Issuu on Google+

PATUVAWA I STIL www.kapital.mk

sreda 23/05/2012

TOP 10 NAJATRAKTIVNI DESTINACII VO MAKEDONIJA NOVI BRENDOVI I TRGOVSKI CENTRI

ARMANI I ZARA STIGNAA VO MAKEDONIJA

PROFIL NA MAKEDONSKIOT POTRO[UVA^

MAKEDONCITE JA GLEDAAT SAMO CENATA, A NE KVALITETOT

 46 SPECIJALEN PRILOG PATUVAWA I STIL

TOP 10 NAJATRAKTI DESTINACII VO M 1.

BROJ656  23/05/2012 www.kapital.mk

 Makedoncite glavno gi znaat najpoznatite turisti~ki destinacii vo zemjava, no mnogu retko gi posetuvaat. S$ u{te za poatraktivni gi smetaat destinaciite vo regionot i op{topoznatite svetski destinacii PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

o`ete li da odgovorite na pra{aweto kolku ezera ima vo Makedonija bez da go iskoristite prebaruva~ot na Google?. Nekoj od vas sigurno }e ka`e deka imame tri ezera, mislej}i na golemite prirodni - Ohridsko, Prespansko i Dojransko Ezero. Drug sigurno }e ka`e deka zaedno so ve{ta~kite imame 10, 50, 80... Ako nekoj stranec ve pra{a {to treba da vidi vo Makedonija, naj~esto imate dva ili tri odgovori – Ohrid, Mavrovo, Skopje... Ako ve pra{a po {to e Makedonija, na primer, edinstvena vo svetot, znaete li da ka`ete? Kolku manastiri ili crkvi imame? Mnogumina }e ka`at mnogu, a pove}e od polovina ne znaat da nabrojat pove}e od dva i ne znaat da objasnat kako da se stasa do niv. Kolkumina od vas bile na Berovsko ili na Debarsko Ezero, na Strumi~kite Vodopadi, ste ja videle li prekrasnata pe{terska crkva vo Rado`da, Sveti

OHRI OHRIDSKO EZERO

Prekrasnot ezero, koe Prekrasnoto va`i za edno od najstarite ezera vo Evropa, stariot grad koj e za{titen od Unesko, manastirot Sveti Naum, katedralniot hram Sveta Sofija, pe{terskata crkva Sveti Mihail (od 13 vek) vo seloto Rado`da, Trpejca, Struga, Vev~aniskite Izvori i poznatiot karneval koj se odr`uva tamu se samo del od lokaciite koi go pravat gradot Ohrid i negovata okolina definitivno najatraktivna i najposakuvana destinacija i za doma{nite i za stranskite turisti.

M

NACIONALEN PARK MAVROVO 2. NAC Planinata Bistra so svojata `ivopisnost, Gali~nik i poznata Gali~ka Plani

svadba, vadba, kopani~arskite kopa remek-dela i manastirot Sveti Jovan Bigorski, pitoresknoto selo Jan~e, koe prerasnuva vo `iv muzej na tradicionalna arhitektura, Debarskite Bawi, skija~kiot centar, Mavrovskoto Ezero, rekata Radika, pridonesuvaat ovoj region od zemjava da bide vice{ampion na listata na “Kapital”. Joakim Osogovski i kup prekrasni makedonski manastiri? Ste gi posetile li arheolo{kite lokaliteti i starite gradovi i znaete li

deka vo Makedonija gi ima za izvoz? “Moja impresija e deka pove}eto Makedonci gi znaat poznatite mesta vo

Makedonija. Tie se gordi da raska`uvaat za niv. No, od druga strana pak, iznenaden sum kolku malku od niv bile vo pe{terskata

IVNI MAKEDONIJA

 Konsultiraj}i nekolku javni li~nosti, koi poslednive nekolku godini, sekoj na svoj na~in, pridonesoa za pogolema promocija na Makedonija i doma i nadvor, “Kapital” napravi rangirawe na desette najatraktivni i najposakuvani turisti~ki destinacii vo zemjava!

