Issuu on Google+

SON^EVA ENERGIJA www.kapital.mk

sreda 18/07/2012

STRUJATA OD SONCE E SKAPA, NO E NAJSIGURNO I NAJEKOLO[KO ENERGETSKO RE[ENIE!

INVESTITORITE SE SOPNUVAAT VO ADMINISTRATIVNI I BANKARSKI LAVIRINTI

KAPITAL BANKA SO POVOLNA PONUDA NA KREDITI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

 50 SPECIJALEN PRILOG SON^EVA ENERGIJA

280

son~evi denovi godi{no ima Makedonija, {to ja stava re~isi na vrvot vo Evropa po kvalitetot na son~evoto zra~ewe

BROJ 664  18/07/2012 www.kapital.mk

 So 280 son~evi denovi vo godinata i 1.500 kilovat-~asovi son~evo zra~ewe na metar kvadraten, Makedonija spa|a vo zemjite so najgolemo son~evo zra~ewe vo Evropa, no ne i vo redot na zemjilideri vo iskoristuvaweto na solarnata energija. Iako kvotite za povlastena tarifa na strujata od sonce ve}e se iskoristeni, interesot na investitorite i ponatamu raste. “Kapital” analizira {to ponatamu? ]e gi zgolemi li dr`avata investiciite vo obnovlivi izvori na energija? ]e prodol`at li investitorite da teraat biznis so energijata dobiena od sonceto? KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

S

amo tri ~asa mu se potrebni na sonceto za da isprati na zemjata energija kolku {to celoto ~ove{tvo tro{i vo tekot na edna godina. “Pametnite” dr`avi vo svetot odamna sfatija deka energetskata

1.500 6,6%

kilovat-~asovi son~evo zra~ewe na metar kvadraten ima Makedonija, odnosno 6-7 ~asa son~evo zra~ewe dnevno

godi{no raste potro{uva~kata na energija vo Makedonija

STRUJATA OD SO NO E NAJSIGURN ENERGETSKO RE[

stabilnost vo golema mera zavisi od toa kolku } e se iskoristuva sonceto - besplatniot i ekolo{ki reaktor. Makedonija, iako mala po povr{ina, spa|a vo zemjite so najgolemo son~evo zra~ewe vo Evropa, so vkupno 280 son~evi denovi godi{no (1.500 kilovat-~asovi son~evo zra~ewe na metar kvadraten), {to e 6-7 ~asa son~evo zra~ewe dnevno. Avstrija i Germanija pak, iako imaat 30%-40% pomalo

son~evo zra~ewe, 100 pati pove}e ja iskoristuvaat son~evata energija od Makedonija. Deka ogromniot son~ev potencijal nedovolno se koristi vo Makedonija, no toa i vo idnina nema drasti~no da se promeni, poka`uva i opredelbata na dr`avnata energetska strategija izrabotena od MANU - do 2020 godina da se izgradat son~evi centrali so mo}nost od 10 do 30 megavati, koi }e proizvedu-

vaat samo 0,2% od vkupnoto proizvodstvo na elektri~na energija vo zemjava! “Kapital” vo ovoj specijalen dodatok }e se obide da odgovori zo{to tolku malku se koristi son~evata energija. Koi se benefitite od nejzinoto pomasovno koristewe? Kakva e strategijata na dr`avata? I ekspertite i investitorite pora~uvaat deka idninata na energetskata stabilnost na edna zemja le`i vo proizvodstvoto na energija od obnov-

18%

od mese~nite smetki za struja na edno prose~no ~etiri~leno semejstvo (350 evra) se za zagrevawe voda, a 28% za greewe

100

pati pove}e struja od sonce proizveduvaat Avstrija i Germanija vo sporedba so Makedonija, iako imaat 30%-40% pomalo son~evo zra~ewe.

51 

3

~asa mu se potrebni na sonceto za da isprati na zemjata energija kolku {to celoto ~ove{tvo tro{i vo tekot na edna godina

ONCE E SKAPA, NO I NAJEKOLO[KO [ENIE!

livi izvori na energija. So toa }e se namali zavisnosta od skapiot uvoz na energensi, }e se namali rizikot od neizvesnosta vo obemot na ponudata i fluktuacii vo cenite na energensite, posebno vo uslovi na raste~ka potro{uva~ka na energija. Konkretnite pridobivki od koristeweto na son~evata energija ve}e nekolku godini se realnost vo Makedonija. Trendot na postavuvawe son~evi kolektori na pokriv-

ite na ku}ite i fabrikite za zagrevawe voda zema s$ pogolem zamav. Makedoncite na xebot po~uvstvuvaa deka tro{ocite za energija mo`at drasti~no da gi namalat so postavuvawe son~ev kolektor, od koj }e dobivaat sanitarna topla voda re~isi osum meseci vo godinata. Spored procenkite na poznava~ite, so postavuvaweto solaren termalen kolektor i investicija od okolu 1.000 evra edno doma}instvo godi{no mo`e da

za{tedi kolu 2.400 kilovat~asovi struja, odnosno 8.400 denari. Violeta Surmean od skopsko Taftalixe e edna od onie koi dobija okolu 300 evra subvencija od dr`avata kako 30% nadomest za investicijata vredna 1.000 evra za vgraduvawe solaren sistem vo nejziniot dom. “Postaviv tri solarni kolektori so bojleri za site tri kata od ku}ata. Samo za zagrevawe na

vodata vo klasi~ni bojleri bi tro{ela po okolu 4.000 denari mese~no za elektri~na energija vo letniot period. Mislem deka cela Makedonija treba da postavi son~evi kolektori, bidej}i za{tedata e pove}e od 100%�, izjavi Surmean. Za samo ~etiri meseci taa si ja vratila investicijata. Pred tri godini i {est~lenoto semejstvo Huna od naselbata Lisi~e, koe isto taka dobi 300 evra vladina

