

LIVI “ZELENI” BIZNISI

53

3. OR ORGANSKO PROIZVODSTVO

a se prodava ekohrana e podobro otkolku da prodavate tekstil. Ako pomalite trgovci sakaat da opstanat na pazarot podolgo vreme i pritoa da imaat uspe{en biznis, mora da investiraat onamu kade {to cenata ne ja diktira potro{uva~kata, a primeri za toa se zdravata hrana, skapite brendovi...

Deka organskoto proizvodstvo na hrana galopira vo izminatite nekolku godini poka`uva i podatokot deka vo razvienite zemji potro{uva~kata na organski proizvodi sekoja godina raste so okolu 10%. Spored analiti~arite, ovaa granka e vtora, po informati~kata tehnologija, koja mo`e da ja pridvi`i ekonomijata. Podatocite poka`uvaat i deka biznisot so proizvodstvo na organska hrana vo Evropa kreira obrt od 30 milijardi evra. Seto toa treba da bide dovolen pottik za da gi vlo`at svoite pari i znaewe vo organsko proizvodstvo na hrana, biznis koj od den na den s$ pove}e raste.

Organska hrana se proizveduva bez metodi koi vklu~uvaat sinteti~ki sostojki, ve{ta~ki |ubriva i genetski modificirani organizmi. Se proizveduva bez zra~ewa i radijacija, bez industriski rastvoruva~i ili hemiski aditivi.

“Koga se razmisluva za biznis so zdrava i organska hrana treba da imate na um deka se potrebni mnogu vlo`uvawa, a povratot na sredstvata ponekoga{ bara i pove}e godini rabota. Vo Makedonija i vo drugite balkanski zemji zdravata hrana se

D

novi godi{no tolku malku da ja koristi son~evata energija za proizvodstvo na energija.

Makedonija i Dalmacija imaat najdobro son~evo zra~ewe od

site zemji na Balkanot, so okolu 1.400 son~evi ~asovi godi{no.

Za tri godini vo zemjava se izgradeni solarni centrali so mo}nost od 1,3 megavati.

PRIHODI prostranstva {uma i zatoa, nepotrebniot kancelariski materijal, vesnici, hartieni kesi i ambala`i mo`e da se recikliraat. So toa se za{teduva duri 60% od energijata za proizvodstvo na nova hartija, se tro{i 15% pomalku voda, a se namaluva i zagaduvaweto na rekite, potenciraat ekspertite.

Makedonskite biznismeni koi se zanimavaat so reciklirawe plastika velat deka biznisot bara golemi investicii, naporna rabota i trpenie na dolg rok za da se vidat golemi rezultati. Potenciraat deka

energetski efikasni. Makedonija mora da ja namali potro{uva~kata na energija na godi{no nivo za 10%, poka`uvaat istra`uvawata, za da gi zadovolime evropskite standardi i regulativi”, veli Van~o ^ifliganec, sopstvenik na ADORA in`enering.

Za zatopluvawe na objektite po kvadraten metar Makedonija tro{i ~etiri do pet pati pove} e od evropskite zemji.

ova e isplatliv biznis - profitiraat i tie, no i celata dr`ava. Vo momentov vo zemjava ima dve do tri fabriki za reciklirawe plastika koi imaat pogolemi kapaciteti.

“Ova e golem biznis koj bara milionski vlo`uvawa. Toj se isplatuva samo ako go gledate na dolg rok. No, sigurno ne e familijaren biznis, tuku potrebno e da stoi zad vas nekoja poznata renomirana kompanija”, veli upravitelot Sofija Matevska od kompanijata Grinteh, koja se zanimava isklu~ivo so reciklirawe plastika.

do`ivuva kako luksuz. Na Zapad i po{iroko potro{uva~ite se dobro zapoznaeni so zdravata i organska hrana i poradi toa, golem del od na{eto proizvodstvo e naso~eno za izvoz. Zdravata hrana e preventiva, a ne lek.

Toa e stil na `ivot, a za `al, kaj nas s$ u{te mnogu lu|e se osvestuvaat za zdravata hrana samo koga }e imaat zdravstveni problemi”, veli Iskra Vetaxokoska-Mucunska, menaxer za marketing i proda`ba vo Vitalia, kompanija so vkupno 220 proizvodi, od koi 20-ina se organski.

Zasega, vo Makedonija organski se proizveduvaat med, grozje, `itni kulturi i nekoi vidovi ovo{je. Preovladuva surovinata, pomali se koli~inite na prerabotkite. Vo zemjava momentalno organski se proizveduva na 5.200 hektari {to e golem porast vo odnos na 2009 godina, koga vkupnoto organsko proizvodstvo iznesuvalo 1.400 hektari. Organskoto proizvodstvo vo zemjava e nedovolno zastapeno, poradi nedostig od marketing, deficit na prerabotuva~ki centri, mal broj kupuva~i...

54 SPECIJALEN PRILOG ZELEN BIZNIS

BROJ 652 24/04/2012 www.kapital.mk

olem del od “zelenite” proekti pa|aat na evaluacijata vo bankite koi treba da im odobrat kredit. Proodnosta na evropskite “zeleni” proekti se dvi`i me|u 10% i 15%. Ottuka, sekoj investitor koj saka da po~ne “zelen” biznis, za koj potreben mu e kredit, si go postavuva pra{aweto kako se bide vo 10-te proekti koi Evropskata unija ili pak, doma{nite komercijalni banki }e odberat da gi finansiraat?

