637- Kapital magazin

COVER STORY: KAKO DA SE NAMALI UVOZOT? biznis magazin

M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

MENAXMENTOT NA PROKREDIT BANKA

PRETPRIJATIJATA REKOA “RABOTATA MORA DA VRVI!”.

ZA NIVNA PODDR[KA ]E RABOTIME I VO 2012 ...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 637 CENA 100 DEN.|11 JANUARI, 2012, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK

COVER STORY: KAKO DA SE NAMALI UVOZOT? biznis magazin

4M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

SODR@INA SODR@INA

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO

ZAMENA NA UVOZOT

12 COVER STORY Kako da se namali uvozot?

Dr`avata da subvencionira doma{no proizvodstvo!

MENAXMENTOT NA PROKREDIT BANKA

PRETPRIJATIJATA REKOA “RABOTATA MORA DA VRVI!”.

ZA NIVNA PODDR[KA ]E RABOTIME I VO 2012 ...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 637 CENA 100 DEN.|11 JANUARI, 2012, SREDA| SREDA|GODINA GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Dimitrie Tucovi} br 20, Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

18 INTERVJU Menaxmentot na Prokredit banka Pretprijatijata rekoa “Rabotata mora da vrvi!”. Za nivna poddr{ka }e rabotime i vo 2012 24 MOJOT KAPITAL Kako da se oploduvaat parite vo 2012?

Bankarskite depoziti najprimamlivi vo kriza!

28 COMPANY PROFILE Ozon sistemi za energetska efikasnost i za{teda na energija Pogled vo idninata {to nosi profit

Koga denes se zboruva za supstitucija na uvozot, taa ne treba da se sfa}a vo socijalisti~ka smisla, vo opkru`uvawe na zatvorena ekonomija.

Zatoa {to zamenata na uvoznoto so doma{no proizvodstvo, ne mora da zna~i ograni~uvawe na mo`nostite na gra|anite, kako {to vo vremeto na socijalizmot zna~e{e vozeweto “stokec”.

Naprotiv, vo ova krizno vreme, pottiknuvaweto na proizvodstva koi }e ja namalat uvoznata zavisnost na nekoi industrii, i toa kako mo`e da im pomogne na kompaniite.

Str. 12

Cover story

30 MENAXER Tehnologijata i biznisot Softveri {to vi pomagaat da bidete podobar menaxer 34 BRENDOVI I PAZARI Mama`s nov brend koj }e gi osvojuva stranskite pazari Ajvarot Mama’s naskoro i na amerikanskiot pazar!

37 PRETPRIEMNI[TVO Angeli-investitori i pretpriema~i Dali e toa par spoen na „neboto”?

38 STRATEGII Case study: Paradoksot na podemot na Samsung (1) Kako korejskiot Samsung stana posilen od pette japonski giganti zaedno 40 LIFESTYLE Zoran Popovski me|unaroden teniski sudija Sportot mi e vo krvta 42 TEHNOLOGII I BIZNIS Fridrihshafen T-Gradot na Doj~e telekom Maloto grat~e na idninata!

12 SOFTVERI ZA PODOBRO MENAXIRAWE Smetkovodstvenite program~iwa {to na makedonskiot pazar gi nudat bezbroj IT kompanii, ve}e odamna se nadminata rabota koga se raboti za kompjuterski softver {to go pomaga procesot na menaxirawe vo edna kompanija.

Dene{niot na~in na sovremeno upravuvawe so lu|e i procesi e nezamisliv bez propratnite pomo{ni softverski alatki koi direktno se prisutni vo rabotniot den na sekoj menaxer – od poednostavnite sistemi za menaxirawe so dokumenti, do t.n. business inteligence sistemi.

Str. 30

Menaxer

44 TEHNOLOGII I BIZNIS Golemite lu|e ne se ra|aat, tie se sozdavaat

30

6 PORTFOLIO BUSINESS SBRIEF

METALURGIJATA I TEKSTILOT ]E BIDAT NAJPOGODENI lavnite izvozni sektori vo zemjava, metalurgijata, rudarstvoto i tekstilnata industrija, }e imaat drasti~no namaluvawe na proizvodstvoto poradi namaleni nara~ki od stranstvo, predizvikani od krizata vo evrozonata. Toa }e zatvori del od pogonite, predviduvaat makedonskite menaxeri za 2012 godina. I rudnicite go reduciraat proizvodstvoto.

Rudnikot Bu~im prognozira deka cenata na bakarot }e prodol`i da pa|a, no dodeka ne se spu{ti pod 5.000 dolari za ton toj }e raboti.

Namaleni nara~ki od stranskite partneri za 10%-20%, otpu{tawe vraboteni i pomal izvoz najavuvaat i tekstilnite kompanii za 2012 godina. Dogovorite za prviot kvartal ve}e se namaleni, a o~ekuvaat u{te polo{ vtor kvartal.

G

GRAFIK NA NEDELATA

5,9%

4,6% 3,7%

5,9%

DODEKA MAKPETROL PREGOVARA SO DR@AVATA ZA POVISOKA MAR@A

MAKEDONSKITE KOMPA PRINUDENI DA PLA]AA U[TE POSKAP GAS! ad 30 makedonski kompanii, mnogu u~ili{ta, gradinki i institucii vo zemjava od po~etokot na godinava ostanaa bez gas, otkako Makpetrol

N

prestana da distribuira gas nezadovolen od cenite i od mar`ite propi{ani od Regulatornata komisija. Po ovoj poteg, so koj firmata-}erka na Makpetrol, Promgas, saka da ja natera dr`avata da

NAD 60% OD MESE^NITE TRO[OCI SE ZA HRANA I ZA SMETKI

3,7% 3,4% 2,4% 0,9%

Hrana i bezalkoholni pijalaci Domuvawe, voda,struja, gas i dr. goriva Obleka i obuvki Soobra}aj

11,6%

Restorani i hoteli

18,90%

Alkoholni pijalaci i tutun Komunikacii (PTT uslugi Zdravje

39,0%

Rekreacija i kultura Obrazovanie Drugi uslugi

(Izvor: Dr`aven zavod za statistika)

ad 60% od vkupnata potro{uva~ka na sekoe semejstvo odi za zadovoluvawe na osnovnite potrebi za hrana, domuvawe, struja, voda i obleka.

Duri 39% od vkupnite tro{oci koi mese~no gi pravi edno semejstvo se za hrana i za pijalaci, a za smetki za struja i voda se odvojuvaat 11,6% od mese~nite tro{oci. Samo 0,9% od vkupnite mese~ni tro{oci na edno semejstvo se za obrazovanie, a 2,4% za rekreacija i za kultura.

Podatocite poka`uvaat deka doma}instvata s$ pomalku tro{at za obleka i za obuvki i za rekreacija i za kultura, ~ie u~estvo vo vkupnite tro{oci sekoja godina postojano se namaluva.

N

BROJ 637

ANII AT

11/01/2012

7

www.kapital.mk

ANDREJA JOSIFOVSKI generalen direktor na Makpetrol

& se dozvolat povisoki distributerski mar`i, mnogu industriski kapaciteti ostanaa bez glavniot energens za proizvodstvo, so {to trpat ogromni {teti i zagubi vo raboteweto.

Iako vo soglasno so Zakonot za energetika, Makpetrol Promgas mora da distribuira gas edna godina, duri i da ja vrati licencata za rabota, ovoj samovolen i monopolski poteg zasega ostanuva nekaznet.

Najgolema {teta od ucenata na Promgas imaat fabrikite Evropa, Ar~elor Mital, Cementarnica, Makstil, FZC 11 Oktomvri, Pivara Skopje, @ito Luks, koi moraa proizvodstvoto itno da go prefrlat na mazut ili propan-butan, energensi drasti~no poskapi od prirodniot gas. Tie alarmiraat deka poradi prinudnoto prefrlawe na mazut ili propan-butan, tro{ocite za proizvodstvo enormno im se zgolemile, {to mo`e da rezultira i so poskapuvawe na krajniot proizvod.

Promgas gi odvrti ventilite za gas duri otkako Komisijata sudski pobara distributerot da prodol`i da gi snabduva 30-te tarifni potro{uva~i. Regulatorite i Ministerstvoto za ekonomija se zakanija so odzemawe na licencata na Promgas, bidej}i snabduvaweto so gas e od javen interes. Za da dobijat gas, o{tetenite kompanii moraa da sklu~at novi dogovori so Makpetrol. Pa taka, sega kompaniite gasot koj go koristat go kupuvaat po povisoka pazarna cena od Makpetrol, a ne kako prethodno, po regM uulirana poniska cena od Promgas. Gasot ddonesen do makedonska granica, a zakuppen od Makpetrol, ima najvisoka cena za normalen metar kuben vo sporedba so regionot, pa duri i so Evropa, a ovaa klasi~na monopolska zloupotreba dopolnitelno im gi zgolemuva tro{ocite vo raboteweto.

BUSINESSBRIEF

KREDITITE OD EIB ODAT KAKO ALVA e~isi polovina od parite za evtini krediti od EIB na krajot na minatiot mesec legnaa na smetkite na kompaniite. So prvata tran{a od 23 milioni evra se poddr`ani 112 proekti, a do krajot na mesecot se o~ekuva da bide povle~ena i vtora tran{a od 17 milioni evra, so {to }e bidat iskoristeni 40 od vkupno 50 milioni evra nameneti za mali i sredni kompanii. Okolu 73% od parite se nameneti za investicii, a 27% za trajni i obrtni sredstva.

Vkupnata vrednost na proektite za koi se odobreni kreditite e 45,2 milioni evra. Za razlika od prvata kreditna linija od 100 milioni evra od EIB, koja mnogu bavno se realizira{e, ovie 50 milioni evra odat kako alva, {to zna~i deka kompaniite imaat potreba od evtini kreditni sredstva.

R

NAJDOBRITE BIZNISMENI VO 2011 a po~etokot na 2012 godina dobro e da znaeme koi se biznismenite koi najdobro ja zavr{ija izminatata 2011 godina. Eve ja listata na biznis-magazinot

N

HAUARD [ULC

XEFRI BEZOS

Osnova~ i direktor na Starbucks

Osnova~ i direktor na Amazon

Spored Fortune, prviot ~ovek na Starbucks e najdobar biznismen na godinata. Od negovoto vra}awe na ~elo na kompanijata vo 2008 godina [ulc uspea da go o`ivee poznatiot sinxir od kafeterii i minatata godina da ja zavr{i so rekordni prihodi i profit.

Iako izminatata godina ne be{e ba{ najsjajna za Amazon, nejziniot prv ~ovek, Xefri Bezos, ostana celosno posveten na uspehot na kompanijata. Iako Bezos denes poseduva 20% od kompanijata koja ja osnova{e, toj denes zema plata od eden dolar i nikakvi bonusi.

Fortune so najdobri biznismeni i nivnite zaslugi poradi koi se na{le na vrvot na listata so najdobri menaxeri.

XON VOTSON

Direktor na Chevron Pod vodstvoto na Votson, koj e porane{en finansiski analiti~ar, a na ~elo na Chevron dojde na po~etokot na 2010 godina, kompanijata gi `ivee najdobrite denovi.

Idniot profit go bazira na strategijata za nao|awe novi podvodni nao|ali{ta, {to mu nosi na Chevron zna~itelna konkurentska prednost.

REID HOFMAN

Osnova~ i direktor na LinkedIn Hofman e edinstven od vrvot na listata so najdobri biznismeni koi nemaat polno rabotno vreme. Toj svojata energija pove}e ja tro{i za gradewe na celiot sektor vo koj raboti, otkolku samo na gradewe na kompanijata koja ja osnova{e i so koja rakovodi.

PORTFOLIO VO FOKUS

BROJKI:

Krajot na evroto nema da se slu~i tolku brzo. Jas ne veruvam deka toa mo`e da se slu~i i na podolg rok.

Ednostavno, nikoj s$ u{te ne izmislil ni{to podobro.

10,3% dostigna nevrabotenosta vo evrozonata

60,6

milioni evra profit godinava }e ima grupacijata Triglav

113

dolari za barel poskape naftata po zakanite za blokadi od Iran

ROBERT KALINA IDEEN TVOREC NA ZAEDNI~KATA EVROVALUTA

TRENDOVI SE RA\A NOVIOT EKONOMSKI POREDOK

BRAZIL JA NADMINA BRITANIJA I STANA [ESTA NAJSILNA EKONOMIJA odeka Evropa se zanimava so samata sebe i so dol`ni~kite glavobolki i stravovi od nova recesija, pazarite vo razvoj go prodol`uvaat svojot rast.