 52 SPECIJALEN PRILOG SON^EVA ENERGIJA

BROJ 664  18/07/2012 www.kapital.mk

subvencija, so ednokratna investicija od 500 evra sega celosno gi zadovoluva potrebite za topla voda. “Pri~inata poradi koja re{iv da postavam son~ev kolektor bea poslednite poskapuvawa na strujata i na parnoto greewe. So 500 evra dobiv bojler od 160 litri i sega postojano imam topla voda, a na bojlerot ja priklu~iv i ma{inata za perewe. Smetkata za struja sega mi e drasti~no poniska”, veli Sebastijan Huna. Analizite na poznava~ite poka`uvaat deka edno ~etiri~leno semejstvo godi{no tro{i najmalku 400 evra za topla voda za sanitarni potrebi i najmalku 700 evra za zatopluvawe na prostorot. Ako sumata od 1.200 evra ednokratno se vlo`i vo kvaliteten solaren sistem, za ~etiri godini investicijata }e se vrati, a ostanatite 25 godini doma}instvoto besplatno }e gi u`iva pridobivkite od solarniot kolektor. Son~ev kolektor od 1,5 kilovat odgovara za eden bojler od 1,5-2 kilovati, koi vo letnite meseci mo`at da rabotat i po 10 ~asa, a vo tekot na zimata okolu 2-3 ~asa, vo zavisnost od vremenskite uslovi i od son~evoto zra~ewe. Pretsedatelot na Solarnata asocijacija na Makedonija, Ilija Nasov, koj e kosopstvenik i na kompanijata Kamel solar, koja proizveduva fasadni i prozorski son~evi kolektori, ja objasnuva korisnosta na ovie sistemi za biznisot. “Mlekarnicite i prehranbenite pogoni dnevno tro{at najmalku 20 toni topla voda, za ~ie zagrevawe godi{no tro{at i do 100.000 evra.

V

o selo Germijan, op{tina Novaci na povr{ina od 20.700 metri kvadratni se prostira najgolemata son~eva centrala vo Makedonija - Mega Solar, investicija vredna pove} e od tri milioni evra. So instalirana mo}nost od 996,7 kilovati ovoj son~ev park godi{no se o~ekuva da proizveduva me|u 1,4-1,6 gigavat-~asovi struja. Od sredinata na minatata godina Mega Solar gi proizveduva prvite kilovat-~asovi struja, za koi povlastenata tarifa za proizvodstvo na strujata od sonce iznesuva 41 evrocent za kilovat-~as. Vo centralata se vgradeni 4.440 polikristalni paneli Canadian Solar model CS6P i toa 3.980 so mo}nost od 225 vati i 460 so snaga od 220 vati, priklu~eni na 10 invertori proizvodedeni od Samil Power model SO 100 KA1 so snaga od 100 kilovolti. Panelite se postaveni na 888 metalni ramki proizvedeni vo Makedonija, koi{to imaat sistem na ednoosovinsko prilagoduvawe na leten, zimski i proletno-esenski agol. Od Mega Solar velat deka dvi`e~kata sila koja gi vodela za da ja izgradat elektranata bila idejata da sozdadat energetski izDokolku tie pari se vlo`at vo solarni sistemi za zatopluvawe voda, investicijata }e se vrati za okolu 2-3 godini, a vo idnina investitorot }e ima besplatna energija za zagrevawe voda”, gi objasnuva Nasov benefitite za biznisot. Padot na cenata na son~evite kolektori e motiv plus za gra|anite i kompaniite da se re{at na vakva investicija. Ednokratniot vlog vo sistem koj preku son~evoto zra~ewe ja zagreva sanitarnata voda i vodata za zatopluvawe na domot na dolg rok zna~i i za{teda na parite koi sekoja godina se davaat za smetkite za parno greewe i za struja.