INTERESNI FAKTI ZA MAKEDONIJA

SKOPJE 3. SKO Glavniot grad na Makedonija i statisti~ki Glavn

 Vo Makedonija se nao|a edinstvenoto evropsko nao|ali{te na rubini;  Makedonskiot rudnik Al{ar na planinata Ko`uv e edinstvenoto nao|ali{te vo svetot na talium i potencijalen “rudnik” na ekolo{ki ~ista energija;  Najkvalitetniot opium na svetot e makedonskiot;  Pe{terata Pe{na vo Makedonski Brod vo “Wujork tajms” e opi{ana kako identi~na na izmislenite pe{teri vo filmot “Gospodarot na prstenite”;  Vo temelite na manastirot Sveta Bogorodica Pre~ista, Ki~evsko, ima del od krstot na koj e raspnat Isus Hristos;  Muzikata vo Makedonija datira od 11 vek;  Najstaroto drvo vo Makedonija, platanus orientalis vo Ohrid, poznato kako “~inarot”, raste od vremeto na Sveti Kliment Ohridski vo IX vek;  Lesnovskiot manastir e Prva mona{ka republika na Balkanot;  Spored arheolozite i geolozite vo Makedonija tragi na `ivot ima u{te od vremeto na pliocenot, t.e. pred prvata ledena epoha.

va`i za edna edn od najposetuvanite turisti~ki i biznis-destinacii. Destinacii koi, sekako, treba da se vidat vo Skopje se poznatoto Debar maalo, ve{ta~koto ezero Matka, tvrdinata Kale, Starata skopska ~ar{ija, manastirot Sveti Pantelejmon, Daut-pa{iniot amam, crkvata Sveti Spas, pe{terata Vrelo...

KRU[EVO 4. KRU[ Najvisok grad na Balkanot. Prekrasna klima, Najvi

skija~ki kija~ki cen centar i odli~ni mo`nosti za planinski velosipedizam se edni od glavnite aduti na ova grat~e, koe e atraktivno vo koe bilo vreme od godinata. Negovata atraktivnost zna~itelno se zgolemi poslednite nekolku godini, otkako tamu po~na da se organizira manifestacijata Kru{evo etno-grad i otvoraweto na Spomen-ku}ata na makedonskata yvezda To{e Proevski. crkva vo Rado`da, i pokraj toa {to mnogu pati bile na odmor vo Ohrid. Zboruvaat za Gali~kata svadba, a nikoga{ ne prisustvu-

vale na nea. Sepak, mladite generacii sakaat da {etaat niz nivnata zemja i da ja fotografiraat. No, vo su{tina, za Makedon-

cite e tipi~no, posebno po ukinuvaweto na vizite, patuvaweto nadvor. Destinaciite vo Makedonija gi ostavaat za podocna”, veli

Poljakot Stanislav Pigon, koj na makedonskata javnost & stana poznat po proektot Macedonia love’s you. So nego se soglasuva i

47 

49 

BITOLA 5. BITO Gradot so specifi~en mediteranski Grado

ambient, mbient, koj pove}e e svrten kon Solunskoto pristani{te i kon Mediteranot otkolku kon kontinentalna Evropa, smesten vo pazuvite na Pelister. Vo nego se nao|a i poznatiot lokalitet Herakleja, osnovan od makedonskiot kral Filip Vtori vo 349 pr.n.e. Neizbe`no mesto vo gradot koj e poznat i po filmskiot festival Manaki, sekako, e i {etali{teto [irok sokak.

PRESPANSKO EZERO 6. PRES Pitomo ezero, nacionalen park so bogata Pitom

flora lora i faun fauna. Glavna atrakcija e edinstveniot ostrov vo zemjava, Golemiot grad, mesto so specifi~na gravitacija, a poznat i kako ostrovot na zmiite. Vo ovoj kraj e i selceto Braj~ino, poznato po svojot brz razvoj na selski turizam... Sne`ana Trajkovska, sopstvenik na turisti~kata agencija Orfej. “Za Makedoncite otsekoga{ poatraktivni bile destinaciite nadvor. Poslednive godini poradi svetskata kriza nekoi od destinaciite stanaa u{te podostapni, a i nekako stana trend da se letuva vo pred sezona i po sezona, koga cenite se

zna~itelno pomali. Ohrid, Matka, Skopje i Dojran, poradi lekovitata kal, se naj~estite destinacii za koi postoi interes”, veli Trajkovska. Novinarot Vasko Markovski, poznat na javnosta po serijalot reporta`i “Nepoznata Makedonija” i kako urednik na specijaliziranoto spisanie za stranci Free

time guide, veli deka negovite iskustva se poinakvi. “Kako urednik na spisanieto, bev iznenaden kolkav be{e golem interesot kaj doma{nite ~itateli, na koi ne im pre~e{e {to prikaznite gi objavuvame na stranski jazik. Moeto iskustvo veli deka ima golem interes i poradi qubopitnosta, no i kako po-

evtin ventil za `elbata za patuvawe. Bez razlika koj e motivot, ima golema `ed za promotivni prikazni, vo koi se preneseni subjektivni iskustva, steknati i preneseni od prva raka, bez nepotrebno “{erbetizirawe” na stvarnosta”, veli Markovski. Konsultiraj}i gi Pigon, Markovski, Ivo Jankovski,

TETOVO 8. TETO [arenata xamija, edna od najunikatnite [are

vo vo Le{ok, Arabati baba o Evropa, Evropa manastirot m te}e, skija~kiot centar Popova [apka, najmaliot etnolo{ki muzej vo svetot lociran vo Xep~i{te go pravat ovoj region izlog na kulturni razli~nosti, so golemi mo`nosti za razvoj i na leten i na zimski turizam.