Centarot za ekonomija i delovni istra`uvawa objavi deka Brazil godinava ja nadmina Velika Britanija i stana {esta najsilna ekonomija vo svetot. Procenkite se deka ekonomijata na Velika Britanija, koja e te{kko

D

pogodena od krizata, vo slednite godini }e bide nadminata i od Rusija i od Indija. Francija, koja sega e petta svetska ekonomska sila, za 10 godini }e padne na devetto mesto, a Germanija, koja sega e ~etvrta najsilna ekonomija, na krajot na dekadata }e padne na sedmo mesto.

Za desetina godini pak, Kina }e stane najsilna ekonomija vo svetot.

GERMANIJA SMIRUVA

NEMA DA IMA KRAH NA FINANSISKITE PAZARI VO 2012 GODINA

ermanskiot minister za finansii, Volfang [ojble, isklu~uva krah na finansiskite pazari vo 2012 godina i smeta deka raspolo`enieto i o~ekuvawata }e bidat oladeni. „Zemjite~lenki na Evropskata unija poka`aa golema odlu~nost i politi~ka volja za da se spasi zaedni~kata evropska valuta. Sigurno }e ima u{te nekoi iznanaduva~ki situacii, no tie } e mo`at da se upravuvaat. Sovetuvam za pogolemo spokojstvo�, veli [ojble uveruvaj}i deka finansiskite pazari i investitorite vo slednata 2012 godina treba da imaat pogolema doverba vo evropskata eknomija i vo evroto.

G

10 VOVEDNIK

^estewe na dr`avna smetka

Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

Zo{to ako Vladata ima razbirawe za problemite vo raboteweto na Toplifikacija ili Makpetrol, ne bi imala i za drugite va`ni industrii?

Dali ELEM i MEPSO vo idnina }e davaat zaemi i na drugi kompanii koi }e imaat problemi so golemite tro{oci vo raboteweto? Ili dr`avata ima razli~ni principi so koi mo`e da se dogovara, a so koi ne... Koi se podobni, a koi se nepodobni biznismeni...?

godina ja po~navme so prognozi deka n$ ~eka te{ka godina i deka }e mora da se {tedi za da se pre`ivee.

Makedonskite biznismeni se najdobri tokmu vo toa - vo pre`ivuvawe i vodewe biznis vo gerila-uslovi.

Ve~niot direktor na Makpetrol, Andreja Josifovski, znae oti idat te{ki denovi, pa smisli na~in kako da si obezbedi ekstra profit za kompanijata. Pobara dr`avata da mu dozvoli da napla} a pogolema mar`a. A za da ja ubedi dr`avata da igra po negovo, go sopre gasot. Sega Makpetrol }e pregovara so dr`avata. Ako se setime samo kako zavr{ija „te{kite” pregovori na Toplifikacija so dr`avata, toga{ u{te sega mo`eme da prognozirame deka Makpetrol }e uspee da ispregovara povisoka mar`a. Sekako, preku povisoka cena na gasot, koja }e bide na tovar na kompaniite. Pred nekolku meseci i Toplifikacija se zakani deka }e prestane da gree oti ne & se isplatuvalo da raboti so tolku niska cena. No, dr`avata poka`a kolku znae da bide stroga so monopolite. Zakanite deka }e go nacionalizira neposlu{niot i al~en za profit monopol Toplifikacija, zavr{ija taka {to dr`avnite kompanii ELEM i MEPSO & dadoa kredit na Toplifikacija. Dr`avni kompanii davaat kredit na privaten monopol za ovoj da prodol`i da raboti?!

Pa ova ni ekonomski um golem kako Kejnz ne bi mo`el da go smisli. No, Vladata objasni deka ovaa finansiska injekcija za Toplifikacija bila samo zaem i oti dr`avata trebalo da pomogne vo vakvi alarmantni situacii, poradi toa {to parnoto greewe bilo javna usluga. A kreditot Toplifikacija treba da go vra}a na osum rati i so kamata od 9%!?

Da se ~udi ~ovek {to e poalarmatno?!

Dali ucenite od privatni monopoli kako Toplifikacija ili Makpetrol ili tolku lesnite odluki na makedonskite politi~ari za „~astewe” so krediti, zaemi ili subvencii na smetka na Buxetot.

Ako na Toplifikacija ne & se isplatuva da raboti so ovaa cena ili poto~no, ako ovaa cena na parnoto ne & ovozmo`uva na Toplifikacija da pravi profit kolku {to se naviknati, toga{ toa ne e dr`aven problem.

Dr`aven problem e koga tolku lesno ministrite se dogovaraat da gi tro{at

2012

dr`avnite pari bez da dadat dobra pri~ina, nitu pak, ot~et za potro{enoto.

Taka, sega Vladata odlu~ila da deli subvencii od Buxetot za poddr{ka na niskobuxetni letovi za da go razviva turizmot. Otkako gi razvi industriskite i ekonomskite slobodni ekonomski zoni, Vladata sega }e razviva slobodni turisti~ki zoni. So niv }e go razvivale makedonskiot turizam i }e privlekuvale gosti i turisti od stranstvo i za taa cel sekoja godina od Buxetot }e se tro{at pet milioni evra za poddr{ka na stranski privatni aviokompanii.

A vo isto vreme, ako nekoj biznismen spomene subvencii za poddr{ka i za pomo{ na doma{nata industrija, vedna{ biduva obele`an kako profiter koj saka da zarabotuva na tovar na narodot.

A logikata e ista. Zo{to ako Vladata ima razbirawe za problemite vo raboteweto na Toplifikacija ili Makpetrol, ne bi imala i za drugite va`ni industrii? Dali ELEM i MEPSO vo idnina }e davaat zaemi i na drugi kompanii koi }e imaat problemi so golemite tro{oci vo raboteweto? Ili dr`avata ima razli~ni principi so koi mo`e da se dogovara, a so koi ne... Koi se podobni, a koi se nepodobni biznismeni...?

Vo poslednite nekolku godini vo Makedonija stana zabele`itelno direktnoto me{awe na dr`avata vo ekonomijata.

Istovremeno, se zgolemija i iznosite koi od Buxetot se odlevaat po osnov na subvencii, dr`avni tenderi i razni merki za poddr{ka na ekonomijata vo kriza. Kolku ovie pari se potro{eni opravdano ili ne mo`e mnogu to~no da se meri preku nekolku pokazateli.

Kolku novi fabriki i rabotni mesta se otvoreni i kolku porasnal `ivotniot standard i platite. S$ drugo {to ne sozdava novi rabotni mesta i {to ne go podobruva `ivotniot standard na gra|anite se tro{ewe pari vo vetar, za {to revizorite, ako bi bile poiskreni, bi na{le i drug poseriozen naod.

No, dodeka ministrite vo Makedonija nau~at {to mislel Kejnz koga rekol deka dr`avata treba da ja poddr`uva ekonomijata vo kriza so pogolemo tro{ewe, mnogu privatni firmi }e bankrotiraat. ^ekaj}i da si go naplatat toa {to go odrabotile za dr`avata.

Dodeka nekoj drug se ~esti so nivnite pari. Nekoj sepak, mora da ja plati smetkata za „besplatniot ru~ek”.

12 COVER STORY: KRIZATA JA VRA]A SUPSTITUCIJ

DR@AVATA DA SUBVENCIONI DOMA[NO PROIZVODSTVO!

JATA NA UVOZOT

IRA

Pre Prehranbeniot r sektor e grankata so najgolem potencijal za sups u supstituirawe na uvoznite proizvodi, po~nuvaj}i od nekoi suro ur surovini, kako {to se {e}erot i son~ogledovoto maslo, za koi ima{e golemi kapaciteti, a sega se edni od najgolemite uuvoz uvozni stavki, preku ambala`ata za konzervnata i konditors r torskata industrija, do mnogu gotovi proizvodi za koi ima suro ur surovini, no nedostiga povisoka tehnologija za dobivawe kval kvalitetni i konkurentni proizvodi!

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

da se subvencioniraat site vidovi alternativni izvori na energija, na primer, biolo{koto gorivo; kako i da o dene{noto vreme na tabletse subvencionira organiziraweto na menaxeri koga }e se spomene proizvoditelite vo klasteri, nivnosentencata „supstitucija na to usoglasuvawe so standardite za uvozot” mnogu od aktuelnite kvalitet i zaedni~kiot marketin{ki politi~ari i biznismeni nastap na globalnite pazari”, objasvedna{ dobivaat alergija. Verojatno zatoa {to na mnogu od niv ovaa fraza nuva profesorot Spirkoski. „Kapital” napravi lista na 100 naim izgleda kako dosadna lekcija od jgolemi uvozni stavki vo trgovskata ekonomskata teorija, koja ima{e razmena na Makedonija vo 2010 godina. primena pred pove}e od 50 godini vo Ako se analiziraat ovie podatoci, } zemjite na Latinska Amerika, a potoa e se vidi deka pokraj energensite kako pred 30 godini vo socijalisti~kite najskapi uvozni proizvodi, me|u 100-te zemji od Isto~niot blok i porane{na najgolemi uvozni stavki ima i mnogu Jugoslavija. drugi proizvodi, za koi isto taka se Supstitucijata na uvozot e politika tro{at kupi{ta pari da se donesat koja prote`ira zamena na uvoznite od stranstvo, iako lesno mo`at da se proizvodi so doma{no proizvodzamenat so doma{no proizvodstvo. Tuka stvo, koe so specijalni merki }e go e pred s$ ona {to vleguva vo prehpottiknuva dr`avata. No, vo ovaa ranbeni proizvodi, za ~ij uvoz kapitalisti~ka era na uslugi, vo 2010 godina se potro{eni supstituirawe na uvozot e re~isi 600 milioni dolari. te`ok zalak za goltawe, osZna~i, pokra pokraj elektri~nata obeno vo psihata na mo}noto energija, naf naftata i nejzinite uvozno lobi vo zemjava. derivati, rudite, ru metalite i No, dali globalnata ekonommilioni dolari se potro{eni vo poluproizvo poluproizvodite koi gi koristi ska kriza i nejziniot vtor 2010 godina za metaloprera metaloprerabotuva~kata indusudar za makedonskata uvoz na {e}er trija, avtomo avtomobilite i kompjuterekonomija, na scena treba vo Makedonija ite, makedon makedonskite kompanii se da go vrati tokmu ovoj vid uvozno zavisni zavis i za tekstilnite dr`aven protekcionizam? Da tkaenini i m materijali, a mnogu se pottiknuva supstituirawe pari se tro tro{at i za uvoz na na uvozot vo sektorite kade meso, p~enic p~enica, {e}er, mleko {to vleguvaat najgolemite milioni dolari ~ini uvozot na i drugi vido vidovi hrana, kako i uvozni stavki vo trgovskata son~ogledovo za nejzina aambala`a, {to e razmena, koi lesno mo`at maslo vo 2010 ironi~no za dr`ava koja posgodina da se zamenat so doma{no lednite neko nekolku godini izdvojuva proizvodstvo? golemi sumi subvencii za razvoj Profesorot Blagoja Spirkoj k na zemjodelskoto proizvodstvo. ski supstitucijata na uvozot ja gleda Me|u najgolemite uvozni stavki vo kako del od politikite koi dr`avata delot na hranata, spored Dr`avniot treba da gi sprovede za zgolemuvawe na izvozot i namaluvawe na trgovskiot zavod za statistika, vo 2010 godina deficit. Spored nego, za da se pottikne na prvo mesto e uvozot na {e}er, za {to se potro{eni 47 milioni dolari. supstituirawe na uvozot vo makedonPotoa doa|a uvozot na ~okoladi, koj skata ekonomija, dr`avata treba da ~inel 30 milioni dolari, a potoa subvencionira nekolku strukturni uvozot na son~ogledovo maslo za koe se proekti. potro{eni 27 milioni dolari. Interes„Za da se pottikne supstituirawe na no e {to i pokraj ogromniot potencijal uvozot, potrebno e da se subvencionkoj le`i vo makedonskata konzervna iraat ’progresivni tehnologii‘ vo prerabotuva~kata industrija i razvojni industrija, i uvozot na konzervirana hrana, kako xemovi, marmaladi i drug proekti vo privatniot sektor, so koi vid konzervirano ovo{je i zelen~uk e zna~ajno }e se zgolemi produktivnosta edna od najgolemite uvozni stavki koga na trudot, bez koja nema zna~aen postanuva zbor za hranata, za koja vo rast na izvozot. Potoa, prioritet da ima pro{iruvaweto na gasifikaciskata 2010 godina se potro{eni neverojatni 17 milioni dolari (!!!). mre`a kon najzna~ajnite industriski Tuka se nametnuva pra{aweto, zo{to kapaciteti i kon najgolemite gradovi;