PROIZVODSTVOTO NA STRUJA OD SONCE ZEMA ZAMAV

Evropski lideri vo proizvodstvoto na elektri~na energija od sonceto se Avstrija i

MEGA SOLAR NAJGOLEMIOT SON^EV PARK VO MAKEDONIJA

vor zasnovan na sovremena tehnologija, koj gi namaluva emisiite na stakleni~ki gasovi i ovozmo`uva pristoen prihod vo sledniot period. „Motiv za nas be{e da bideme prvi. Odlu~ivme da investirame vo ovoj biznis zatoa {to e nova tehnologija, koja do toga{ ne be{e

realizirana vo Makedonija. Povlastenata tarifa za proizvodstvo na elektri~na energija od fotovoltai~ni centrali be{e interesna, vo toj period gi pokriva{e tro{ocite i so mo`nost za fer profit. Makedonija e ubavo podra~je, neiskoristeno. Ne sme izlo`eni

Germanija, koi dosega imaat proizvedeno po re~isi 12 gigavat-~asovi struja od sonce! Ovaa struja s$ u{te e mnogu skapa poradi skapata tehnologija za nejzino proizvodstvo, no evropskite zemji silno investiraat poradi opredelbata do 2020 godina 20% od vkupno proizvedenata struja da bide od obnovlivi izvori. Kakva e situacijata vo Makedonija? Spored najnovite podatoci od Regulatornata komisija za energetika, povlastenite tarifi za proizvodstvo na struja od fotovoltai~ni centrali iznesuvaat 30 evrocenti za elektrana so mo}nost do 50 kilovati i 26 evrocenti za elektrani od 51 kilovat do 1 megavat. Zaklu~no so juli, vo zemjava ima {est investitori vo elektrani do 50 kilovati, so vkupen kapacitet od 220,8 kilovati.

Solarni centrali nad 51 kilovat dosega izgradile samo tri kompanii - Mavis i Takoma od [tip, so vkupen kapacitet na dvete od 1.027 megavati i Mega solar, 996,7 kilovat. Vo faza na gradba, a bez status na privremeno re{enie za steknuvawe status na povlastena tarifa za elektrani do 50 kilovati se 33 firmi, ~ija{to mo}nost se procenuva na 1.580 kilovati. So ova re~isi e ispolneta kvotata do 10 megavati koja ja opredeli dr`avata, vo ~ii ramki se obvrza da gi stimulira investiciite vo solarni centrali preku subvencirana ili takanare~ena fidingtarifa.

SO [TO SE SOO^UVAAT PROIZVODITELITE?

Pioner vo proizvodstvoto na elektri~na energija od fotovoltaici e Sieto, kompanijata

na pazaren rizik, bidej}i imame sklu~eno dogovor so operatorot na pazarot na elektri~na energija MEPSO, koj ja otkupuva proizvedenata struja i redovno gi ispla} a fakturite. Duri i nie kako proizvoditeli ne sme si konkurenti me|usebe, bidej}i sekoj si ima dogovor”, izjavi

Slave Ivanovski, sovetnik za pravni i regulativni pra{awa. Veli deka za uspeh vo ovoj biznis potrebno e stru~no poznavawe od problematikata, pogolema upornost, no i pogolema svesnost i fleksibilnost od strana na bankite pri odobruvaweto krediti za vakvi proekti. Za da ja izgradat ovaa solarna centrala, Mega Solar zele kredit od Svetska banka (Sustainable Energy GEF Project), od Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj i od Ohridska banka preku proektno finansirawe, a del od investicijata e i sopstveni pari na investitorite. Mega Solar dobi povlastena tarifa od dr`avata za proizvodstvo na struja od fotovoltai~na centrala od 41 evrocent za kilovat~as, vo rok od 20 godini. Ivanosvki veli dka o~ekuva investicijata da ja vratat za osum godini. Ne ja isklu~uvaat mo`nosta, kako {to velat investitorite, za nov adrenalin vo idnina, preku izgradba na nov, sli~en vakov objekt. „Bi gradele povtorno. I postoe~kata povlastena tarifa ovozmo`uva isplatlivost na proektot, sekako dokolku i bankite si ja odigraat svojata uloga”, veli Ivanovski za „Kapital”.

koja go napravi prviot solaren park vo Kadino. Ovoj kapacitet ima instalirana mo} nost od 10,2 kilovati, so instalirani 120 fotovoltai~ni paneli. Elektri~nata energija se proizveduva so direktna konverzija na son~evoto zra~ewe vo struja. Vaka dobienata ednonaso~na struja se transformira vo naizmeni~na 220V/50Hz so pomo{ na tri invertori sinhronizirani so trite mre`ni fazi. Preku posebno elektri~no broilo, strujata se predava na distributivniot sistem na EVN Makedonija. Mese~no dr`avniot elektroprenosen sistem MEPSO, so koj investitorot sklu~uva dogovor za povlasteno proizvodstvo na struja od fotovoltai~ni centrali, mu fakturira za prezemenata struja koja vlegla vo mre`ata na MEPSO. Godi{no Sieto proizveduva

po okolu 15 megavat-~asovi struja po povlastena tarifa od 46 evrocenti za kilovat~as. Sopstvenikot na Sieto, Yvonko Markovski, najavuva deka do krajot na godinata }e pu{ti vo upotreba u{te eden solaren park vo Kadino, tri pati pogolem od postoe~kiot. Na parcela so povr{ina od 1.100 metri kvadratni }e po~ne da gradi fotovoltai~na centrala so mo}nost od 34 kilovati, koja godi{no } e proizveduva okolu 55 megavat-~asovi struja. Investicijata od okolu 70.000 evra o~ekuva da si ja vrati za 4-5 godini. Objasnuva deka za razlika od pred nekolku godini, cenite na fotovoltaicite se nekolkukratno padnati, {to sega ja pravi investicijata u{te poisplatliva. Strujata dobiena od

53 

MLEKARNICITE GODI[NO TRO[AT NAD 100.000 EVRA ZA ZATOPLUVAWE VODA!