STRUMICA 7. STRU Smolarskite Vodopadi, bawata Bansko, Smola

manastirite vo Vodo~a i Vequsa, vodopadite vo Kole{ino, planinata Belasica se glavnite aduti na ovoj region, koj go svrstuvaat vo ovaa lista. Blizinata do dve granici go pravat atraktiven i za {oping-turizam.

 50 SPECIJALEN PRILOG PATUVAWA I STIL

BROJ656  23/05/2012 www.kapital.mk

avtorot na proektot Amazing Macedonia i portalot za promocija na turizmot Exploring Macedonia, koi poslednive nekolku godini, sekoj na svoj na~in, pridonesoa za pogolema promocija na Makedonija i doma i nadvor, “Kapital� napravi rangirawe na desette najatraktivni i najposakuvani turisti~ki destinacii vo zemjava, koj e na{ pridones vo afirmacijata na ubavinite na na{ata zemja. Ednostavno, mestata mora da gi posetite.

KRATOVO 9. KRAT Podignat na Podig

nekoga{en vvulkanski krater, so voshituva~ki gradbi-kuli, mostovi i podzemni tuneli. Tuka e i prirodniot fenomen - kameniot grad Kuklici, star 10 milioni godini, drevnata opservatorija i svetili{teto Cocev Kamen, rotondata vo Kowuk...

ARHEOLO[KO 10. ARH NAO\ALI[TE STOBI NAO

Anti~kiot grad g e lociran vo plodnata dolina severozapadno od gradot Negotino, koj s$ pove}e va`i za atraktivna destinacija za vinski turizam. So istra`uvawata pod nekolkute gradbi vo centralnoto podra~je na podocne`niot grad, konstatirani se sloevi od III i II vek p.n.e., a pronajdeni se bronzeni predmeti od klasi~niot i od arhajskiot period, kako i poedine~ni kerami~ki predmeti od neolitskiot period. Se pretpostavuva deka gradot bil osnovan vo 359 g. p.n.e.

SKOPJE CITY MALL

SPECIJALEN PRILOG PATUVAWA I STIL

KADE [TO STILOT SE SOEDINUVA SO ZABAVATA elat deka patuvaweto e melem za o~ite, a {opingot raj za du{ata. I sekoga{ koga }e se povrzat ovie dve ne{ta se postignuva idealnata kombinacija. Poradi ova ~uvstvo, so ~asovi se slu~uva da sedime na granica i da go koristime re~isi sekoj neraboten den ili pak vikend za da otpatuvame kaj na{iot ju`en sosed, posebno vo periodite na poznatite letni i zimski popusti. O~igledno pogolemata ponuda, no najmnogu porivot da se kupi novo par~e garderoba, od svetski brend, po odli~na cena, e povredno od bilo {to. No ona {to poleka mu se slu~uva na Skopje }e zna~i promena vo percepciite i odnesuvaweto na mnogumina od nas. Skopje od septemvri }e dobie u{te edno obele`je na koe i golem del od svetskite metropoli }e mo`at da mu pozavidat. Vo septemvri }e se slu~i golemoto otvarawe na Skopje City Mall, {oping centar koj so svojata ponuda, funkcionalnost i golemina, }e se vbroi me|u najpresti`nite {oping centri na Balkanot pa i po{iroko. Planovite za izgradba i funkcionalnost na Skopje City Mall, kompletno gi sodr`at site svetski dostignuvawa od ovaa oblast. Za negovi zakupci se najaveni ogromen broj na svetski poznati brendovi i internacionalni trgovski lanci. Del od tie brendovi, za prv pat se plasiraat na makedonskiot pazar tokmu poradi toa {to odbrale da bidat del od prikaznata na Skopje City Mall. Najgolem del