V

47 27

13

14

KAKVA HRANA NAJMNOGU SE UVEZUVA, A MO@E DA SE ZAMENI SO DOMA[NO PROIZVODSTVO? Uvoz na ~okoladi 30.576.765 Uvoz na surovo maslo od son~ogled 27.201.412 Uvoz na bel {e}er 26.968.869 Uvoz na {e}er od {e}erna trska 21.226.051 Xemovi, marmeladi i drug konzerviran zelen~uk i ovo{je

17.014.797

Uvoz na mleko i pavlaka Uvoz na p~eni~no bra{no Uvoz na sirewa

15.579.659 13.273.875 11.581.202

Uvoz na hrana za ku~iwa, ma~ki i `ivotni

8.300.406

Uvoz na kolbasi Uvoz na sladoled Uvoz na ovo{ni sokovi Uvoz na pivo Uvoz na supi Uvoz na puter Uvoz na majonez Uvoz na pol`avi Uvoz na za~ini Uvoz na ~aevi Uvoz na ke~ap Jogurt i kiselo mleko Uvoz na vina Uvoz na gumi za xvakawe

7.591.569 5.902.313 4.908.074 4.892.596 4.792.396 4.148.421 3.082.714 2.581.157 1.735.568 1.360.138 942.451 567.164 568.569 445.084

(Vrednostite se vo US dolari, za 2010 godina) (Izvor: Dr`aven zavod za statistika)

skite finalni proizvodi }e bida se uvezuvaat proizvodi za dat konkurentni na uvoznite. ]e koi ima doma{ni surovini, vi dadam eden konkreten primer kako {to vo slu~ajov se zemjodelskite surovini, a proizvod- za toa. Edna doma{na kompanija stvoto ne se razviva i ne raste od prehranbenata industrija za da go pravi majonezot ne kolku {to ima potencijal? mo`e da koristi doma{ni jajca.

Tokmu ovde mo`ebi treba da se Znaete zo{to? Zatoa {to ~istolociraat „dupkite”, koi e neotata na jajcata ne e na nivoto phodno da se detektiraat, ako na koe treba da bide. Jajcata celta na ekonomskite politiki vo Makedonija se kr{at ra~no, bide supstituirawe na uvozot. a pri odvojuvaweto na `ol~kata Sepak, potenciraat eksperod belkata se slu~uva tite, ako dr`avnata vo smesata da vlezat i politika e naso~ena lu{pi. I zatoa ovaa komkon supstituirawe na panija uuvezuva smrznati uvoznite proizvodi, o stranstvo `ol~ki od mora da pottiknuva i (Romanij za da pravi (Romanija) tehnolo{ki razvoj vo milioni dolari majonez. Eve za vakvi samite kompanii. iznesuva uvozot na xemovi i raboti nna makedonskata Kiro Spanxev, drugo konzerviekonomij & e potrebna ekonomija pomo{nik-rakovodirano ovoj{e i supstitu supstitucija na uvozot. tel na sektorot za zelen~uk A za da se napravi toa, industriska politika tehnolo{ tehnolo{kiot razvoj vo vo Ministerstvoto za hran proizvodstvoto e mnogu va`en ekonomija, veli deka prehranza obezbeduvawe kvalitetni benata industrija e so najgolem surovini za na{ata industrija”, potencijal za supstituirawe na objasnuva Spanxev. uvozot. No, predupreduva deka Toj smeta deka vo prehranbeza da se postigne supstitucija na prehranbenite uvozni proiz- nata industrija mo`at da se zamenat mnogu uvozni proizvodi, vodi, mnogu e va`no nivoto a za toa pokraj poddr{kata na na tehnolo{kiot razvoj na dr`avata so subvencii, potrebdoma{nite proizvodstva. na e poddr{ka i vo kooper„Toa bi zna~elo da proizveduvame surovini koi }e vlezat vo antskite odnosi vo zemjodelstvoto, so cel industrijata, so {to makedon-

17

Kapital Akademija...

member of KAPITAL MEDIA GROUP m

“OBLIKUVAJTE GO VA[ETO ZNAEWE” NAJNOVITE TRENDOVI I TEHNOLOGII NA E-U^EWE 22 Fevruari 2012, hotel “ Aleksandar Palas” Skopje ERP Concept zaedno so TTS GmbH organizira konferencija posvetena na najnovite trendovi vo e-U~ewe, izgotvuvawe na dokumentacija i zadr`uvawe na znaewe vo ramkite na uspe{nite organizacii.

OTKRIJTE Dali e mo`no vo isto vreme da se kreira simulacija, e-U~ewe i dokumentacija vo edinstven ~ekor? Da! Dali e mo`no istovremeno da se treniraat stotici vraboteni, locirani na razli~ni mesta niz svetot vo edinstven ~ekor? Da! Dali e mo`no da se namalat vremeto i tro{ocite od e-U~ewe i izgotvuvaweto na dokumentacijata do 50%? Da! SPODELETE Registrirajte se za konferencijata sega i spodelete go iskustvoto vo e-U~ewe so vode~kite Makedonski i Evropski kompanii.

PROBAJTE Isprobajte ja najnovata verzija od TT Knowledge Force i kreirajte e-U~ewe, simulacija i dokumentacija so pritiskawe na edno kop~e.

BROJOT NA U^ESNICI E OGRANI^EN. U^ESTVOTO E BESPLATNO, REGISTRACIJA NA: AKADEMIJA@KAPITAL.COM.MK REGISTRIRAJTE SE DO 10 FEVRUARI I DOBIJTE BESPLATNO E-U^EWE.* (*u~esnicite koi }e se registriraat do 10 Fevruari }e dobijat besplatno e-U~ewe i dokumentacija za krajni korisnici za edna procesna faza vo IT sistemot na svojata kompanija. Vremetraeweto na besplatnoto e-U~ewe }e bide do 15 minuti)

"Systems to run your business better"

Проектот Kapital Akademija... е формиран на 25.09.2011 лица за контакт: Гордана Михајловска mihajlovska@kapital.com.mk, Дијана Гулакова akademija@kapital.com.mk 02 3298 110

15

BLAGOJA SPIRKOSKI

MIR^E ЧEKREXI

PROFESOR

SSK

a da se pottikne supstituirawe na uvozot, potrebno e da se subvencioniraat ’progresivni tehnologii‘ vo prerabotuva~kata industrija i razvojni proekti vo privatniot sektor, so koi zna~ajno }e se zgolemi produktivnosta na trudot, bez koja nema zna~aen porast na izvozot. Potoa, prioritet da ima pro{iruvaweto na gasifikaciskata mre`a kon najzna~ajnite industriski kapaciteti i kon najgolemite gradovi; da se subvencioniraat site vidovi alternativni izvori na energija, na primer, biolo{koto gorivo; kako i da se subvencionira organiziraweto na proizvoditelite vo klasteri, nivnoto usoglasuvawe so standardite za kvalitet i zaedni~kiot marketin{ki nastap na globalnite pazari.

o SSK momentalno izrabotuvame analiza so koja }e se lociraat t.n. gap-indikatori, koi }e poka`at {to ne se proizveduva, a mo`e da se pravi.

Vo razvienite zemji ima razni iskustva za dr`avna poddr{ka vo ovaa nasoka, na primer, ako uvezuvate ma{ini i oprema za vakvi investicii, Vladata dava 50% grant od cenata na ma{inite, za{to stanuva zbor za uvoz na nova tehnologija. Ili vo nekoi zemji ako vrabotite 20 lu|e, Vladata dava trigodi{ni plati. Ima set merki {to mo`e da se napravat so ideja malite stopanstvenici da se pottiknat da investiraat tokmu vo tie granki kade {to mnogu uvezuvame, a bi mo`ele da proizvedeme za sebe.

Z

proizvodite da bidat po site evropski normativi. „Pokraj tehnolo{kiot razvoj koj e klu~en za supstitucijata na uvozot, va`na e i standardizacijata na proizvodite i mislam deka naporite treba da se naso~at vo ovaa nasoka”, veli Spanxev.

KOI SE SEKTORITE? Ekspertite predupreduvaat deka treba da se pravi razlika me|u proekti za supstituirawe na uvozot koi se del od infrastrukturata vo edna dr`ava, kako {to

se energetskite, za koi se potrebni pogolemi investicii, od proektite za proizvodstvo na repromaterijali za metaloprerabotuva~kata, koi isto taka bi supstituirale zna~aen del od uvozot, do proektite za koi e potrebna samo pametna dr`avna politika i dr`avni subvencii, a ostanatato bi go napravile samite biznismeni.

Mir~e Чekrexi, zamenikpretsedatel na Sojuzot na stopanski komori veli deka trgovskiot deficit e

V

rak-rana na makedonskata ekonomija 30 godini nanazad i e pra{awe na koe mora seriozno da mu se pristapi.

Za da se namali trgovskiot deficit, spored Чekrexi, istovremeno treba da se razmisluva i za zgolemuvawe na izvozot, no i za namaluvawe na uvozot. „Prvi i najgolemi stavki vo uvozot se energensi, elektri~na energija, nafta itn. Toa se golemi stavki, a potoa do|aat raboti koi ne mo`at da se proizvedat vo mali zemji. Ne mo`ete

da organizirate proizvodstvo na avtomobili vo mala zemja. No, eden golem del proizvodi za koi ne e potrebna visoka tehnologija, a za ~ie proizvodstvo vo Makedonija ima znaewe i ~ove~ki resursi mo`e da se zamenat so doma{no proizvodstvo”, veli Чekrexi.

Toj otkriva deka vo SSK momentalno se izrabotuva analiza za locirawe na t.n. gap-indikatori, koi } e poka`at {to ne se proizveduva, a mo`e da se pravi. Na primer, gap-

16

Koga denes se zboruva za supstitucija na uvozot, taa ne treba da se sfa}a vo socijalisti~ka smisla, vo opkru`uvawe na zatvorena ekonomija, kakva {to be{e nejzinata primena vo porane{na Jugoslavija.

Zatoa {to zamenata na uvoznoto so doma{no proizvodstvo, ne mora da zna~i ograni~uvawe na mo`nostite na gra|anite, kako {to vo vremeto na socijalizmot zna~e{e vozeweto „zastava 101”.

Naprotiv, vo ova krizno vreme, pottiknuvaweto na proizvodstva koi }e ja namalat uvoznata zavisnost na nekoi industrii i }e pridonesat za lansirawe novi inovativni proizvodi, i toa kako mo`e da im pomogne na kompaniite

MO@NA E SUPSTITUCIJA NA REPROMATERIJALITE ZA METALOPRERABOTUVA^ITE pored Nedelkovski i vo metaloprerabotuva~kata industrija postoi mo`nost za supstitucija na uvozot.

Nedelkovski veli deka dr`avata mo`e da najde na~ini da im obezbedi na malite i sredni pretprijatija brz i evtin na~in da dojdat do potrebnite kvalitetni repromaterijali. Se raboti za takanare~eniot sistem na kroja~nici. Sistem koj mo{ne efikasno funkcionira vo mnogu zapadni ekonomii. „Na primer, sum prisustvuval vo prodavnica za oboeni materijali vo Solun vo momntot koga mu{terija pora~uva skroeni pozicii od mesingani {ipki.

Mu be{e odgovoreno po poziciite da dojde istiot den vo 14 ~asot. Isto taka, vo Solun, vo kroja~nica na materijali od ner|josuva~ki materijali vidov kako na proizvoditel na bojleri mu bea ispora~ani skroeni pozicii od koi vedna{ se pristapuva kon proizvodstvo na bojlerot. Nema otpad, nema skapi zalihi. Vakviot koncept im dava {ansa na malite pretprijatija koi raspolagaat so kreativni potencijali da ostvaruvaat krupni proekti, istovremeno anga`irajki gi kompaniite koi imaat tehni~ki kapaciteti, no nemaat kadrovski”, objasnuva Nedelkovski.