Osven vo doma}instvata, solarnite sistemi za zatopluvawe voda se primenuvaat i vo industrijata, mlekarnicite, hotelierstvoto... Toplata voda e neophodna vo proizvodniot proces vo industrijata, za ~ie zagrevawe kompaniite godi{no tro{at milionski sumi. Mlekarnicite i prehranbenite pogoni dnevno tro{at najmalku 20 toni topla voda pri proizvodstvoto, {to na godi{no nivo e suma od nad 100.000 evra za energija. Ako tie pari se vlo`at vo solaren sistem za zatopluvawe voda, investicijata }e se vrati za 2-3 godini, po {to investitorot }e ima besplatna energija za zagrevawe voda. Sekade vo svetot vakvi solarni sistemi se instaliraat vo re~isi site hoteli, bolnici, bazeni, sportski sali. fotovoltai~ni sistemi e najmalku dvojno povisoka od strujata proizvedena od tradicionalnite izvori, {to go objasnuva i golemiot interes za investicii vo ovoj sektor. Direktorot na MFC-93, prva makedonska kompanija koja proizveduva solarni fotonaponski paneli od uvezeni solarni }elii, Zvonko Dimeski veli deka sega{nata povlastena stapka na otkupenata struja od 0,3 evra od kilovat~as za solarni centrali do 50 kilovati e dovolno stimulativna i so ovaa cena tro{ocite i vlo`uvawata se vra}aat za period od 7-9 godini. Ograni~uva~ki faktor se birokratskite barieri, dava~kite za licenci i predolgoto traewe na procedurite. Faktot {to re~isi se iskoristeni kvotite za proizvodstvo po povlastena tarifa dovolno ka`uva za isplatlivosta na investicijata. Pra{aweto e {to ponatamu? Dimeski predlaga dr`avata da gi zgolemi kvotite, no i zakonski da ovozmo`i privatni lica, bez mnogu birokratija, da mo`at na svojot pokriv da postavat fotovoltaici i da proizveduvaat struja i za sopstveni

potrebi. “Prepora~uvam toj zakon da se donese {to pobrzo i po primerot na Germanija i na Slovenija sekoj pokriv od doma}instvata i od firmite da se iskoristi za postavuvawe fotonaponski paneli. Samo taka nema da bideme zavisni od uvezenata elektri~na struja, za koja oddeluvame golemi devizni rezervi”, predlaga Dimeski. Vlez na {to pove}e subjekti vo ovoj biznis predlaga i docent d-r Dimitar Dimitrov od Elektrotehni~kiot fakultet. Osnoven preduslov za stimulirawe na pomali centrali locirani na pokrivi na ku} i e da se premosti sega{nata zakonska pre~ka – vo urbani zoni kade {to ima DUP ne e predvidena namena “proizvodstvo na elektri~na energija”. “Kolku pove}e se ra{iri biznisot, tolku pove} e servisi }e ima vo odnos na odr`uvaweto na centralite, a }e padnat i cenite. Dobar e primerot na Slovenija, kade {to ve} e ima fabrika za proizvodstvo na fotovoltai~ni moduli i 2.000 do 3.000 lu|e koi se zanimavaat so proektirawe, instalirawe i odr`uvawe

 54 SPECIJALEN PRILOG

42%

SON^EVA ENERGIJA

28%

е потрошена од домашните апарати и уреди

се троши за греење

ПРОСЕЧНО ЧЕТИРИЧЛЕНО МАКЕДОНСКО СЕМЕЈСТВО МЕСЕЧНО ТРОШИ

BROJ 664  18/07/2012

350 kWh

www.kapital.mk

ЕЛЕКТРИЧНА ЕНЕРГИЈА.

na vakvi sistemi”, veli d-r Dimitrov. Interesno e iskustvoto i na kompanijata EMSA solar, koja celosno raboti vo SAD, a celata ekspertiza doa|a od Makedonija. Sopstvenikot, Emil Hristov, objasnuva deka re~isi site proekti na koi raboti se subvencionirani od dr`avata, kako glaven protogonist vo promovirawato na iskoristuvaweto na son~evata energija. “Vo SAD postojat dva glavni modeli za finansirawe solarni proekti. Edniot e sopstvenikot na zgradata, ku}ata ili na zemji{teto celosno da go finansira proektot, a drugiot e koga sopstenikot ne investira ni dolar, tuku sklu~uva dogovor so finansierot za otkup na strujata

18% за загревање вода

Струјата која се троши за затоплување ��ода, за машините за перење алишта и садови, како и за греење може да се надомести преку инсталација на соларни системи.

po poniska cena vo slednite 15-20 godini. Ovoj model e s$ po~est i popopularen vo SAD”, veli Hristov. Negovoto iskustvo poka`uva deka fotovoltaicite imat najdobra idnina zatoa {to se lesni za implementacija, mo`e da se instalirat sekade, a i cenata im pa|a. Kako da se zgolemi upotrebata? Hristov veli deka toa najmnogu zavisi od postavenite celi na edna dr`ava i kolku subvencii

mo`e da odvojat za investitorite. Klu~en moment e i faktot kolku ~esto }e se menuva cenata na subvencioniranoto proizvodstvo. Vo nasoka na stimulirawe na izgradbata na fotovoltai~ni centrali, direktorot na Agencijata za energetika, Ge~evski, predlaga Vladata da razmisli da ja zgolemi kvotata za proizvodstvo na struja od fotovoltai~ni centrali po povlastena tarifa.