V

BROJ 656  23/05/2012 www.kapital.mk

od ovie imiwa nesomneno bea pri~inata poradi koja namenski se ode{e na {oping nadvor od na{ite granici. Ovoj centar, so svojata multifunkcionalnost }e odgovori na potrebite na potro{uva~ite, ne samo od Makedonija tuku

i na {oping-turistite od sosednite dr`avi i podaleku. Skopje City Mall, pokraj ko mercijalnata sodr`ina, }e ima i op{testveno-kulturen karakter, }e gi nudi i opfati site servisni funkcii i }e go razviva i neguva socijalniot

i dru{tveniot `ivot na svoite posetiteli. Skopje City Mall }e ni go dobli`i moderniot na~in na funkcionirawe na ogromnite svetski metropoli i }e ni gi pretvori vo zadovolstvo izvr{uvaweto na sekojdnevnite rutinski zada~i i obvrski, onaka kako {to golemite metropoli go pravat toa za svoite gra|ani. So site noviteti i sve`ina koja ja nosi, Skopje City Mall }e se pozicionira kako glavno te`i{te na site slu~uvawa, bidej}i seto ona {to }e ima da im go ponudi na gra|anite }e bide ponudeno na visok stil, so odli~na dostapnost, raznovidnost i cena, i seto toa vo atmosfera koja opu{ta, smiruva i nudi pribe`i{te za odmor, relaksacija i zabava. Brojnite restoranti, kafuliwa i picerii, koi odamna gi vpi{aa svoite imiwa me|u zakupcite vo Skopje City Mall, }e go napravat ovoj centar odli~en za kvalitetno semejno vreme, kako i za ~asovi pominati so prijatelite, vo kuglawe ili u`ivawe vo nepovtorlivoto 3D iskustvo. Ako dosega nestrplivo se ~ekaa popustite vo Solun, sega nestrplivo go ~ekame otvoraweto na Skopje City Mall. Solun i vo idnina }e bide sinonim, no po se igleda samo za frape pokraj more.

51 

 52 SPECIJALEN PRILOG

NOVI BRENDOVI I TRGOVSKI CENTRI

PATUVAWA I STIL

ARMANI I ZARA ST BROJ656  23/05/2012 www.kapital.mk

 Armani, Zara, Kerfur, Masimo Duti, sinxirot drogerii DM i francuskiot sinxir Mesje Brikola` se novite brendovi na makedonskiot pazar. U{te {to mo`e da o~ekuvaat makedonskite potro{uva~i? PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

na za {to dolgo vreme se {pekulira{e i oficijalno se potvrdi. Svetski poznatite brendovi Zara i Karfur i dvaesetina drugi }e vlezat vo Skopje siti mol, najgolemiot trgovski centar na Blakanot, koj treba da bide otvoren vo septemvri, najavi neodamna Piter Varden, izvr{en direktor na kompanijata Balfin MK, del od albanskata grupacija Balfin, koja zaedno so doma{nata Fe{n grup e investitor na objektot. “Trgovskiot centar }e sodr`i 39.000 metri kvadratni prostor za maloproda`ba i za razonoda, rasporeden na tri kata, kako i podzemen parking na pove}e nivoa za 1.300 avtomobili. ]e ima 150 prodavnici, od mali kiosci do golemi prodavnici, na dve nivoa za korisnicite na golem prostor. ]e ima 24 novi brendovi koi dosega ne bile doneseni vo zemjava. Trgovskiot centar, osven prodavnici, }e obezbeduva i prostor za razonoda i `ivoten stil, koj }e vklu~uva barovi, restorani, kafuliwa, sala za kuglawe, centar za zabava i najsovremeno 3D кино

O

 SITI MOL REZIDENS

so 10 sali za proekcii. Site restorani imaat terasa za da mo`at lu|eto da sednat nadvor na sve` vozduh i da pu{at ako sakaat”, veli Varden. Karabinata na Skopje siti mol ve}e e gotova za da mo`e da vleze trgovskiot sinxir Karfur i tie naskoro }e po~nat da go ureduvaat prostorot, vo koj }e rabotat 250 lica. Osven Karfur i Zara, me|u brendovite koi }e bidat del od Skopje siti mol se i {panskite brendovi Uimens sikret (Women’s secret), portugalskata prodavnica za ma`i Xovani Gail (Giovanni Gail), Ges (Guess), francuskite Сelio (Celio) i Kamajo (Camaieu), italijanskiot brend Peniblek (Pennyblack), del od Maks Mara fe{n grup, Lagerfeld (Lagerfeld), no i poznatiot brend Armani xins (Armani Jeans) i drugi. Osven novite brendovi, koi za prv pat se otvoraat vo Makedonija, svoi prodavnici vo Skopje siti mol }e imaat i dobro poznatite Bela (Bella), Nautika (Nautica), Adidas (Adidas), Najki (Nike), Motivi (Motivi), Arabesk (Arabesque), Kajla (Killah)... Tretiot najgolem zakupec vo Skopje siti mol e avstriskata kompanija Sinepleks (Cineplexx),