S

indikatorite mo`e da poka`at deka ako se pokrene doma{no proizvodstvo na pile{ko meso (koe nedoamna celosno izumre, po zapiraweto so proizvodstvo na Pilko), ekonomijata }e se oslobodi od 70% od uvoznoto, ili pak ako vo Makedonija se proizvede konzerva za pakuvawe hrana, so toa ekonomijata }e se oslobodi od uvoz na ovoj vid ambala`a. „]e pobarame Vladata da donese set merki za da se stimuliraat tie proizvodstva. Zo{to? Doma{nite investitori imaat ograni~ena kapitalna mo`nost da investiraat. No, ako im napravite povolni uslovi za novi investicii, vo smisla na povolnosti za zemji{te, infrastruktura, ma{ini, odnosno da se napravi eden set merki so koi }e se stimulira proizvodstvo vo ovie sektori, toga{ biznismenite mnogu polesno }e vleguvaat vo novi investicii”, objasnuva Чekrexi.

Vo SSK imaat nekolku idei za vladina direktna pomo{ za pottiknuvawe na novi proizvodstva koi }e gi zamenat proizvodite od uvoz.

Spored Чekrexi, vo ovaa nasoka potrebni se povolni krediti, grantovi za uvoz na ma{ini, i dr`avni subvencii za trigodi{ni plati za fabriki koi }e vrabotat odreden broj vraboteni. „Vo razvienite zemji ima razni iskustva za ova, na primer, ako uvezuvate ma{ini i oprema za vakvi investicii, Vladata dava 50% grant od cenata na ma{inite, za{to stanuva zbor za uvoz na nova tehnologija. Ili vo nekoi zemji ako vrabotite 20 lu|e, Vladata dava trigodi{ni plati. Ima set merki {to mo`e da se napravat so ideja malite stopanstvenici da se pottiknat da investiraat tokmu vo tie granki kade {to mnogu uvezuvame, a bi mo`ele da proizvedeme za sebe”, dodava Чekrexi.

Mir~e Nedelkovski, od firmata za ~eli~ni konstrukcii Meteorit i porane{en pretsedatel na bitolskiot klaster za zemjodelska mehanizacija, Bipom-M, predlaga drug vid model za supstitucija na uvoznite proizvodi. „Ova vo nekolku navrati go baravme kako klaster. Dr`avata da finansira proizvodstvo na prototipovi na proizvodi koi se uvezuvaat, a koi se neophodni na pazarot, a doma{noto stopanstvo gi proizveduvalo ili ima potencijali da gi proizvede. Po uspe{nite ispituvawa na prototipot, da se otkupi nultata serija i istata da se plasira do potro{uva~ite vo oblik na subvencii. Imaj}i ja predvid poddr{kata na zemjodelskoto i sto~arsko proizvodstvo preku subvencii, mo{ne e ednostavno da se realizira ova barawe. So edna

vakva merka malite i sredni pretprijatija }e se stimuliraat da vlezat vo razvoj, }e dobijat {ansa plasiranata nulta serija da ja prosledat vo eksploatacija i da gi napravat potrebnite podobruvawa”, objasnuva Nedelkovski, koj ja inicira{e edinstvenata konferencija za supstitucija na uvozot pred dve godini vo Stopanskata komora na Makedonija.

I ako vo vremeto na socijalizamot, vo porane{na Jugoslavija, supstitucijata

na uvozot se poka`a kako budala{tina, za{to kreira{e skapi doma{ni proizvodi, siroma{na ponuda na pazarot i nabilda kreditni zadol`uvawa na proizvoditelite koi bankite potoa moraa da gi otpi{uvaat, denes e mo`ebi vistinskoto re{enie za najgolemata bolka na doma{nata industrija - skapiot uvoz na hrana i na repromaterijali za industrijata. Zatoa pove}e od neophodno e nejzino vra}awe kako del od ekonomskite politiki na Vladata.

17

EXCLUSIVE 18 INTERVIEW

MENAXMENTOT NA PROKREDIT BANKA

PRETPRIJATIJATA REKOA “RABOTATA MORA DA VRVI!�. Z PODDR[KA ]E RABOTIME I V MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk j @ p

foto: FILIP POPOVSKI

Zemaj}i gi predvid tekovnite slu~uvawa vo svetskite ekonomii i o~ekuvaniot udar vrz makedonskoto stopanstvo, osobeno izvoznoorientiranoto, so kakvi rezultati Prokredit banka ja zavr{i godinata?

JOLESKA-POPOVSKA: Prokredit banka godinava }e zavr{i so vkupno kreditno portfolio od okolu 163 milioni evra, vkupna aktiva od okolu 216 milioni evra i depozitna baza od 147 milioni evra. Spored ovie brojki, izrazeni relativno vo odnos na minatata godina, se raboti za porast od 9,5% na kreditnoto portfolio i 8% porast na depozitite. So ogled na podatokot deka ova be{e u{te edna godina so mnogu predizvici, pred s$ poradi globalnata svetska kriza, koja prodol`i da bide del od opkru`uvaweto na makedonskoto stopanstvo, bi bile premnogu skromni

ako re~eme deka ne sme zadovolni so ostvarenite rezultati.

O~ekuvate li rast na stapkata na nefunkcionalni krediti vo ramkite na va{eto kreditno portfolio i generalno, vo bankarskiot sektor vo 2012 godina i za kolku procenti?

JOLESKA-POPOVSKA: Nivoto na nefunkcionalni krediti e vo direktna vrska so ekonomskata situacija vo zemjata i vo Evropa. Pretprijatijata imaat namalena profitabilnost, a so toa i namalena sposobnost za servisirawe na ve}e postoe~kite dolgovi.

Vo vakvi uslovi, mnogu e va`na odgovornosta na samite banki, koi so svoite kreditni tehnologii treba navreme da reagiraat so konstruktivno re{enie i za klientot i za bankata, so cel da ne dojde do prezadol`uvawe na pretprijatijata, koe bi go popre~ilo nivniot ekonomski rast. Dopolnitelno na toa, treba poaktivno da se koristi merkata

za restrukturirawe na kreditite od strana na bankite vo uslovi koga pretprijatijata se soo~uvaat so neprilagodeni rati na namalenite prihodi.

Prokredit banka vo periodot na svoeto osumgodi{no postewe uspevala da gi dr`i pod kontrola nefunkcionalnite krediti, daleku pod prosekot na bankarskiot sektor, koj zaklu~no so septemvri 2011 iznesuva 9,8%. Nefunkcionalnite krediti vo odnos na vkupnoto kreditno portfolio vo Prokredit banka se vo blag rast i zaklu~no so posledniot kvartal, iznesuvaat 2,87%.

Porastot na nefunkcionalnite krediti vo ramkite na vkupnoto portofolio me|u prviot i vtoriot kvartal ovaa godina e za 0,3 procentni poeni, dodeka vo tretiot kvartal godinava takviot broj porasna za dopolnitelni 0,2 procentni poeni. Mnogu va`en aspekt od rabotata so klientite e dobroto razbirawe i poznavawe na

INTERVIEW donesuva za kontrolirawe na obemot na nefunkcionalni krediti.

ZA NIVNA VO 2012 klientot, negovata istorija na rabotewe, duri i karakterot i apetitite za rast. Na{ite analizi opfa}aat ocenka na adekvatnosta na biznisaspiraciite so realniot potencijal na biznisot vo opkru`uvaweto vo koe raboti toj biznis, zemaj}i ja predvid negovata konkurencija na pazarot, tipot na proizvodot koj go prodava, negovite dostavuva~i, potrebite na korisnicite koi gi opslu`uva. Tokmu individualniot pristap i dobroto poznavawe na klientot ovozmo`uva navreme da se reagira na mo`noto lo{o rabotewe, a ottuka i navreme da se istapi so konstruktivno re{enie i za bankata i za klientot.

Na vakov na~in se ovozmo`uva navremeno spre~uvawe na nemo`nosta za servisirawe na dolgovite koi proizleguvaat od raboteweto. Sekako ima i nadvore{ni ekonomski faktori koi vlijaat i ne mo`at da se predvidat, no vakviot pristap vo golema mera pri-

19

dosega. Vistinska ume{nost e vo ovie uslovi da se poddr`at biznisite, a istovremeno da se odr`i zdravoto rabo [to mo`e da o~ekuvaat biznisite, so tewe na bankata od aspekt na naplata ogled na prognozata na NBRM deka na svoite pobaruvawa. O~ekuvame kredkreditniot rast slednata godina } itnoto portfolio da raste za okolu 11% e zabavi? Kakva }e bide kreditnata politika na bankite generalno, a kakva vo 2012 godina, {to podrazbira deka na Prokredit banka vo 2012 godina? Koj sme podgotveni da prezememe odredeni e rizikot koj e podgotvena da go prezeme kreditni rizici, pri {to politikata Prokredit banka vo kreditiraweto na na pretpazlivost nema da izostane. ]e pretprijatijata? bideme selektivni kon kreditniot rizik JOLESKA-POPOVSKA: Pozabaveniot na firmite koi }e gi kreditirame i }e ekonomski rast verojatno }e bide ostaneme naso~eni kon odgovorno kredsleden so ponizok rast vo kreditiitirawe. I vo ovaa situacija Prokredraweto kaj bankite, {to vo najgolem it banka nema da bide pobornik na del e rezultat na toa {to kreditnoto premnogu liberalnoto potro{uva~ko portfolio ima{e kreditirawe, tuku vlo{uvawe vo 2011 naprotiv, odgovorno godina. Kreditniot kreditirawe so cel rast e vo direktna da ne gi prezadol`ime vrska so percepcipretprijatijata, so {to ite za rizik na bi izbegnale problem Vo uslovi na zgolebankite. Neizvesnosta za samite sebe, no i mena nelikvidnost vo vo me|unarodnoto za ekonomijata. ekonomijata, nudime opkru`uvawe,

[to zna~i da predizvikana od kreditna linija koja ima se raboti so kompanii dol`ni~kata kriza, od rangot na mali i za cel da gi poddr`i sredni pretprijatija vo ima direkten efekt pretprijatijata. Taa momentalnite ekonomvrz sposobnosta na ski uslovi, koga krizata realniot sektor da slu`i za finansirawe go pogoduva realniot gi servisira svoite na obrtni sredstva koi sektor, a nelikvidnost obvrski kon doveritelite i kon bankite, se odobruvaat ednokrat- jaja?jade celata ekonomi{to }e pridonese za no i se koristat soglasno SPIROVSKA: Da se odredeno vlo{uvawe finansiskite potrebi. raboti so mali i so na kvalitetot na sredni pretprijatija plasmanite na Iskoristeniot iznos e golem predizvik, bankite. Toa dopolmo`e da se vrati koga bidej}i uspehot od nitelno }e gi optofirmata }e ima dovolno raboteweto na bankata vari bankite finanpred s$ e rezultat na siski i }e se odrazi raspolo`livi sredrazvojot na biznisot na nivnite politiki stva, bez fiksen plan na samiot klient, za plasirawe kredikoj vo golema mera na otplata”, objasnuva ti. Kako rezultat na zavisi od nego samiot, toa, mo`no e bankite Spirovska za noviot no i od mnogubrojni da bidat pokonzerkredit na Prokredit ekonomski i politi~ki vativni dogodina. situacii. Toa zna~i da Isto taka, udarot od banka za nadminuvawe ponudi soodveten dol`ni~kata kriza na nelikvidnosta so koja se bankarski proizvod vrz golemite svetski koj }e go “za`ivee” i se soo~uvaat firmite banki i najavenite nema da go optovari promeni vo bankarbiznisot. Dokolku skata regulativa vo eden biznis se prezadol`i i se zadu{i EU mo`at dopolnitelno da gi limvo nemo`nost da gi isplati svoite itiraat ili da gi poskapat izvorite obvrski, ne zgasnuva samo negovoto na sredstva za makedonskite banki i rabotewe, tuku i raboteweto na drugi indirektno na realniot sektor. biznis-subjekti povrzani so nego. Toa Od druga strana, NBRM najavuva nalaga golema odgovornost vo bankarodr`uvawe na monetarnata stabilskoto rabotewe, zatoa {to biznisot ne nost. Vo vakvi uslovi, bankarskiot se finansira edna{, tuku ima potreba sektor treba da obezbedi konstantna poddr{ka na pretprijatijata za produk- od bankarska poddr{ka pove}ekratno vo negoviot razvoj. Zemaj}i predvid tivni proekti i investicii, namesto deka Makedonija ne e zemja vo koja potro{uva~ko kreditirawe. Prokredit banka aktivno }e gi poddr`uva pretpri- pretpriemni{tvoto e istorija i tradicija, nie kako banka vo mnogu jatijata vo vakvi uslovi. Taka postnavrati ja imavme ulogata na finansisapivme vo site takanare~eni “krizni ki partner koj ne samo {to gi finangodini”, po~nuvaj}i od 2009 godina s$

20 INTERVIEW sira biznisite, tuku pomaga vo trasirawe na razvojniot pat na biznisot. Vo uslovi na kriza, ova e u{te poodgovorna zada~a, me|utoa toga{ koga ovie pretprijatija uspevaat da rastat i da se razvivaat so na{ata finansiska i nefinansiska poddr{ka za nas podrazbira i na{ li~en uspeh, kako i pottik da sme pouspe{ni i poprofesionalni so na{ite klienti.