[TEDETE STRUJA SO SON^EVI KOLEKTORI

Z

a energetskite eksperti zagri`uva~ki e {to i pokraj visokata cena na elektri~nata energija, mnogu doma}instva s$ u{te se great na struja, namesto da gi koristat pridobivkite na son~evite kolektori. Spored univerzitetskiot profesor Risto Ciconkov, strujata treba da se koristi za osvetluvawe, no ne i za greewe. “Za povr{ina od 80 metri kvadratni najvisoko na listata so tro{oci, so suma od duri 1.300 evra, e greeweto so nafta. Okolu 800 evra }e potro{at onie {to koristat grealki na struja, a pribli`no tolku iznesuvaat i tro{ocite na doma}instvata {to koristat priroden gas. Nad 650 evra vo grejna sezona pla}aat gra|anite koi stan od 80 metri kvadratni go zagrevaat so parno greewe, a malku pove}e od 450 evra gra|anite korisnici na toplinski pumpi, odnosno klima-uredi. Najmalku pari, okolu 350 evra, pla}aat doma}instvata {to imaat toplinska pumpa invertor”,

veli Ciconkov. Nekoi analizi poka`uvaat i deka objektite vo zemjava godi{no za zagrevawe tro{at me|u 120 i 150 kilovat-~asovi po metar kvadraten, a vo Evropa stanuva zbor za potro{uva~ka me|u 35 i 50 kilovati. Grejnata sezona pak, kaj nas trae 180 dena, a vo Evropa 280. Za zatopluvawe na objektite po metar kvadraten Makedonija tro{i ~etiri do pet pati pove}e od evropskite zemji. Toa na godi{no nivo e 50% od vkupnata energija {to ja tro{i dr`avata. Za potrebite na okolu 49.000 objekti, kolku {to ima stanbeni objekti vo zemjava, se tro{i identi~no kolku {to e re~isi godi{noto proizvodstvo na edna termocentrala so kapacitet na REK Bitola.

12%

за осветлување

Veli deka stranski kompanii zainteresirani da izgradat centrali do 10 megavati se podgotveni da investiraat duri i ako ne dobijat subvencionirani ceni na strujata. “Makedonija nema mnogu veter, nema mnogu biomasa, hidropotencijalot e ograni~en, no zatoa, sonceto navistina go imame vo izobilie. Barame od gradona~alnicite da uka`at na zemji{teto koe ne e

55 

SO 1.200 EVRA VLO@ENI VO SON^EV KOLEKTOR 25 GODINI ]E GO ZAGREVATE BOJLEROT Investicijata vo solaren termalen kolektor na edno doma}instvo godi{no mo`e da za{tedi 2.400 kilovat-~asovi struja, odnosno 8.400 denari. Edno ~etiri~leno semejstvo godi{no tro{i najmalku po 400 evra za topla voda za sanitarni potrebi i najmalku 700 evra za zatopluvawe na prostorot. Ako sumata od 1.200 evra ednokratno se vlo`i vo kvaliteten solaren sistem, za ~etiri godini investicijata }e se vrati, a ostanatite 25 godini doma} instvoto besplatno }e gi u`iva pridobivkite od son~evoto zra~ewe. kvalitetno za obrabotka za toa da se ponudi za postavuvawe fotovoltai~ni centrali”, veli Ge~evski. Akademicite na MANU vo Strategijata za razvoj na energetikata do 2020 godina konstatiraat deka poradi

faktot {to “Makedonija nema sopstveno proizvodstvo na ovaa tehnologija i cenata za povlastenite tarifi e vo potpolnost na tovar na potro{uva~ite na elektri~na energija, bez indirektna korist za stopanstvoto, ne

se planira visok prodor na fotonaponskite sistemi vo Makedonija, i pokraj visokata zainteresiranost za nivna izgradba”. Ottuka i golemata neizvesnost kolku vo idnina }e se koristi makedonskoto sonce za proizvodstvo na struja.