koja }e otvori devet kinosali opremeni so sovremena digitalna tehnologija, odnosno so najnoviot Real 3D efekt. So toa ne samo {to }e se prika`uvaat filmovi, tuku }e se gledaat i sportski i muzi~ki nastani. O~ekuvawata na sreden rok se deka }e ima 500.000 posetiteli godi{no. Trgovskiot centar ima vkupno 39.000 metri kvadratni prostor za maloproda`ba i za razonoda, a rasporeden e na tri kata. Zamisleno e da ima 150 prodavnici, a spored investitorot, dosega pogolem broj ve}e se iznajmeni, iako imalo u{te 15% sloboden prostor za iznajmuvawe. Najverojatno, toa }e bidat lokalni brendovi. Celokupnata investicija e vo vrednost od 90 milioni evra. Skopje siti mol se nao|a na samo tri kilometri od centarot na glavniot grad, me|u dvete glavni soobra}ajnici, Partizanska i Ilindenska, koi se direktno povrzani so magistralata za Kosovo.

I BIZNISMENOT ADEMOVSKI GRADI TRGOVSKI CENTAR

Nov trgovski centar neodamna po~na da gradi i biznismenot Ajdovan Ademovski. Investicija od 55 milioni vo trgovski

35

milioni evra e investicijata za Siti mol rezidens

centar i hotel vo skopskata op{tina Aerodrom. Vo ramkite na trgovskiot }e bide otvoren i Ramstor supermarket, a kako {to najavi Ademovski, }e ima i dve 3D киносали, a svoi prodavnici }e imaat nekolku svetski poznati brendovi, kako Armani, Koton, Burger king, Lakosta... Izgradbata na objektot se o~ekuva da bide zavr{en za 18 meseci. Ademovski najavi i nova investicija vo Aerodrom, hotelot Ramada od visoka kategorija. Od pred eden mesec na makedonskiot pazar vleze i francuskiot brend Mesje Brikola`, koj otvori svoja prodavnica vo noviot trgovsko-deloven centar na Skopski pazar lociran kaj stariot Kvanta{ki pazar na ulicata Pero Nakov vo Skopje. Proda`niot salon e na povr{ina od 3.000 metri kvadratni, nudi {irok asortiman, popularno nare~eni “napravi sam” proizvodi za

53 

TIGNAA VO MAKEDONIJA 90

milioni evra e investicijata vo Skopje siti mol

SKOPJE SITI MOL ]E VRABOTI NAD 2.000 LICA

 SKOPJE SITI MOL

150

prodavnici }e ima vo noviot trgovski centar Skopje siti mol

doma}instvo, grade`ni{tvo i hortikultura. Nudi nad 30.000 artikli, elektrika i osvetluvawe, alati i `elezarija, grade`ni{tvo, dekoracija, boi i lakovi, s$ za bawata, kerami~ki plo~ki, drvo, podovi i podni oblogi i za ureduvawe gradina... So vkupno 705 prodavnici, 11.000 vraboteni i proda`en prostor od nad 1.600.000 metri kvadratni, Mesje Brikola` spa|a me|u najdobrite ~etiri “napravi sam” marketi na globalno nivo. Vo noviot trgovsko-deloven centar na Skopski pazar e prisuten i najgolemiot salon za tehnika vo Makedonija na poznatiot doma{en brend za potro{uva~ka elektronika i bela tehnika Neptun. Na pazarot vleze i internacionalniot drogeriski sinxir DM, koj gi otvori prvite dve prodavnici vo Skopje. Ednata e locirana vo Gradskiot trgovski centar, a drugata e na ulica Dame Gruev. Kompanijata, ~ie sedi{te e vo Avstrija, planira otvorawe na u{te edna prodavnica vo Skopje, vo noviot trgovski centar Skopje

NAJGOLEMATA ZARA NA BALKANOT

Prodavnicata na Zara vo Skopje Siti mol, koja }e bide na dva kata, }e zafa}a 2.190 metri kvadratni, {to ja pravi najgolema na Balkanot. Hipermarketot na Karfur pak, }e bide na povr{ina od 4.000 metri kvadratni. Dizajnot na trgovskiot centar e na amerikanskata arhitektonska kompanija Laguarda, a e zamislen kako prostran objekt so predvorja i visoki tavani. Nadvore{niot del }e ima nekolku kafe-barovi i mesta za sedewe. siti mol. Spored Marija Milo{evska, menaxer za ekspanzija na DM za Makedonija, investicijata vo trite prodavnici dostignuva nad eden milion evra. Od slednata godina kompanijata planira otvorawe prodavnici i vo drugi gradovi vo zemjava. “DM postepeno se razviva{e vo pravecot na Jugoisto~na Evropa, pa vo taa smisla, Makedonija be{e sleden logi~en ~ekor”, veli Milo{evska. Prodavnicite imaat asortiman od 10.000 proizvodi od oblasta na nega, ubavina i zdravje, doma}instvo, nega za bebiwa, hrana za doma{ni milenci, zdrava hrana... “Raznovidniot asortiman na industriski proizvodi na najpoznatite lokalni i svetski brendovi e dopolnet i so privatnata marka DM, ~ija lepeza sodr`i pove}e od 2.500 proizvodi. Tie vo spisanijata redovno se