Toa {to ne smee da izostane vo rabotata e da se sledi pulsot i barawata na pretprijatijata i soglasno tie trendovi da se formiraat finansiskite uslugi. Kako {to ka`avte, s$ pove}e pretprijatija se soo~uvaat so problemi da go zatvorat takanare~eniot “magi~en krug” na razli~niot rok na naplata na pobaruvawata i obvrskite.

Proizvodite se prodadeni, treba da se nabavat dopolnitelni repromaterijali, a s$ u{te ne e stignata naplatata spored fakturiranoto i zatoa, mnogu biznisi rabotat na baza na vetuvawa i kompenzacii.

Dopolnitelno, pregovara~kata mo} na malite i na srednite pretprijatija ne e najsilna vo odnos na golemite kompanii. Tokmu vo takva situacija potrebna im e soodvetna i navremena

poddr{ka od nivnata mati~na banka.

Zatoa, Prokredit banka izleguva vo presret so proizvod - kreditna linija koja ima za cel da gi poddr`i pretprijatijata kon razre{uvawe na ovoj problem. Kreditnata linija slu`i za finansirawe obrtni sredstva koi na pretprijatija im se odobruvaat ednokratno, a tie mo`at da gi koristat soglasno svoite finansiski potrebi.

Iskoristeniot iznos mo`at da go vratat koga }e imaat dovolno raspolo`livi sredstva (bez fiksen plan na otplata).

Na ovoj na~in pretprijatijata mo`at da imaat raspolo`livi sredstva vo sekoe vreme, da go nadminat problemot na neusoglasenite rokovi na pobaruvawata i obvrskite, da ja zgolemat svojata konkurentnost so toa {to }e gi iskoristat biznis-mo`nostite, kako avansno pla}awe koe bi mo`elo da im ovozmo`i dopolnitelni popusti ili da go pro{irat asortimanot na proizvodi.

Na vakov na~in, prakti~ki, pridonesuvame za razdvi`uvawe i za pogolema dinamika vo raboteweto me|u biznissubjektite. So cel da se obezbedat poniski ceni na proizvodite i na uslugite, gi nudime i biznis-paketite dizajnirani za firmite koi rabotat so nas i koi po taa osnova koristat i poniski ceni na na{ite proizvodi i uslugi.

Od koi sektori dominiraat kreditnite barawa vo Prokredit banka, a koi sektori se so neiskoristen potencijal, imaj}i ja predvid vkupnata biznis-klima vo zemjava?

SPIROVSKA: Toa {to se zabele`uva vo momentot e golemata aktivnost vo grade`ni{tvoto, kako vo privatnite investicii za izgradba na stanbeni, delovni i trgovski prostorii, taka i dr`avnite investicii, koi imaat vlijanie na aktivnosta na grade`nite pretprijatija. Isto taka, zabele`uvame i zgolemena pobaruva~ka vo transportnata industrija, se baraat krediti za zgolemuvawe i za modernizacija na vozniot park.

Tamu kade {to mo`ebi le`i najgolemiot potencijal e agrosektorot. Toa {to se zabele`uva i e pozitivno e postepenoto okrupnuvawe na zemjodelskite proizvoditeli. Nedostiga pogolemo zdru`uvawe na otkupuva~ite i

gradewe na eden dolgoro~en odnos na relacija proizveduva~i i otkupuva~i za podolgoro~no plasirawe na proizvodite. So samoto zdru`uvawe i organizirawe }e se olesni pristapot kon plansko proizvodstvo i nao|awe novi pazari. Od druga strana, ni treba pogolema modernizacija na primarnoto proizvodstvo, na otkupnite punktovi i na proizvodstvenite pogoni za da se postigne pogolema konkurentnost na evropskite pazari. Dopolnitelno, golem potencijal le`i i vo sekundarnoto proizvodstvo. Subvencii postojat, no sredstvata ne treba da se namenat samo za primarno proizvodstvo na poluproizvodi, zatoa {to mo`nostite za plasman na gotov proizvod se i pogolemi, a nosat i pogolema zarabotuva~ka.

Prokredit banka i vo minatoto i sega aktivno gi stimulira investiciite vo zemjodelstvoto. Preku kreditnata linija na Zemjodelsko-kreditniot diskonten fond na pretprijatijata od ovoj sektor im se nudi mo`nost da investiraat vo traktori i mehanizacija, vo osnovno stado, vo zemji{te, vo nasadi so 4% fiksna kamatna stapka.

Potreben e i pogolem fokus kon mo`nosta za iskoristuvawe na prirodnite resursi, kako evtino greewe vo oran`eriskoto proizvodstvo, pogolema iskoristenost na golemiot broj son~evi denovi koi gi imame, za{teda na repromaterijali za proizvodstvoto i pogolema iskoristenost na kapacitetot na samata po~va. Toa zna~i deka konceptot za energetska efikasnost i produktivnost e idnata nasoka po koja bi trebalo da se dvi`i ne samo agrobiznisot, tuku i ostanatite granki.

Toa {to bi sakale da go naglasime e deka i pokraj ekonomskite slu~uvawa i biznis-klimata, nezavisno od tipot na industrijata, a vo zavisnost na potencijalot i od apetitot za rast, postojat kompanii koi vo situacija na najavena recesija gledaat mo`nost za pohrabro investirawe, osvojuvawe novi pazari i iskoristuvawe na novi biznismo`nosti.

O~ekuvate li promena na sostojbite vo realniot sektor so evtinite krediti od EIB?

SPIROVSKA: Mislam deka toa e pozi-

Treba da se bide realen, da se predvidat problemite i da se podgotvi “plan B” kako rezervno scenario. No, nikako ne smee da se dozvoli da se dojde do psiholo{ka kriza i da se bide investiciski neaktiven. Makedonskite kompanii se dosta `ilavi i veruvame deka }e uspeat brzo da se adaptiraat na novonastanatite uslovi”, veli Joleska-Popovska, govorej}i vo vrska so predizvicite na 2012 godina

BROJ 637

11/01/2012

INTERVIEW

www.kapital.mk

21

Od levo na desno: Jovanka JoleskaPopovska, generalen direktor na Prokredit banka; Emilija Spirovska, ~len na Upraven odbor i direktor za upravuvawe so rizici; Ilir Aliu, ~len na Upraven odbor i direktor za operativni aktivnosti i Valentina Traj~eva-Nikovska, ~len na Upraven odbor i direktor za finansii

tiven poteg, koj e dopolnitelna pomo{ vo ispra}aweto pozitivni signali do biznis-zaednicata. Veruvame deka }e pridonese za da ne nastane stopirawe na investiciskata aktivnost, osobeno vo dolgoro~ni fiksni sredstva. Kreditite se so dosta povolna fiksna kamatna stapka od 5,5%. Dopolnitelno, na biznismenite im ovozmo`uva da znaat i da planiraat kolkav }e bide tro{okot za kreditot, {to za niv e eden vid sigurnost vo uslovi na kriza da mo`at da planiraat investicii.

Poradi sostojbite so evroto vo EU, na krajot na 2011 godina ima{e povlekuvawa na depozitite i promena na valutite vo koi {tedat gra|anite i firmite.

To~no {to se slu~uva{e tie denovi so bankarskite depoziti vo Makedonija i kakov efekt i vrz bankite i vrz samite {teda~i ima panikata od kolaps na evroto i eventualna devalvacija na denarot pri negovo vrzuvawe so nekoja druga valuta?

TRAJ^EVA-NIKOVSKA: Nesigurnosta koja vladee na svetskite devizni pazari poradi evropskata dol`ni~ka kriza i nepovolnite prognozi za rast na svetskata ekonomija se informacii koi redovno se sledat vo mediumite vo izminatiov period. Seto toa ima vlijanie vrz razmisluvawata na gra|anite za nivnite {tedni vlogovi.

I vo Prokredit banka se zabele`uva za~estena poseta od {teda~ite so

pra{awe {to }e se slu~i so evroto i vo koja valuta e “najpametno� da {tedat. Naj~esto, ova se pra{awa od informativen karakter, no nema zna~itelen zabele`an trend na promena na valutnata struktura na depozitite.

Denarot e vrzan za evroto i nema razlika dali gra|anite }e {tedat vo evra ili vo denari, edinstveno {to pri promena na depozitot vo druga valuta treba da se zemat predvid kursnite razliki me|u valutite koi }e treba da se platat, kako i kamatata koja ne se ispla}a pri predvremeno razro~uvawe na depozitite. Promeni se slu~uvaat i se slu~uvale postojano i so dolarot i pred nekolku meseci so {vajcarskiot frank, taka {to, te{ko e da se predvidi trendot na valutite. Evroto vo odnos na dolarot i ostanatite konvertibilni valuti mo`e da odi nagore, mo`e da odi nadolu, me|utoa toa e promenliva kategorija i ne mo`e lesno da se sledi. So voveduvaweto na evroto kursot nasprema dolarot se promeni mnogukratno. Na 1 januari 1999 godina edno evro se razmenuva{e za 1,18 USD, no u{te so voveduvaweto na evroto cenata po~na da se namaluva. Vo 2000 godina cenata na evroto dostigna najniska vrednost i se razmenuva{e za 0,8252 USD, {to be{e rezultat na stravot i na nedoverbata vo idejata za op{ta valuta na evrozonata. Denes odnosot se dvi`i okolu

1,3. Toa zna~i deka vo momentov evroto e povredno od dolarot, no {teda~ite nema da po~ustvuvaat nikakov direkten efekt od takviot kurs. Dopolnitelno, na posledniot samit na zemjite-~lenki na evrozonata be{e donesena odluka za formirawe fiskalna unija, {to e u{te eden pokazatel za podgotvenosta na EU da go zadr`i evroto kako oficijalna valuta. Od taa pri~ina, ne gi naso~uvame na{ite {teda~i za {tedewe ili konverzija vo odredena valuta, tuku samo predo~uvame koi bi bile zagubite pri konverizja na depozitite od edna valuta vo druga. Toa {to mo`eme da go garantirame e deka depozitite na gra|anite vo Prokredit banka se bezbedni. Se nadevame deka generalnata poraka od monetarnata vlast deka najsigurno e istite da ne se menuvaat vo drugi valuti i deka nema prostor za panika, }e gi smiri gra|anite so {to ne bi imale golem broj od niv koi, sepak, }e se odlu~at za konverzija.

Kako o~ekuvate valutnata vojna, koja sega e vrzana so dol`ni~kata kriza vo evrozonata, ponatamu da vlijae na makedonskata ekonomija? Iako mo`ebi stivna, taa tlee... Kako }e se odvivaat rabotite na ovoj plan vo 2012 godina?

TRAJ^EVA-NIKOVSKA: Evroto slobodno fluktuira vo odnos na ostanatite konvertibilni valuti na me|unarodnite finansiski pazari. Valutnata vojna ne e nova pojava i ne e povrzana samo

22 INTERVIEW so aktuelnata dol`ni~ka kriza. Se raboti pove}e za politi~ki, otkolku za ekonomski fenomen, kade {to vladite ~esto interveniraat na nivnite devizni pazari preku pari~nata ponuda so cel da vlijaat na izvozot, na nevrabotenosta ili na inflacijata. Faktot deka `iveeme vo era na globalizacija i povrzanost na pazarite zna~i deka ovie poedine~ni intervencii vlijaat vrz svetskata ekonomija.

Vo momentov najgolemata valutna vojna se vodi me|u SAD i Kina, kako vode~ki svetski ekonomii. Evroto, kako valuta vo koja se ~uvaat del od svetskite devizni rezervi i vo koja se izvr{uvaat golem del od transakciite na deviznite pazari, od sozdavaweto na Evropska monetarna unija (EMU) do neodamna se nametnuva{e kako seriozen “igra~� vo svetskata ekonomija i finansii.