Sekoja kompanija koja saka da gi primeni merkite na ener-

G

5. KO KONSALTING k efikasnost f k getska ili pak, da go promeni tradicionalniot izvor na energija so obnovliv izvor mora da podgotvi proektna dokumentacija {to saka da napravi i koi efekti saka da gi postigne so toa. Seto toa bara golema stru~nost, iskustvo i dobra informiranost za toa dali proektot }e bide dovolno atraktiven i za bankata, za da re{i da vlo`i del od parite pomagaj}i ja kompanijata. Zatoa, kompanijata mnogu ~esto ima potreba da anga`ira konsultant/in`ener za podgotovka na studijata za investicijata. Tie im pomagaat na zainteresiran-

ite kompanii pri pi{uvaweto na proektnata dokumentacija i aplikacijata, pred s$ vo izrabotka na predlog-paket (tehni~ki i administrativni), kako i vo podgotovka i podnesuvawe proektni aplikacii za EU-fondovite. Konsultantite gi podgotvuvaat i biznis i marketing-planovite za potrebite na kompaniite.

“Izrabotkata na vakvi proekti e nauka za sebe. Mislam deka doa|a vremeto koga firmite sfa}aat deka ne mo`at sami do kraj da go isturkaat proektot i imaat potreba od konsultanti. Ima firmi koi imaat

odli~ni proektni idei, no poradi skr`avosta da platat konsultant koj detalno }e se posveti na nivnata proektna ideja, gi izgubija proektite. Na{ite firmi mora da se nau~at da rabotat so konsultanti. Toa e sosema normalno, zatoa {to pred s$, firmata ima svoi redovni aktivnosti, a konsultantot e tuka za da & pomogne na firmata vo podgotovkata na proektnata dokumentacija”, veli Jadranka Arizankovska, direkor na Direkcijata za me|unarodna sorabotka, promovirawe i informirawe na ~lenkite na Stopanskata komora na Makedonija.

Glaven parametatar po koj se ceni kolku edna zemja naprednala vo energetskata efikasnost e kolku kilovati struja tro{i industrijata za 1.000 dolari BDP na godi{no nivo.

“Tuka Makedonija e me|u zemjite so relativno lo{a sostojba. Na energetskata efikasnost pove} eto firmi gledaat kako na tro{ok. No, pametnite lu|e toa go gledaat kako {ansa da bidat podobri, pokonkurentni”, veli menaxment-konsultantot za “zeleni” proekti, @ivko Dimov.

MO@EME LI NE[TO DA STORIME ZA ENERGETSKATA (NE)EFIKASNOST VO MAKEDONIJA? ProKredit Banka so poddr{ka za EKO investiciite o mnogu doma}instva i pretprijatija energijata se koristi neracionalno, a mese~nite tro{oci se nepotrebno visoki. Novata cena na elektri~nata energija za krajnite potro{uva~i ovaa godina e pogolema za 7,82% vo sporedba so prethodnata.

Spored ekspertite, kontinuiranoto zgolemuvawe na izdatocite za elektri~na energija }e prodol`i so zasilen trend i vo narednite godini.

Znaete li deka mo`ete sami da go regulirate nivoto na potro{uva~ka na energija, dokolku koristite aparati, oprema i grade`ni ma-

V

terijali koi se energetsko efikasni i so toa da gi namalite mese~nite tro{oci?

Razmislete i napravete analiza za toa kade najmnogu se tro{i energija!

ProKredit Banka vo soglasnost so svojata strate{ka orientacija za zdrava `ivotna sredina i podobri uslovi na `iveewe, Vi predlaga od kade da po~nete: Minimum 20% na elektri~na energija i pari mo`ete da za{tedite so podobra izolacija na fasadata, yidovite i tavanskiot prostor/potkrovje.

35% na tro{oci i pomalo zagaduvawe na vozduhot }e Vi donesat investiciite za poefikasen sistem za zatopluvawe i ladewe.

50%-75% za{teda na elektri~na energija Vi nosat energetsko efikasnite sistemi za osvetluvawe.

ProKredit Banka gi pretstavuva EKO kreditite za investicii vo objekti, izolacionen materijal, oprema, aparati i vozila koi koristat pomalku energija i go namaluvaat zagaduvaweto na okolinata.

Iskustvata na na{ite klienti govorat za golemi za{tedi na energija i visoka isplatlivost na Vakvite investicii. Eve nekolku primeri: Semejstvo od Strumica proizveduva zelen~uk. Staklenicite i plastenicite mora da se zagrevaat vo zima (januari-april). Toplata voda i prostorot se zagreva so kotli na drva, koe mo`at da bidat zameneti so energetsko efikasni kotli. Zamenata na stariot sistem za greewe so nov efikasen sistem na drva im donese za{teda na energija i namaluvawe na tro{ocite za snabduvawe so energija od 35%.

SPECIJALEN PRILOG ZELEN BIZNIS

BROJ 652

24/04/2012

www.kapital.mk

Hotel od Ohrid so prose~na potro{uva~ka na voda od 40 litri po ~ovek i ogromna koli~ina na potro{ena struja za zagrevawe na vodata, voo~i deka 90% od energijata potrebna za toplewe voda mo`e da se obezbedi od svetlosna energija.

Postavuvaweto na son~evi kolektori i sitem za topla voda im obezbedi godi{na za{teda od 1.432 evra.

Kako mo`ete da za{tedite na elektri~na energija?

So EKO kreditot od ProKredit Banka mo`ete da investirate vo proekti za renovirawe vo Va{iot dom ili deloven prostor. [to da napravite?

Posetete ja ekspoziturata na ProKredit Banka vo Va{eto sosedstvo i pobarajte go specijalistot za EKO krediti koj e podgotven da odgovori na site Va{i pra{awa.

55