SPECIJALEN PRILOG juli 2012 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Dimitrie Tucovi} br 20, 1000 Skopje p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Avtor na prilogot: Katerina Poposka Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Fotoarhiva na Kapital Marketing: Aleksandra Stojmenova www.kapital.mk

 56 SPECIJALEN PRILOG SON^EVA ENERGIJA

BROJ 664  18/07/2012 www.kapital.mk

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

P

o v e } e to i n v e s t i tori koi izgradile fotovoltai~na centrala i proizveduvaat struja velat deka ovoj biznis ni malku ne e lesen, brz i ednostaven. Te{ka i dolga e procedurata da se obezbedat site licenci pred da startuva izgradbata, no u{te pote{ko, velat tie, e da se ubedat i finansiskite institucii deka ova e edna od najsigurnite investicii. Iskustvoto na investitorite poka`uva deka od ideja do povlasteno proizvodstvo na struja od son~eva energija e potrebna najmalku edna godina, dokolku se odi kako {to treba. “Fotovoltaicite se ubav biznis, zatoa {to nemate mnogu obvrski okolu nivnoto odr`uvawe. No, za da gi izgradite, za da gi obezbedite site potrebni dokumenti i za da stanete povlasten proizvoditel na investitorite potrebni im se re~isi 20 dokumenti i desetina poddokumenti, za koi treba da otvorat 19 vrati vo razli~ni institucii”, veli direktorot na Agencijata za energetika, Lazar Ge~evski. Dodava deka razgovarale so site koi gi pominale procedurite i izanalizirale kolku i kade gubat vreme po {to bile uvideni mnogu simptomati~ni podzakonski akti i mnogu nedore~enosti vo dokumentite koi treba da gi izdadat instituciite. “Vo op{tinite ima{e problem od ~ove~ki faktor, no ima i needuciran kadar i nedovolno transparentno rabotewe, otsustvuva me|usebna komunikacija me|u instituciite”, priznava Ge~evski. Toj dodava deka pove}e od dve godini vo Agencijata funkcionira info-centar kade {to se re{avaat problemite so

INVESTITORITE SE VO ADMINISTRATI BANKARSKI LAVIR  Interes za investirawe vo proizvodstvoto na struja od obnovlivi izvori ima. Pottiknat od privle~nite fiding-tarifi, toj kontinuirano raste. Investitorite se `alat na dolgata procedura vo koja treba da se obezbedat najmalku 20 dokumenti, da se izodat desetina institucii, da se ubedat bankite deka investicijata e isplatliva pa duri potoa da izgradi centrala. Tie baraat olesnuvawe na procedurata i promena na del od kriteriumite potencijalnite investitori. D e l od inv e s t ito r ite v o fotovoltai~ni centrali administrativnite proceduri gi objasnuvaat kako golgota. Sopstvenik na prviot solaren park vo Kadino, Yvonko Markovski, veli deka toj vo biznisot so son~eva energija vlegol vo 2001 godina i s$ u{te procedurata e nezamislivo slo`ena. “Ako se odi po procedura samo za da go prenamenite zemji{teto od zemjodelsko vo grade`no, procedurite mo`at da traat re~isi 8 meseci. Ostanuva osnovniot problem {to Ministerstvata ne si gi zapazuvaat opredelenite zakonski rokovi. Duri i institutot “mol~eweto zna~i odobruvawe” ne go po~ituvaat samite institucii. Sevo ova odi na {teta na investitorot koj ve}e zel kredit

1

megavat od fotonaponski paneli ~ini okolu 1 milion evra

6

fotovoltai~ni centrali do 50 kilovati se povlasteni proizvoditeli na struja, ~ija{to vkupna mo}nost e 220,8 kilovati

i koj planira da sklu~i dogovor po va`e~kata povlastena tarifa, spored koja ja planira isplatlivosta na investicijata”, objasnuva Markovski. Za da se izgradi fotovoltai~na centrala potrebno e Ministerstvoto za zemjodelstvo da mu izdade na investitorot dozvola za prenamena na zemjodelskoto zemji{te vo grade`no. Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe treba da ja vpi{e elektranata vo prostorniot plan. Ako elektranata e so instaliran kapacitet do 1 megavat dozvola, za proektot grade`na dozvola izdava lokalnata samouprava, no ako elektranata e so mo} nost nad eden megavat, grade`na dozvola izdava Ministerstvoto za transport i vrski. Ako fotovoltai~nata centrala e so mo}nost nad 10 mega-

vati, za toa odlu~uva Vladina komisija. Vo ramkite na dokumentite vleguvaat i izrabotka na fizibiliti studija i osnoven proekt, dozvoli od Makedonski {umi, Agencija za katastar za nedvi`nosti... Investitorite treba da doka`at deka na mestoto kade {to planiraat da gradat nema spomenici, retki `ivotni i rastenija. “Otkako investitorot }e se stekne so sopstvenost nad zemji{teto, mo`e da bara odobenie za gradba. Vo odobrenieto gi ima site specifiki, kolku paneli } e ima, kako }e bidat postaveni, kolkavo }e bide rastojanieto me|u panelite, kakvi nosa~i }e ima, pristapni pati{ta, zelen pojas... Koga toa }e go dobie{, investitorot aplicira kaj Regulatornata komisija za energetika aplicira za dve dozvoli: za odobrenie za proizvoditel i za predlicenca za povlasten proizvoditel. Krajna licenca za povlasten proizvoditel dobivaat duri otkako }e imaat upotrebna dozvola za da go

E SOPNUVAAT IVNI I RINTI

57 

POVLASTENI CENI ZA STRUJATA OD OBNOVLIVI IZVORI

Za da go stimulira proizvodstvoto na struja od obnovlivi izvori na energija (voda, sonce, veter, biomasa), dr`avata dava povlasteni tarifi za proizvodstvo, odnosno za otkup na strujata. Otkako investitorot }e dobie dozvola za povlasten proizvoditel na struja od fotovoltai~na centrala, treba da sklu~i dogovor so MEPSO, koj ja otkupuva strujata po tarifa odredena od Regulatornata komisija za energetika. Investitorot ja dobiva povlastenata tarifa (fidingtarifa) za period 15-20 godini, a potoa zakonskata regulativa nema precizirano {to so ovie elektrani. Del od investitorite velat deka po istekot na dogovorot so MEPSO za povlasteno proizvodstvo, najverojatno }e ja prodavaat strujata po pazarni ceni.