Bidej}i evroto ima sloboden fluktuira~ki kurs vo odnos na ostanatite svetski valuti, negovata apresijacija ili depresijacija e mo`na vo zavisnost od ponudata i od pobaruva~kata na evra na deviznite pazari, koja zavisi od makroekonomskite ostvaruvawa na zemjite od EMU i sekako, spomenatata doverba na u~esnicite na deviznite pazari vo negovata stabilnost. Zavisno od o~ekuvawata za ishodot od dol`ni~kata kriza vo Evropa i rezultatite od prezemenite merki, mo`ni se nekolku scenarija. Najoptimisti~koto scenario e so pomo{ta od MMF i od Evropskiot stabilizaciski mehanizam, kako i so buxetskite merki za {tedewe vo evrozonata evroto da opstane i nitu edna zemja da ne ja napu{ti zaedni~kata valuta. So ogled na predviduvawata za pad na ekonomskata aktivnost i zgolemuvawe na nevrabotenosta vo evrozonata, dokolku predvidenite merki ne uspeat da pokrenat nov ciklus na rast, evroto mo`e vo odredena mera da oslabne vo odnos na drugite svetski valuti, {to }e zna~i depresijacija na svetskite devizni rezervi vo evra, no od druga strana, }e ovozmo`i zgolemuvawe na izvozot od evrozonata poradi toa {to evropskite proizvodi }e bidat poevtini na svetskite pazari.

Drugo scenario e odredeni zemji (golemite dol`nici) da ne gi prifatat uslovite za fiskalna unija i merkite za {tedewe, da proglasat bankrot i da ja napu{tat EMU. Vo toj slu~aj, tie zemji bi vovele svoi valuti (tie {to gi imale pred voveduvaweto na evroto) koi }e bidat poslabi vo odnos na evroto, }e gi zagubat beneficiite od zaedni~kiot pazar i pote{ko i po poskapa cena }e doa|aat do fondovi za finansirawe. Ostanatite zemji koi }e ja zadr`at edinstvenata valuta }e mo`at da oformat posilna i pokohezivna unija, no }e pretrpat {teti od bankro-

tot na zemjite koi ja napu{tile unijata poradi izlo`enosta kon nivniot dolg.

Bevme svedoci na mnogu bankarski “inovacii� izminatata godina. Uspevaat li takvite proizvodi da ja zgolemat zainteresiranosta kaj gra|anite?

ALIU: To~no e deka bankarstvoto go sledi razvojot na tehnologijata i trendot na dodavawe novi opciii.

Principot na rabotewe na Prokredit banka nikoga{ ne se dvi`el vo nasoka postojano da nudime razni dopolnitelni dodatoci na uslugite so slo`eni uslovi i atraktivni imiwa. Naprotiv, se zalagame da gi pojasnime slo`enite bankarski proizvodi so cel da bidat lesni za koristewe pod maksimalno transparentni uslovi, da se znae so koja opcija {to se dobiva i kolku ~ini toa. Na ova se temeli doverbata kaj gra|anite.

Od taa pri~ina, na{eto rabotewe i energija najmnogu e naso~ena kon finansiska edukacija.

Vo tekot na minatata godina, osobeno po voveduvaweto na novata podobrena platforma na elektronsko bankarstvo, vidno se poednostavi raboteweto i na pretprijatijata i na gra|anite, a brojot na novi korisnici porasna. Dostapnosta do sredstvata na klientite e 24/7, a za{tedata na tro{ocite za platen promet do 50%. Od po~etokot na godinata be{e vovedena i uslugata promena na pin-kod na bankomat za koja bilo od karti~kite na klientite, so cel polesno zapomnuvawe na istiot. Neodamna ja vovedovme i uslugata Money send, koja ovozmo`uva brz i fleksibilen trans-

fer na sredstva na smetkite od eden na drug sopstvenik na Master ili Maestro karti~ka. Sredstvata se na raspolagawe na sopstvenikot vedna{ za podignuvawe na gotovina na koj bilo bankomat na Prokredit banka. Isto taka, najnova e i uslugata za SMS-izvestuvawe, so {to klientite imaat mo`nost navreme da se informiraat za priliv na plata, penzija, me|unarodni pla}awa, informacii za izdavawe i rok na va`ewe na nivnata karti~ka, kako i novosti i povolnosti koi gi nudi bankata za koi klientot izjavil deka saka da se informira.

Sepak, pokraj tehnolo{kiot progres, direktniot kontakt so klientite nikoga{ nema da go zapostavime.

[to mo`e da se o~ekuva novo od Prokredit banka vo 2012 godina? Kakvi proekti planirate da realizirate, a koi }e po~ekaat podobri vremiwa?

ALIU: Nesomneno, nasokata koja }e ja poddr`uvame idnata godina e pretprijatijata i gra|anite da razmisluvaat kon optimizirawe na tro{ocite i procesite, no i zgolemuvawe na produktivnosta. Borbata kon samoodr`livost }e nametne u{te pogolem akcent vrz energetskata efikasnost i mo`nostite takvite re{enija da bidat ne samo vo nasoka na za{teda, tuku i na ostvaruvawe dopolnitelen prihod. Zatoa, }e prodol`ime da gi stimulirame vakvite investicii i }e nudime povlasteni uslovi za tie {to }e se re{at na vakvo kreditirawe.

Kako banka so germansko poteklo na

INTERVIEW kaj makedonskite biznismeni koi ste gi kreditirale, a vi ostavija vpe~atok izminatata godina?

kapitalot, imame reputacija kako edna od najsigurnite banki, koja se zalaga za kultura na {tedewe kaj gra|anite.

Dopolnitelno, }e prodol`ime da investirame vo obuki na na{iot profesionalen kadar koj neposredno raboti so klientite, kako i vo reorganizirawe na na{ite ekspozituri so cel da obezbedime bankarska usluga na edno mesto, bez ~ekawe, prenaso~uvawe i komplicirani proceduri. Golem del od procesite vo ekspoziturite dopolnitelno }e se poednostavat, {to }e pridonese za namaluvawe na prose~noto vreme na uslu`uvawe na klientot. U{te pove} e }e go akcentirame individualniot klientski orientiran pristap, prilagoden soglasno potrebite. ]e prodol`ime da gi poddr`uvame pretprijatijata i }e ostaneme banka koja e fleksibilna i brzo se prilagoduva na barawata na pretprijatijata. Fizi~kite i pravnite lica }e mo`at da o~ekuvaat inovativni uslugi povrzani so nivnite karti~ki za pristap do nivnite sredstva vo sekoe vreme. Postoe~kite biznis-paketi }e dobijat dopolnitelni uslugi, so cel na pretprijatijata da im se ponudi seopfatna poddr{ka vo raboteweto. Agrosektorot, kako i dosega, }e ostane zna~aen fokus vo na{eto rabotewe.

Od va{iot direkten kontakt so pretprijatijata sigurno se sretnavte i so kompanii koi rabotea mnogu uspe{no i uspeaja da se nametnat so svojot razli~en pristap. Koi se zna~ajnite dostignuvawa, uspesi na raboten plan

JOLESKA-POPOVSKA: Makedonskiot pretpriema~ e podgotven i se bori.

Apsolutno ima biznisi koi se primer za inovativnost vo proizvodite, tehnologijata ili pak, na~inot da se vodi biznis, vo sposobnosta da se najde vistinskiot pazaren segment koj ne go opslu`uva golema konkurencija, koi razvija specifi~en metod na rabota i uspeaja da stanat prepoznatlivi. Tie pretpriema~i, bez razlika na ekonomskoto opkru`uvawe i kriza, u~at od sopstvenite iskustva i primenuvaat sopstveni re{enija za da uspeat vo biznisot. Osobeno vo ekonomskite uslovi izminatata godina bi gi izdvoila nekolkute kompanii koi ja iskoristija me|unarodnata mre`a na Prokredit za da go pro{irat i svoeto proizvodstvo i da napravat investicii nadvor od Makedonija, kade {to uspe{no koristea bankarski uslugi od Prokredit Srbija, Kosovo i Bugarija. Kako dobar primer se i softverskite i hardverskite kompanii so koi imame mo`nost da rabotime, koi uspe{no gi plasiraat svoite re{enija na stranskite pazari.

Vakvite biznisi imaat konkurentska prednost koja mo`e uspe{no da ja iskoristat na stranskite pazari: raspolagaat so visokokvaliteten kadar i sposobnost da gi ponudat svoite proizvodi i uslugi po konkurentna cena. Dopolnitelno, kako primer bi gi izdvoile i kompaniite koi umeat da ja pro{irat lepezata na dostavuva~i i da ne zavisat od uvozot od stranstvo.

Za pofalba e inicijativata na proizvoditeli koi uvozot od stranstvo go zamenija ili reduciraa so sopstveno proizvodstvo na surovini za koi ima visokokvalitetni uslovi vo Makedonija (zemjodelski nasadi) ili izgradija sorabotka so doma{ni proizveduva~i od koi aktivno vr{at otkup. Na toj na~in obezbeduvaat sigurnost deka } e raspolagaat so posakuvaniot kvalitet na surovinite, gradat eden dolgoro~en odnos so sorabotnicite, a istovremeno pridonesuvaat za za`ivuvawe na ekonomskata aktivnost na partnerskite subjekti. Ne bi gi izostavila i menaxerite koi go vklu~ija svojot tim vraboteni i napravija detalna analiza na svojot biznis so cel da vidat {to bi gi povelo kon uspeh. Tie odlu~ija da investiraat vo vrabotenite, da gi pra} aat na dopolnitelna obuka, rabotea na razmena na iskustva so sli~ni firmi od zemjata i od stranstvo. Nekolkumina se posvetija na gradewe na u{te poprofesionalen stru~en kadar so vrabotuvawe tehnolozi i stru~ni lu|e za inovacii i za promocija na proizvodite, so cel razvivawe na visokokvaliteten

i prepoznatliv brend na pazarot.

I sekako, od razgovorite so pretprijatijata doznavame deka site se posvesni za potrebata da se optimiziraatt tro{ocite bilo preku avtomatizacija na odredeni procesi, bilo preku merki za energetska efikasnost, bilo preku zgolemuvawe na efikasnosta preku podobro kvalifikuvan i obu~en personal, kako i pointenzivno razvivawe na finansiskiot menaxment.

Generalno, site investicii koi gi kreditiravme i bea naso~eni vo oprema, mehanizacija, ma{ini i sopstveni objekti, koi na pretprijatijata im nosat pogolema produktivnost i konkurentnost na pazarot, se uspe{ni prikazni i potvrda deka Prokredit banka ja ostvaruva svojata misija naso~ena kon poddr{ka na zdraviot rast i razvoj na pretprijatijata.

[to mo`e dopolnitelno da pridonese za razdvi`uvawe na makedonskata ekonomija vo 2012 godina?

JOLESKA-POPOVSKA: Definitivno, pozitivizmot e eden zna~aen dvi`e~ki faktor na sekoja ekonomija. Treba da se bide realen, da se predvidat problemite i da se podgotvi “plan B�, kako rezervno scenario. No, nikako ne smee da se dozvoli da se dojde do psiholo{ka kriza i da se bide investiciski neaktiven. Naprotiv, gi ohrabruvame pretprijatijata da gi sogleduvaat pazarnite mo`nosti, da ja razvijat sposobnosta da se prilagoduvaat, da ja revidiraat strategijata za menaxirawe na resursite, da razmisluvaat vo nasoka na prestrukturirawe na proizvodstvoto i da investiraat vo proekti so pobrz rok na vra}awe na investicijata.

Imeno, makedonskite pretprijatija se dosta `ilavi i nie veruvame deka }e uspeat brzo da se adaptiraat na novonastanatite uslovi.

Dopolnitelno, treba da se razmisluva kako da se prekine krugot na vnatre{nata zadol`enost. Aktuelno e voveduvaweto na zadol`nicata, so koja se o~ekuva deka }e se vospostavi pogolema disciplina vo naplatata i vo isplatata na dolgovite. Toa }e va`i za site pretprijatija i }e ja zabrza dinamikata na raboteweto, }e ovozmo`i pretprijatijata da mo`at da se fokusiraat na razvojno planirawe, namesto preokupiranosta za golo pre`ivuvawe.

Vo ovie uslovi, pretprijatijata ne bi trebalo da odat na brz rast po sekoja cena. Naprotiv, potrebno e da rabotat doma}inski, da gi racionaliziraat tro{ocite, da vodat dobar finansiski menaxment, brzo da odgovorat na pazarnite promeni i da bidat porazli~ni na pazarot ili so svojot proizvod ili so metodite na rabotewe.