1

milion evra e investicijata na DM

ocenuvani kako odli~ni i na kupuva~ite im obezbeduvaat i do 40% poniski ceni vo sporedba so konkуrencijata”, veli Milo{evska. Minatata godina ovaa kompanija vo Evropa ima{e prihod od nad {est milijardi, {to e rast od 9,2%. Vo kompanijata, koja va`i za eden od najdobrite rabotodavci, rabotat pove}e od 40.000 vraboteni. “Vo Makedonija momentalno rabotat 15 lica vo sektorite proda`ba, nabavka, marketing i menaxment, dodeka ostanatite aktivnosti se odvivaat so pomo{ na kolegite od Srbija”, veli Milo{evska. Prvata drogerija od ovoj sinxir e otvorena vo 1973

Zamisleno e trgovskiot centar da raboti od utro do docna nave~er, {to zna~i deka e potreben golem broj vraboteni. Investitorot najavuva novi 2.000 rabotni mesta so polno ili delumno rabotno vreme, bidej}i }e se raboti vo dve smeni. Momentalno na gradili{teto rabotat 450 rabotnici, koi se anga`irani od 30 doma{ni kompanii. No, investitorot najavuva deka dopolnitelno }e vrabotat u{te 200 rabotnici, za da mo`e izgradbata da zavr{i vo predvideniot rok. Konstruktivniot del, odnosno betonot i `elezoto ve}e se postaveni, a se dovr{uvaat delovi od fasadata. Vo vnatre{niot del ve}e se instalirani klimatizacijata, sistemite za greewe i ladewe i za kru`ewe na vozduhot. Del od prodavnicite se oformeni so gips-karton i delumno se zavr{eni. Zavr{ena e servisnata zona, kade {to }e se dostavuva stoka za klientite i kade {to }e bide glavniot vlez za avtomobilite, koj prodol`uva kon podzemniot del so parkinzite. Re~isi 90% e zavr{ena i izgradbata na katnata gara`a, koja e na tri kata. godina vo Germanija, a denes ovoj sinxir ima nad 2.500 drogerii. Od najpoznatite proizvodi na DM se izdvojuvaat Balea (Balea), Alverde (Alverde) prirodna kozmetika, Bejbilav (Babylove), Das gezunde plus (DAS gesunde PLUS), Denkmit (Denkmit) i Sandand (SUNDANDE).

 54 SPECIJALEN PRILOG PATUVAWA I STIL

BROJ656  23/05/2012 www.kapital.mk

ko posakuvate romanti~ni pro{etki pokraj more, poseta na istoriski spomenici i zabava so prijatelite vo unikatni barovi, toga{ letoto e vistinska prilika da ja izberete svojata omilena destinacija i da u`ivate vo godi{niot odmor. No `elbite ne sekoga{ odat raka pod raka

A

TURISTI效KI KREDIT ZA NEZABORAVNO LETO so mo`nostite. Patuvawata ~estopati ~inat pove}e otkolku {to mo`e da si dozvoli prose~no makedonsko semejstvo. Tokmu od tuka poteknuva idejata na Eurostandard banka za kreirawe na proizvod, koj na klientite }e im ovozmo`i brz i povolen na~in na finansirawe na svoite godi{ni odmori. Turisti~kiot kredit vo vrednost do 150.000 denari, gra|anite }e mo`at da go koristat so rok na otplata do 36 meseci, bez `iranti, samo so menica i meni~na izjava. Noviot proizvod }e mo`e da se koristi za pla}awe na turisti~ki aran`mani preku turisti~kite agencii koi

sklu~ile dogovor so bankata: Delfina turs, TSC travel, Oskar travel, Skaut travel, Voja`er i Akoni travel. Turisti~kiot kredit na Eurostandard banka e mo`nost za site gra|ani da ja izberat svojata omilena destinacija i da si dozvolat leten odmor kakov {to otsekoga{ posakuvale.

