16 27.09.2010
SVET BIZNIS POLITIKA
PONEDELNIK
65-TO GENERALNO SOBRANIE NA ON
SVETOT POVE]E NE E NA RABOT NA DEPRESIJA
Zemjite-~lenki na Obedinetite Nacii ja potvrdija re{enosta da rabotat zaedno na unapreduvawe na ekonomskiot i socijalen napredok na site narodi vo svetot, vo soglasnost so prezemenite obvrski od mileniumskata rezolucija. VASE CELESKA
celeska@kapital.com.mk
skorenuvawe na siroma{tijata i gladtta, osnovno obrazovanie, promovirawe ednakvost na polovite, namaluvawe na smrtnosta kaj decata, podobruvawe na zdravjeto na majkite, borba protiv HIV/SIDA i drugi bolesti, obezbeduvawe ekolo{ka odr`livost i sozdavawe globalno partnerstvo za razvoj – ova se glavnite celi od Mileniumskata rezolucija {to ja usvoi Generalnoto sobranie na ON vo minatiot ~etvrtok. So toa, ~lenkite potvrduvaat re{enost da rabotat zaedno na unapreduvawe na ekonomskiot i socijalen napredok na site narodi vo svetot, vo soglasnost so prezemenite obvrski. Vo rezolucijata se pozdravuva napredokot od posledniot sostanok posveten na Mileniumskite celi za razvoj odr`an vo 2005 godina, iako se izrazuva dlaboka zagri`enost deka toj e nedovolen. Zemjite-~lenki na ON priznavaat deka e napraven napredok i pokraj nedovolnoto nivo predizvikano od finansiskata i ekonomska kriza. “Vo toj kontekst, priznavame dlaboko inspirativni
I
primeri za napredok koi gi napravile dr`avite vo site regioni od svetot, preku sorabotka, partnerstvo, akciii na solidarnost. Vo dokumentot se naglasuva ulogata na globalnoto partnerstvo i se dava priznanie na me|unarodna poddr{ka, bez koja pove}e celi mo`e da bidat propu{teni do 2015 godina vo mnogu dr`avi vo razvoj zaradi posledicite od finansiskata i ekonomska kriza koja se zakanuva seriozno da gi uni{ti dostignuvawata vo ostvaruvaweto na celite. So Rezolucijata se konstatira deka sekoja dr`ava e najodgovorna za svojot razvoj i se ohrabruvaat site dr`avi da usvojat, primenat i nadgleduvaat razvojni strategii vo soglasnost so specifi~nite situacii preku {iroka sorabotka, konsultacii i u~estvo na relevantni strani. Edna{ godi{no, za period od edna nedela Wujork navistina stana centar na svetot, bidej}i pretstavnicite od 192 zemji se sobraa vo zgradata na Obedinetite Nacii za da debatiraat za svetskite problemi. Izminatava nedela Generalnoto sobranie na ON ja otvori 65 sesija, na koja se razgleduvaa golem broj pra{awa so cel da se pronajdat re{enija za pove}e probK
AHAMDINEXAD POVTORNO KONTROVERZEN
Iranskiot pretsedatel Mahmud Ahmadinexad vo svojot govor na Generalnoto soobranie re~e deka postojat {pekulacii deka teroristi~kite napadi na 11 septemvri 2001- ta godina gi organiziral samiot SAD. Ahmadinexad ne objasni zo{to SAD bi go napravil toa, no go napadna Va{ington poradi anga`iraweto vo Avganistan i vo Irak. Za vreme na negoviot govor, delegaciite na SAD i na EU go napu{tija zasedanieto na Generalnoto soobranie na ON. Vo svojot govor, toj naglasi i deka siroma{tijata i kapitalizmot se na rabot na smrtta i deka “e vreme da se vovoede nov ekonomski sistem”.
O
M
E
R
C
I
J
A
Obama za vreme na govorot na Generalnoto sobranie na ON
OBAMA ZA SORABOTKA SO KINA I JAPONIJA “Svetskata ekonomija ve}e ne e na rabot na depresijata po zavr{uvaweto na globalnata finansiska kriza”, izjavi od sedi{teto na ON, pretsedatelot na SAD, Barak Obama. SAD se prisoedini kon zemjite niz svetot vo stimulirawe na rastot i pobaruva~kata, {to mo`e da go obnovi sozdavaweto novi rabotni mesta, dopolni pretsedatelot.Obama na marginite na 65. sesija na Generalnoto soobranie na Obedinetite Nacii vo Wujork se sretna so kineskiot premier Ven Xijabao i izjavi deka sorabotkata me|u SAD i Kina bi pridonela vo namaluvawe na svetskite finansiski problemi, no dodade deka dvete dr`avi treba da vlo`uvaat pogolemi napori za da go postignat
lemi, me|u koi i ekonomskite te{kotii. Pretsedatelot na Generalnoto sobranie, Jozef Dajs i generalniot sekretar na ON, Ban Ki Mun povikaa za globalno partnerstvo vo ramkite na koe }e mo`e da se ~ue glasot na site zainteresirani strani. Dajs, koj e porane{en pretsedatel na [vajcarija, istakna deka vo tekot na zasedanieto }e se rasprava za siroma{tijata, globalnoto zatopluvawe, ekonomskata i finansiskata kriza, migracijata, pandemiite, terorizmot, me|unarodniot kriminal i drugi aktuelni temi. “Tie pra{awa imaat posledici, koi ne mo`at da bidat menaxirani na individualno nivo i so koi ~ove{tvoto mo`e da se spravi samo so zaedni~ki globalni strategii”, dodade Dajs. L
E
N
O
G
L
posakuvaniot izbalansiran rast. Obama gi pofali kineskite lideri za nivnata rabota vo odnos na pra{awa povrzani so ekonomijata, ne{ireweto na nuklearnoto oru`je i regionalnata bezbednost. Toj, sepak istakna deka ekonomskite predizvici i natamu ostanuvaat, dodeka kineskiot premier izjavi deka gleda golemi mo`nosti za sorabotka so SAD vo ekonomskata, trgovskata i finansiskata sfera. Amerikanskiot pretsedatel go nare~e sojuzot me|u SAD i Japonija “kamen-temelnik” na mirot i bezbednosta vo svetot. Pred sredbata so japonskiot premier Naoto Kan, vo ramkite na sesijata A
S
na Generalnoto sobranie na ON vo Wujork, Obama ne saka{e da zboruva za diplomatskiot sudir me|u Tokio i Peking poradi apseweto na kapetanot na kineski ribarski brod vo blizina na ostrovska grupa, kon koja imaat pretenzii i Japonija i Kina. Sepak, Obama dade jasen znak deka amerikanskojaponskiot sojuz e klu~en za stabilnosta vo Azija, kako i vo dvete zemji. “Nie veruvame deka toj e eden od kamen-temelnicite na mirot i bezbednosta vo celiot svet”, istakna Obama. Obama isto taka privatno se sretna so liderite na Kina, Japonija, Kolumbija, Azerbejxan i Kirgistan.