Vpro~em, toa e i na{ata strategija kako banka.

23

24 MOJOT KAPITAL KAKO DA SE OPLODUVAAT PARITE VO 2012?

BANKARSKITE DEPOZI NAJPRIMAMLIVI VO I pokraj padot na kamatite, bankarskite depoziti vo denari i slednata godina }e bidat najstabilniot instrument za oploduvawe na parite na makedonskite gra|ani i na firmi, koj voedno nosi i najvisoki godi{ni prinosi. Za investitorite so pove}e pari, koi imaat diverzificirano portfolio i „dobar stomak� i akciite na Berzata so visok dividenden prinos isto taka }e bidat dobra {ansa za zarabotuva~ka

BROJ 637

11/01/2012

MOJOT KAPITAL

www.kapital.mk

ITI KRIZA!

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA IVA BAL^EVA

iti. Duri i da treba da gi podigne{ parite pred istekuvaweto na rokot, edinstveno {to mo`e da izgubi{ e kamatata, a glavnicata }e ti ostane. So investiciite vo akcii ne e taka. Prvo zatoa {to Berzata e nelikvidna i ne se znae dali koga }e ti trebaat pari }e mo`e{ da gi prodade{ akciite, a u{te pomalku po koja cena }e gi prodade{, odnosno dali }e dobie{ ili zagubi{ od variraweto na pazarnata cena”, veli eden analiti~ar.

Kako najstabilna akcija so visok dividenden prinos toj ja poso~uva akcijata na Makedonski Telekom, koja e i edna od najlikvidnite na Berzata.

Dr`avnite hartii od vrednost, odnosno trimese~nite i {estmese~nite zapisi koi nosat kamata od 4,1%, i koi se smetaat za najsigurniot instrument za investirawe, se isplatlivi samo za pogolemi vlo`uvawa, odnosno za investicii pogolemi od 100.000 evra, velat ekspertite.

Obvrznicite za denacionalizacija, pak, koi se trguvaat na Berzata nosat prinos od okolu 4,5%, no tie s$ pove} e ja gubat namenata kako instrument za investirawe, bidej}i najgolem del od sopstvenicite gi koristat za kupuvawe stanovi i zemji{te.

roni~no, no vistinito. I pokraj drasti~niot d pad koj bankarskite depoziti vo bankarsk Makedonija go do`iveaja Makedon lani i ggodinava tie } e bidat najstabiln najstabilniot instrument za oploduvawe na parite pa na makedonskite gra|ani i firmi, kkoj voedno nosi i najvisoki godi{ni prinosi. Kolku i da zvu~i „antivorenbafetski” „antivorenba i neriзично, ova e zaklu~okot do d koj }e se dojde ako se proanaliziraat proanalizi mo`nostite za oploduvawe na parite pa na makedonskiot finansiski pazar, imaj}i gi predvid site lo{i prognoz prognozi za ekonomijata vo 2012 godina. Siroma{en, Sirom kakov {to e, so malku finans finansiski instrumenti i hartii od vredn vrednost, pazarot na kapital vo zemjava nudi samo investirawe vo akcii, vo obvrznici za denacionalizacija, vo dr`avni hartii od vrednost (zapisi i obvrznici) i vo investiciski fondovi. Kapitalna dobivka, sekako, mo`e da se ostvari i od vlo`uvawe vo nedvi`nosti, no za toa se potrebni pogolemi sumi pari.

Spored poznava~ite, gra|anite ne treba da se naveduvaat na eden investiciski instrument, zatoa {to s$ zavisi od nivnata investiciska cel. „Ako saka da vlo`uva rizi~no, toga{ ima edna investitorska strategija, ako saka da gi oploduva parite za, na primer, da ja obezbedi idninata na svoite deca, toga{ }e ima popretpazliva investitorska strategija”, objasnuAko ste potencijalen investitor koj vaat analiti~arite. saka da vlo`i 10.000 evra (615.000 Sepak, ako se trgne od visinata na denari) vo denarski depozit oro~en godi{nite prinosi, i natamu najpona {est meseci, so kamata od 5%, } volno e {tedeweto vo banka, vo e ostvarite kapitalna dobivka od denarski depoziti. Najvisokite kamati 30.750 denari. Ako parite gi oro~ite za oro~eni {tedni vlogovi na edna na edna godina, so kamata od 7%, na godina vo bankite se okolu 7%, a glavnicata }e dobiete plus 43.050 prose~nite kamati na denarskoto denari. {tedewe za tri meseci se okolu 4%, a Ako so istata suma pari, 10.000 za {est meseci okolu 5%. evra, se kupat akcii od Makedonski So ovie stapki na prinosi mo`at da Telekom, pod uslov i godinava divise natprevaruvaat samo najvisokite dendniot prinos da bide 10% kako stapki na dividenden prinos {to gi {to be{e lani, po akcionerskoto nosat nekoi akcii na Makedonskata sobranie vo juni }e se zarabotat berza, kako, na primer, akcijata na 61.500 denari.

Telekom, koja ima dividenden prinos od okolu 10%. Ili, pak, akcijata na Replek, ~ij AKCII SO POVISOKI DIVIDENDNI PRINOSI dividenden prinos e Dividenden Cena 8,79%, akcijata na Koprinos (vo den.) mercijalna banka, koja Makedonski telekom 10% 520 ima dividenden prinos 8,79% 35.000 od 7,6%, kako i akcijata Replek na Makedonija turist Makedonija turist 7,92% 2.600 so prinos po osnov na Komercijalna banka 7,60% 2.632,16 dividenda od 7,92%.

Fer{ped 5,46% 41.000 „Najsiguren i najlikvAlkaloid 4,36% 3.821,90 iden instrument za TTK banka 4,01% 1.066 vlo`uvawe na parite (Izvor: Makedonska berza/ Statistika/ Finansiski pokazateli) se bankarskite depoz-

I

KOLKU SE ZARABOTUVA OD KAMATA, A KOLKU OD DIVIDENDA?

25

26 MOJOT KAPITAL Fond Ilirika Jugoisto~na Evropa Ilirika Global-Raste~ki pazari Inovo Status Akcii KD BRIK KD Nova EU KB Publikum - Balansiran KB Publikum - Obvrznici KB Publikum Pari~en

Neto vrednost 24.036.799,85 41.865.370,48 16.053.832,11 41.642.736,56 20.969.126,06 22.821.165,87 35.102.308,89 48.578.269,77

Koga se razgleduvaat nedvi`nostite kako instrument za oploduvawe na parite, treba da se ima predvid deka i za investicija vo deloven ili vo stanben prostor se potrebni mnogu pove}e pari. No, i prinosite od investirawe vo nedvi`nosti vo Skopje se padnati vo poslednite dve godini.

Spored procenki na eksperti, momentalno povratot na investicija vo deloven prostor vo Skopje e 7,5% do 8% godi{no, a vo stanben prostor (luksuzno namesten za izdavawe) e od 5% do 7% godi{no. Pred nekolku godini od izdavawe deloven prostor vo glavniot grad godi{no se zarabotuva{e i do 10% od po~etnata investicija.

2012 ]E JA ODBELE@I KONZERVATIVNOTO INVESTIRAWE Vasko Mitev, direktor na brokerskata

Prinosi vo % 1M -1,95% 2,86% -1,42% 3,35% -0,22% 0,76% 0,49% 0,26%

3M -3,56% 4,94% -4,60% 4,81% -7,78% -2,44% 0,40% 0,80%

6M -21,73% -8,85% -11,87% -7,73% -26,86% -13,68% 0,94% 1,60%

12M -26,67% -19,92% -8,24% -14,12% -30,88% -15,44%

KAMATNI STAPKI NA DENARSKI DEPOZITI Banka 3m 6m 24m NLB Tutunska banka 4,00% 5,00% 7,70% Stopanska banka 4,30% 5,30% 8,10% [parkase banka 4,80% 5,60% 8,10% Ohridska banka 4,60% 4,80% 5,00% Prokredit banka 4,00% 5,00% 8,20% TTK banka 4,30% 5,00% 7,80% Alfa banka 4,60% 5,50% 7,80% Uni banka 5,00% 6,00% 9,00% Eurostandard banka 4,50% 5,50% 8,50%

ku}a Ilirika, o~ekuva 2012 da bide godina na investirawe vo akcii. „Svetskite analizi prognoziraat porast na berzanskite indeksi narednata godina. Vrz osnova na toa, se predviduva i porast na cenite na akciite od okolu 20%, osobeno kaj kompaniite koi rabotat posigurno i imaat stabilni fundamenti”, veli Mitev.

Sepak, spored nego, najdobro e da se kreira po{iroko investicisko portfolio od pove}e razli~ni instrumenti za oploduvawe na parite, za da se diverzificira rizikot.

Profesorot Goran Petreski ima razli~no mislewe. Toj smeta deka stagnacijata, odnosno potencijalnata recesija vo evrozonata }e ima zna~itelni efekti vrz makedonskata ekonomija i toa }e se odrazi vrz doma{nite

36m 7,90% 8,30% 7,90% 5,00% 8,30% 8,40% 8,10% 9,50% 9,00%

investitori. Spored nego tie }e bidat naso~eni kon za~uvuvawe na vrednosta na svoite portfolija. „Individualnite investitori }e gi pretpo~itaat investiciite vo bankarski depoziti, a bankite i ponatamu }e investiraat isklu~ivo vo blagajni~ki i dr`avni zapisi. Od druga strana, skromniot potencijal na investiciskite fondovi, zaedno so lo{ite performansi od 2011 godina impliciraat deka i tie }e bidat naso~eni kon investicii koi bi im gi namalile ponatamo{nite zagubi”, veli Petreski. Spored nego, godinava }e bide odbele`ana so konzervativni pristapi vo investiraweto, odnosno }e se izbegnuvaat rizicite i }e se vnimava da se odr`i vrednosta na portfolijata.

28 COMPANY PROFILE

POGLED VO IDNINATA [TO NOSI PROFIT IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

pored Ted Levit, poznat amerikanski ekonomist i profesor na Biznis-{kolata na Harvard, veli: “Ako energijata e osnova na `ivotot, a ideite izvor na inovacii, toga{ inovaciite se iskrata na site ~ove~ki promeni, podobruvawa i napredok”. Ovaa mudra izreka na avtorot koj izdal pove}e od 10 biznis-knigi na nekoj na~in ja otslikuva rabotata na makedonskata kompanija Ozon, koja proizveduva sistemi za energetska efikasnost i za{teda na energija. Nejziniot sopstvenik, Dragoqub Ba{ovski, u{te pred desetina godini, koga ja osnoval Ozon, sfatil deka doa|alo vremeto proizvodite koi nudat za{teda na energija. Denes Ozon proizveduva okolu 600700 takvi uredi godi{no, od koi 50% se izvezuvaat na pazarite vo Bugarija, Albanija, Kosovo i vo Crna Gora, a naskoro }e trgne i prviot izvoz za

S

Dragoqub Ba{ovski navreme predvidel deka sistemite za energetska efikasnost i za{teda na energija }e bidat vo fokusot na vnimanieto na potro{uva~ite {irum svetot.

Od trgovija so grade`ni materijali se naso~il kon sopstveno proizvodstvo na vakvi sistemi i za nepolni dve godini uspeal 50% od nego da go izvezuva

Grcija. Ve}e za slednata godina najavuvaat i duplirawe na proizvodstvoto.

JUGOTO OTIDE “KURBAN” ZA DA TRGNE BIZNISOT Spored sopstvenikot Ba{ovski, po~etokot vo sekoj biznis e mnogu te`ok, no i interesen istovremeno.

Bidej}i za prv pat se soo~uvame so novi raboti i kontakti, ~ovek te{ko doa|a sam do re{enija, pa zatoa, od golema pomo{ se site soveti od prijatelite.