 56 SPECIJALEN PRILOG PATUVAWA I STIL

BROJ656  23/05/2012 www.kapital.mk

 Prose~niot makedonski kupuva~ go kupuva edinstveno neophodnoto. Naj~esto kupuva koga ima popusti ili specijalni ponudi, vrz osnova na li~noto ubeduvawe za odnosot me|u kvalitetot i cenata. Kupuva retko i malku, vo soglasnost so negovata kupovna mo}. Poprvin bi se odlu~il za evtin proizvod, otkolku za kvaliteten PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

o nova garderoba ili patuvawe samo koga e na popust. Isten~eniot standard, neplatenite rati za krediti i smetki i neizvesnoto utre gi tera makedonskite gra|ani da kupuvaat naj~esto koga ima masovni rasproda`bi. I toga{ se kupuva toa {to e nepohodno. “Prose~niot makedonski kupuva~ go kupuva toa {to go smeta za neophodno. Naj~esto kupuva koga ima popusti ili specijalni ponudi, vrz osnova na li~noto ubeduvawe za odnosot me|u kvalitetot i cenata. Kupuva retko i malku, vo soglasnost so

D

90%

od Makedoncite gi namalile osnovnite tro{oci minatata godina

PROFIL NA MAKEDONSKIOT POTRO[UVA^

MAKEDONCITE JA SAMO CENATA, A

negovata kupovna mo}. Poprvin bi se odlu~il za evtin proizvod, otkolku za kvaliteten”, veli Aleksandar Sazdov od kni`arnicata Tri. [oping-navikite na Makedoncite se cenovno senzitivni. Poprvin bi se odlu~ile za evtin proizvod, otkolku za kvaliteten. “Malo e vlijanieto na reklamite, a golemo e vlijanieto na li~nata preporaka. Kupuva provereni i poznati proizvodi”, objasnuva Sazdov. Sli~no e iskustvoto i na Iskra Ivanovska, koja go donese brendot Teranova vo Makedonija. Taa veli deka Makedoncite pri kupuvawe sekoga{ prvo ja gledat cenata.

“Se kupuva po potreba i se ~ekaat promocii i popusti”, veli Ivanovska. “Koga e vo pra{awe oblekata, Makedoncite s$ u{te naj~esto, tradicionalno kupuvaat vo sabotite”, objasnuva taa. “Toga{ vo Skopje pomasovno doa|aat kupuva~i i od drugite gradovi, pa se registrira za nijansa povisok promet, otkolku prose~niot”, veli Ivanovska. Ni{to porazli~ni ne se ni navikite koga se kupuvaat mesni proizvodi.

40%

od Makedoncite se otka`uvaat od godi{en odmor

“Gra|anite naj~esto kupuvaat poevtini proizvodi. Postojat 3-4 vidovi kupuva~i, a nivnata finansiska mo} e edinstvenoto ne{to po {to se razli~ni”, veli Vlatko Kosev, menaxer za proda`ba vo Promes. Koga se vo pra{awe tehni~kite stoki, Makedoncite imaat malku poinakvi naviki. Poradi prirodata na stokata, povnimatelni se i polesno go odvrzuvaat }eseto. “Site znaeme deka zemjata e vo golema kriza. Gra|anite mo`ebi vnimavaat na cenite koga kupuvaat obleka ili hrana, no koga e vo pra{awe tehni~ka stoka, baraat poznati brendovi, bidej} i smetaat deka vakvata stoka treba da im trae. Ne se ku-

KAKOV E MAKEDONSKIOT POTRO[UVA^?

MAKEDONCITE NE KUPUVAAT PREKU INTERNET

Makedoncite ne praktikuvaat da kupuvaat preku Internet, poka`uvaat najnovite istra`uvawa, spored koi samo 1% od transakciite bile izvr{eni preku elektronski karti~ki. Za ova pridonesuva faktot {to Pejpal vo zemjava s$ u{te ne e prisuten kako na~in na pla}awe. Od druga strana, gra|anite se skepti~ni vo odnos na bezbednosta na vakviot tip naplata, poradi {to s$ u{te praktikuvaat pla}awe vo gotovo i direkno kupuvawe. Vo posledno vreme, sepak, s$ pogolem zamav zema t.n. grupno kupuvawe na Internet, kade {to se nudat grupni popusti. Parite od korisnicite se rezerviraat na smetka s$ dodeka ne se dobie maksimalniot broj klienti. Ako nema dovolno zainteresirani, popustot e neuspe{en, a parite im se vra}aat na korisnicite.

A GLEDAAT NE KVALITETOT puva televizor ili ma{ina za perewe ali{ta sekoj den”, velat od prodavnicata za tehni~ka stoka Tehnomarket. Definitivno, najotvoreni se koga se vo pra{awe mobilnite telefoni i avtomobilite. “Sekoj saka dobar telefon, a op{to poznato e deka mnozinstvoto od naselenieto ima po dva mobilni telefoni, {to neli, vo ovaa siroma{tija e apsurdna navika, koja ja zabele`uvaat i strancite koi doa|aat vo zemjata, koi ne

2

mobilni telefoni poseduva mnozinstvoto Makedonci

mo`at da se izna~udat kako nekoj e siroma{en, a ima dva mobilni telefoni”, velat vo prodavnicite za mobilni telefoni.