33

investitori so instalirana mo} nost od 1,6 megavati se vo faza na izgradba

startuvaat proizvodstvoto na fotovoltai~nite centrali. Regulatornata komisija i Agencijata za energetika se instituciite koi gi davaat poslednite odobrenija za start na proizvodstvoto. Duri otkako Komisijata }e donese odluka za povlasteno proizvodstvo, investitorot mo`e da sklu~i dogovor so MEPSO koj ja otkupuva strujata od son~evite centrali”, objasnuva investitor koj e vo procedura da stane povlasten proizvoditel na struja od son~eva centrala.

BANKITE KLU^EN FAKTOR ZA REALIZACIJA NA INVESTICIJATA

Izgradbata na fotovoltai~nite centrali e nevozmo`na bez seriozna poddr{ka od bankite, ako se zeme predvid deka eden megavat ~ini re~isi eden milion evra, pari koi investitorite gi nemaat na raspolagawe vo sekoe vreme. Investitorite se `alat deka te{ko doa|aat do sve`i pari. Vo evropskite zemji ima seriozni fondovi i posebni kreditni lini koi go sledat biznisot so son~eva energija. “Zagri`uva~ki visoka e cenata na parite vo Makedonija. Treba da se zgolemi svesta kaj bankite deka ovie proekti ne se ni

PRE^KI ZA INVESTITORITE VO FOTOVOLTAI^NI CENTRALI  ^estoto menuvawe na povlastenata tarifa;  Dolgi i slo`eni administrativni proceduri namesto edno{alterski sistem;  Te{ko obezbeduvawe na finansirawe za izgradba na fotovoltai~nite centrali.

malku rizi~ni, koga dr`avata go garantira otkupot na strujata. Kamatite se mnogu visoki za vakvi proekti. Nezamislivo e da se nudi kamata od re~isi 9% za vakvi proekti”, komentiraat investitorite. Onie koi ve}e se vo ovoj biznis ili doprva sakaat da vlezat vo nego baraat pogolema sorabotka so bankite, preku zaedni~ki obuki i treninzi preku koi bankarite }e ja sfatat su{tinata na biznisot so son~evata energija. “Biznisot so proizvodstvo na struja od fotovoltai~ni centrali ne e lesen i evtin. Treba da se vlo`at okolu 90.000 evra za centrala od 50 kilovati, investicija koja bi se vratila za 4-5 godini. Vo Makedonija

3

investitori imaat izgradeno son~evi centrali so poedine~na instalirana mo}nost do 1 megavat, so vkupen kapacitet od 2 megavati, koi strujata ja proizveduvaat po povlastena tarifa

nema mnogu investitori vo ovaa oblast delumno i poradi toa {to nema pari, a kreditite od bankite se so mnogu visoka kamata, za razlika od Evropa”, veli Markovski.

ULOGATA NA POVLASTENATA TARIFA

Vo septemvri 2008 godina, Regulatornata komisija odlu~i za son~evi centrali do 50 kilovati da va`i fiding-tarifa

 58 SPECIJALEN PRILOG SON^EVA ENERGIJA

BROJ 664  18/07/2012 www.kapital.mk

od 46 evrocenti za kilovat~as predadena struja, dodeka za elektrani do eden megavat da va`i povlastena tarifa od 41 evrocent. Vo 2010 godina Komisijata dvapati ja namali ovaa fiding-tarifa i sega e na nivo od 26 evrocenti za kilovat-~as za elektranite do 50 kilovati i 30 evrocenti za tie do eden megavat.

339

kilovati u{te se neiskoristeni, a vleguvaat vo kvotata za povlasteno proizvodstvo na struja od fotonaponski paneli do 1 megavat

Do ovoj moment vo Makedonija struja proizveduvaat 9 povlasteni proizvoditeli, ~ii{to kapaciteti se so vkupna instalirana mo}nost od 2,240 megavati. Vo grupata na pogolemi son~evi centrali, do 1 megavat instalirana mo}nost, ima tri povlasteni proizvoditeli. Mavis i Takoma od [tip se dve fotovoltai~ni centrali so mo} nost od 250 kilovati i 777 kilovati. Najgolemata son~eva centrala do 1 megavat e Mega Solar, so mo}nost od 996,7 kilovati i o~ekuvano godi{no proizvodstvo od 1,4 do 1,6 gigavat-~asovi struja. Vo Makedonija dr`avata go ograni~i proizvodstvoto na struja od