SE [TEDI I NA HRANA

Kako rezultat na s$ poniskiot standard, namesto na {oping,

TENOK STANDARD

Makedoncite po~naa da {tedat na s$, pa duri i na osnovnite raboti vo ishranata i vo higienata. No, ne {tedat za da odat na egzoti~no patuvawe ili za da si kupat ponov avtomobil, tuku za uspeat da go pre`iveat

Tri ~etvrtini od semejstvata vo Makedonija so mese~niot buxet mo`at samo da si dozvolat da kupat hrana i da gi pokrijat smetkite za domuvawe, poka`uva telefonskata anketa na Institutot za socijalna demokratija Progres. Na pra{aweto {to mo`e da si dozvoli va{eto semejstvo so mese~nite primawa, 27,9% od ispitanicite odgovorile deka mo`at da si kupat samo hrana, 46,8% mo`at da si kupat hrana i da platat smetki za domuvawe, 18% hrana, smetki i neophodni proizvodi, a 5,4% mo`at da si dozvolat s$ {to sakaat.

 kupuva koga ne{to mu e nephodno;  kupuva na popusti i specijalni ponudi;  prvo ja gleda cenata;  kupuva so kreditna karti~ka;  {tedi na hrana i obleka, no ne i na tehni~ka stoka;  vrz nego reklamite nemaat silno vlijanie;  naj~esto kupuva vo diskonti;  ne jade po restorani.

7

kilogrami meso kupuva Makedonecot mese~no

mesecot i za da im se namali zadol`enosta. Kreditite i kreditnite karti~ki se redovna alatka na na{ite gra|ani za servisirawe na redovnite tro{oci za `ivot, {koluvawe na decata, godi{ni odmori, pa duri i za pla}awe na mese~nite smetki. Sepak, namalenata finansiska mo} na gra|anite se odrazuva i vrz redovnosta vo isplatuvaweto na ratite na kreditite, poka`uva poslednoto istra`uvawe na Ruper report vorldvajd 2011 za potro{uva~koto odnesuvawe, koe kaj nas go sprovede Grupacijata GFK. Za da se rastegnat platite od prvi do prvi, se skusuva re~isi od sekoj produkt, a toa prvenstveno se ~uvstvuva vo marketite. S$ poevidentno e namaluvaweto na prometot, osobeno za proizvodite koi na{ite gra|ani gi smetaat za luksuz. Od prodavnica se izleguva samo so lep~e i so mleko, poretko jogurt, sirewe. Kupuvaweto vo diskonti e prioritet na listata za {tedewe na makedonskite kupuva~i, poka`uva

¾

od semejstvata vo Makedonija so mese~niot buxet mo`at samo da kupat samo hrana i da gi pokrijat smetkite

57 

 58 SPECIJALEN PRILOG PATUVAWA I STIL

SPECIJALEN PRILOG maj 2012 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Dimitrie Tucovi} br 20, 1000 Skopje p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk

BROJ656  23/05/2012 www.kapital.mk

600

novi avtomobili mese~no se prodavaat vo Makedonija

istra`uvaweto. Za kupuvawe obleka se ~eka na sezonskite popusti, a del od ispitanicite se otka`ale od omilenite brendovi i se zavrtele kon poevtinite proizvodi. Re~isi 90% od ispitanicite opfateni so istra`uvaweto na se izjasnile deka po~nale da namaluvaat nekoi od tro{ocite, no i pokraj toa, na{ite gra|ani

Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova

 Makedonskite gra|ani sekoj mesec vo prosek kupuvaat po okolu 3.000 upotrebuvani avtomobili.

imaat problem so redovnosta vo isplatata na mese~nite smetki za struja, telefon, parno, voda... Spored istra`uvaweto, tie se obiduvale najmnogu da za{tedat so racionalno koristewe na telefonot i na strujata. Vo sporedba so Evropejcite, koi prvo se otka`uvaat od ru~ekot vo restoran, makedonskite gra|ani nemaat navika ~esto da jadat nadvor od doma.

Re~isi 40% od gra|anite prvo se otka`uvaat od godi{niot odmor, 34% od izleguvawata vo restoran, a 19% od pijalak vo kafule. Namaleno e i kupuvaweto obleka i obuvki, a ne se odelo nitu vo kino, teatar ili na koncerti. Mnogu ~esto doma}inite, trudej}i se da gi izbegnat tro{ocite za doma{ni popravki, izigruvale i “sam svoj majstor�.

Avtor na prilogot: Petre Dimitrov Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk


patuvanja_i_stil_2012