KOI USLOVI TREBA DA SE ISPOLNAT ZA DA SE STANE POVLASTEN PROIZVODITEL NA STRUJA OD FOTOVOLTAI^NA CENTRALA?  Potrebni se okolu 20 dokumenti;  Odobrenie za gradba od op{tinata, ako se raboti za objekt do eden megavat ili od Ministerstvoto za transport i vrski ako objektot ima kapacitet pove}e od 1 megavat. Za elektrani so mo}nost od nad 10 megavati odlu~uva vladina komisija;  Izgotvuvawe ekolo{ki studi, pominuvawe katastarski proceduri, re{avawe imotno-pravni odnosi...;  Regulatornata komisija za energetika i Agencijata za energetika odobruvaat licenci za proizvoditel na struja, predlicenca za povlasten proizvoditel, odobruvaat upotrebna dozvola;  Regulatornata komisija za energetika na krajot dava licenca za povlasten proizvoditel na struja od fotovoltai~na centrala;  So site dokumenti investitorot odi vo MEPSO i sklu~uva dogovor za ispla}awe na povlastenata tarifa. fotovoltai~ni centrali do kapaciteti so mo}nost do 10 megavati, 2 megavati za kapacitetite

so mo}nost do 50 kilovati i 8 megavati za elektranite so mo} nost do 1 megavat. 





KAPITAL BANKA SO POVOLNA PONUDA NA KREDITI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

A

ktuelnite trendovi i zalo`bite za namaluvawe na zagadenosta, koi imaat indirektno vlijanie vrz reduciraweto na potro{uva~kata na elektri~na energija proizvedena od t.n. klasi~ni izvori na energija (fosilnite goriva, jaglen, nuklearno gorivo) i emisija na CO2, kontinuirano ja naso~uva potrebata od koristewe i ponatamo{en razvoj na alternativni re{enija za zamena na elektri~na energija i na~inot na toa kako i vo koi slu~ai istata }e ja koristime. Zgolemuvaweto na cenite na energensite, klimatskite karakteristiki , vla`nosta na vozduhot kako i kontinentalnata klima, ja pravat Republika Makedonija zemja so visok potencijal za iskoristuvawe na son~evata energija. Potrebata od zgolemeno u~estvo na obnovlivi izvori vo finalnata potro{uva~ka na energija e pove}e od potrebno, pred se poradi globalnata zalo`ba za za{tita na ~ovekovata okolina i posebno za namaluvawe na emisiite na stakleni~ki gasovi, uvoznata zavisnost na Makedonija od energija, kako i potrebata za obezbeduvawe na pogolema raznoobraznost, a so toa i sigurnost vo snabduvaweto so energija.

Kapital Banka AD Skopje aktivno i kontinuirano gi poddr`uva proektite vo oblasta na obnovlivi izvori na energija. Vo sorabotka so Solar pro, sestra firma na mnozinskiot akcioner na Kapital Banka AD Skopje, Alfa Finance Holding od Bugarija, finansiski }e ja poddr`i izgradbata na Solarniot park so mo}nost od 1 megavat koj }e se gradi vo blizina na Bitola. Solar pro Holding od Bugarija ima izgradeno 32 solarni elektrani so vkupen kapacitet od re~isi 100 megavati, dodeka solarniot

park vo Bitola e prviot {to go gradat vo stranstvo. Solarniot park vo Bitola e samo po~etok na uspe{noto pozicionirawe na ovoj pazar, proekti od ovoj tip se vo proces na realizacija i vo Skopje i Sveti Nikole. Solar pro Holding e vode~ka kompanija vo Bugarija vo ovoj sektor. Edinstvena kompanija koja e vklu~ena vo celiot ciklus vo oblasta na solarnata energija, od samoto proizvodstvo na solarni paneli do proizvodstvo na laserska oprema i komponenti za

izgradba i odr`uvawe na solarni parkovi. Solar pro se pojavuva na pazarot vo 2009 godina kako rezultat na prestruktuirawe na vode~kite bugarski industrii i Alfa Finance holding i pritoa zemaj}i u~estvoto vo oblasta na proizvodstvo na obnovlivi izvori na energija. Kapital Banka AD Skopje sekoga{ gi prepoznava potrebite na klientite i kontinuirano raboti na zadovoluvaweto na istite, strategiski vodej}i go svoeto rabotewe na principite na op{testveno odgovorna institucija koja se gri`i za zaednicata, lu|eto koi `iveat vo nea, za{tita na `ivotnata sredina, kako i za{teda na elektri~na energija, promovira posebni uslovi za kreditirawe na site klienti koi se zainteresirani za nabavka na solarni sistemi i gradewe na objekti so energetsko efikasni materijali. Kapital Banka AD Skopje gradi kultura na za{tita i zdrava ~ove~ka okolina. Na site zainteresirani klienti im nudi krediti so koi } e postignat povrat na sopstvenata dolgoro~na investicija, racionalno iskoristuvawe na ograni~enite prirodni resursi, a so toa stavaj} i akcent na svojot li~en ekolo{ki pridones.


sonceva_energija_07_2012