“Vo biznis vlegov vo 90-tite godini, koga ja otvoriv firmata Badra, koja se zanimava{e so trgovija na hrana, no i mala distribucija po supermarketite. Po~nav biznis so okolu 500 toga{ni marki. Po polovina godina

DRAGOQUB BA[OVSKI SOPSTVENIK NA OZON

Ima edno pravilo koe veli deka toa {to nekoga{ vi noselo leb ne treba da go frlite zad sebe. Neka si tlee i neka bide tuka. Zatoa {to eden den mo`ebi tokmu toa pak }e se pretvori vo va{ glaven biznis.

rabota tatko mi mi go dade na{eto “jugo” i mi re~e deka imam dve godini rok za da mu gi vratam parite. Go prodadov “jugoto” za 5.000 marki i otvoriv svoj du}an kaj Zeleniot pazar vo Skopje. Nabrzo otvoriv i drugi du}an~iwa, a edno vreme prodavav i meso po sindikatite vo kompaniite”, raska`uva Ba{ovski, koj veli deka nikoga{ ne se pla{el od mnogu rabota. Taka, podocna preprodaval pe~urki, uvezuval avtomobili i bil eden od sopstvenicite ne no}niot klub Rezidencija vo Skopje.

Prikaznata za Ozon pak, po~nuva vo 2000 godina, koga Ba{ovski po~nal da go otkriva i da go razrabotuva biznisot so grade`ni{tvo i grade`ni materijali. Bidej}i postojano kontaktiral so partneri od Avstrija, koi rabotele energetska efikasnost i za{tedi na energija, Ba{ovski najprvin po~nal da raboti so izolacii.

“Nie vo toa vreme nemavme poim {to e toa energetska efikasnost. Nikoj vo Makedonija ne go znae{e toa, nitu pak, se zbore{e za toa”, veli

foto: FILIP POPOVSKI

OZON SISTEMI ZA ENERGETSKA EFIKASNOST I ZA[TEDA NA ENERGIJA

BROJ 637

11/01/2012

COMPANY PROFILE

www.kapital.mk

toj. Blagodarenie na Ozon, na makedonskiot pazar nabrzo se zgolemila paletata na proizvodi za izolacija, {to zna~elo i edukacija, no i pogolem izbor za potro{uva~ite.

“Vo Ozon na po~etokot bevme vraboteni samo jas i brat mi. A vo Badra rabotea okolu {est lu|e. Potoa gi spoivme firmite vo edna i go zadr`avme imeto Ozon, bidej}i be{e pozvu~no i asocira{e na ne{to inovativno”, veli Ba{ovski. Potoa akcentot go stavile na grade`ni{tvoto i za samo nekolku godini rabota pokrile 60% od makedonskiot pazar za grade`ni materijali. “Vr{evme kontinuiran pritisok na pazarot, bevme vo postojan kontakt so lu|e i vodevme brojni pregovori. Bukvalno nema{e mesto kade {to Ozon ne be{e prisuten na nekoj na~in. Ve}e vo 2004 po~naa {emite za energetska efikasnost i donesovme sistem na kanali za klimatizacija koi ovozmo`uvaa ogromni za{tedi na energija. Toj proizvod be{e nov za makedonskiot pazar, no i mnogu podobar od site konvencionalni proizvodi koi gi poznava{e pazarot dotoga{“, raska`uva toj.

PROIZVODSTVO NAMESTO UVOZ Iako biznisot dobro mu odel na Ozon, sopstvenikot nabrzo videl deka uvozot e golema gre{ka. Na po~etokot Ba{ovski mnogu uvezuval, a malku koristel makedonski proizvodi.

“Koga vidov deka obemot na rabotata se zgolemuva, sfativ deka mnogu pari ni odat nadvor. Zna~i, nekoj drug u`iva vo toa. Nie u`ivame samo vo razlikata i vo zarabotkata koja sme ja ostvarile. No, vo cre{ata na tortata u`iva nekoja stranska fabrika i drugi rabotnici, namesto na{ite. Postojano razmisluvav zo{to da ne mo`eme i nie da napravime svoe proizvodstvo”, raska`uva Ba{ovski.

Toj veli deka seta oprema i sistemite za klimatizacija i ventilacija koi gi proizveduvaat imaat za cel da za{tedat toplinska energija.

“Namerata e da se zadr`i sve`iot vozduh vo prostoriite. Nedostigot od sve` vozduh vo prostoriite e problem koj nikoj ne go tretira vo zemjata. Na primer, mnogu u~ili{ta i gradinki vo zemjata vo posledno vreme se renoviraat. Se menuvaat vrati, prozori, instalacija... No, koga }e se napolni prostorijata so 30-ina deca, nema dovolno vozduh, pa se otvoraat prozorcite za da vleze sve`iot vozduh vnatre. No, kolku i da greete nekoja prostorija, normalno deka sobata brzo }e se oladi koga }e otvorite prozorec. Toa se slu~uva zatoa {to nema kontroliran sistem na taa rabota, a toa, vsu{nost, e i najva`noto”, objasnuva Ba{ovski. So nivnite sistemi

PRVATA “PASIVNA KU]A” NA BALKANOT? Kompanijata Ozon se gri`i za idnite pokolenija i za prirodata. Vo 2002 godina tokmu Ozon ja napravile prvata energetski efikasna ku}a - pasivna ku}a na Balkanot - koja mo`e da za{tedi i do 90% pomalku energija vo sporedba so postojniot tip gradbi na objekti.

“Takvi proekti imavme nekolku, od koi eve, }e izdvojam eden primer na takva pasivna ku}a vo naselbata 11 Oktomvri vo Skopje. Nejzinata presmetana vrednost e 460 kvadrati na objektot, a potrebata za energija e okolu 2,5 do tri kilovati. Pasivnata ku}a koristi sistem na ventilacija i zagrevawe koj ja obnovuva energijata preku sistem na rekuperacija. Toa vaka funkcionira: prvo vozduhot go nosime vo zemjata, pa preku cevka vozduhot se zagreva i se nosi do eden ured, kade {to ima sistem na bezizvorna energija {to ja poka~uva temperaturata. Na toa {to se isfrla nadvor vo vozduhot mu se odzema energijata i se prefrla na sve`iot vozduh, koj kako takov se vra}a vo objektot nazad”, veli Ba{ovski, koj vakvata tehnologija ja koristi preku upatstvata i literaturata na Pasiv haus, eden od prvite instituti vo Evropa, lociran vo Germanija, koj se zanimava isklu~ivo so ovie raboti. deka treba da se raboti. No, invesse pravat za{tedi na energijata i od ticiite ni se vratija duplo, obezbedi35%-40%. “Proizveduvame kompletni vme super rabota. Ve}e vo januari uredi koi ja kombiniraat grade`nata 2011 godina imavme sklu~eno dogovori fizika so ma{inskite instalacii. No, kolku {to imavme za cela prethodna lu|eto vo Makedonija s$ u{te gledaat godina. A vo 2012 godina o~ekuvam da so nedoverba vo makedonskite proizbideme u{te podobri, bidej}i }e go voditeli. Toa mora da se smeni. Ako pro{iruvame proizvodstvoto”. Iako nie sami ne si veruvame, ne treba da celosno }e se fokusiraat na o~ekuvame nekoj odnadvor proizvodstvo, sepak, okolu da ni veruva, neli? Setete 5% od biznisot so grade`ni se, na primer, kolku pati materijali planiraat da vi se slu~ilo da gledaat vo go zadr`at za da imaat va{ite idei i rabota so od proizvodstvoto na Ozon se izvezuva vo “zlatna” rezerva. nedoverba? Veruvam deka regionot “Imam edno pravilo koe ako zaemno si pomagame i veli deka toa {to nekoga{ se po~ituvame, }e rabotime vi noselo leb ne treba da go ostavite mnogu podobro”, istaknuva toj. zad sebe. Makar i da nema nikakov INVESTIRAWE VO profit od takviot biznis, neka si tlee EKOT NA KRIZATA i neka bide tuka, zatoa {to eden den Ba{ovski veli deka vo najgolemata mo`ebi tokmu toa }e se pretvori vo kriza gi napravil site investicii. na{ glaven biznis, povtorno”, veli toj.

“Vrabotenite mi bea poslobodni i Dodava i deka iako nudele i konsulimavme pove}e vreme da se zanimatantski uslugi na pazarot, vo naredvame sami so sebe. Zatoa, re{iv da investiram vo proizvodstvo. No, mnogu niot period }e gi ostavat zad sebe, za da ne gi ~uvstvuvaat nivnite sorabotraboti odbiv za vreme na krizata. nici kako konkurencija.

Rabotevme samo toa {to mislevme

50%

29

30

Pretpriema~ &...

TEHNOLOGIJATA I BIZNISOT

SOFTVERI [TO VI POMAGAAT DA BIDETE PODOBAR MENAXER

BROJ 637

11/01/2012

MENAXER

www.kapital.mk

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

metkovodstvenite program~iwa {to gi nudat bezbroj IT-kompanii na makedonskiot pazar ve}e odamna se nadminata rabota koga se raboti za kompjuterski softver {to go pomaga procesot na menaxirawe vo edna kompanija.

Dene{niot na~in na sovremeno upravuvawe so lu|e i procesi vo edna kompanija e nezamisliv bez pridru`nite pomo{ni softverski alatki koi direktno se prisutni vo rabotniot den na sekoj menaxer - od poednostavnite sistemi za menaxirawe so dokumenti, do t.n. business inteligence sistemi, {to so sopstvenata kreirana “inteligencija” im predlagaat i re{enija na menaxerite.. Osven uvidot vo korektnosta na zavr{enite zada~i i postignatite rezultati, so pomo{ na softverskite alatki sovremeniot menaxer vo sekoj moment ima uvid i vo momentalnata sostojba i vo statusot na sekoj proekt i proces koj e aktuelen vo kompanijata. Na toj na~in se ovozmo`uva blagovremena reakcija dokolku e potrebna menaxerska intervencija.

“Kapital” razgovara{e so nekolku firmi na IT-pazarot koi{to razvivaat softverski re{enija {to pomagaat vo zgolemuvawe na kvalitetot i na efikasnosta pri donesuvaweto sekojdnevni, no i strate{ki biznis-odluki.

Semos, edna od najstarite informati~ki kompanii vo Makedonija, vo ramkite na softverot za upravuvawe so dokumenti go nudi re{enieto nare~eno “Korporativen portal”, koj{to na vrabotenite i na menaxerite im ovozmo`uva da imaat pristap do sekakvi informacii {to im se potrebni.

“Jas kako glaven menaxer, koga }e se vklu~am na portalot, koj{to e platforma razviena vrz baza na Microsoft Office Sharepoint Server 2007, mo`am da vidam bukvalno s$ {to me interesira za raboteweto na kompanijata - od toa koi proekti vo momentov se vo faza na realizacija, s$ do toa koj klient kolku plateni ili neplateni fakturi ima vo momentot.

Pritoa, voop{to ne

S

Makedonskite informati~ki kompanii nudat raznovidni softverski alatki {to go pomagaat donesuvaweto menaxerski odluki. “Kapital” vi pretstavuva nekolku od niv e bitno vo koja programa vrabotenite gi izvr{uvaat svoite zada~i. Sistemot ednostavno gi crpi site podatoci {to se staveni na portalot od site oddeli na kompanijata i sekoj, vo zavisnost kolkavo ovlastuvawe ima za gledawe na podatocite, gleda s$ {to mu treba”, objasnuva Gerasim Van~ev, direktor na Semos. Toj veli deka kompanijata dosega go ima prodadeno ovoj softver na pove}e desetici kompanii od Makedonija.

Vo delot na softverite za menaxirawe so dokumenti, od svetskiot tehnolo{ki gigant Kanon (Canon) preku nivnite kancelarii vo Skopje i regionot, dostapen e paketot Therefore, so ~ija pomo{ se sozdava elektronsko skladi{te za site biznis informacii vo edna kompanija.

So softverot, se organizira upravuvaweto so pi{ani dokumenti, fotografii, izve{tai i ostanati informacii klu~ni za biznisot. Pristapot do skladiranite informacii e ednostaven, preku univerzalen interfejs, ili duri i preku internet, pa na personalot mu treba minimalen trening za koristewe na Therefore, velat vo Kanon.

BUSINESS INTELIGENCE SOFTVER Ne{to povisoko nivo na deloven softver {to go podobruva procesot na menaxirawe se t.n. business inteligence re{enija, kako del od grupata sistemi za biznisinformacii (business information systems).

Za kakov softver, vsu{nost, se raboti?

Vrabotenite mo`at polesno da se povrzat, da sorabotuvaat me|usebe i da spodeluvaat sodr`ini so cel da donesuvaat poagilni biznis-odluki. Vrabotenite mo`at da gi spodelat svoite biznis-izve{tai i analizi vo centralizirana, upravuvana i bezbedna sredina.

Tie lesno mo`at da najdat informacii preku blogovi, prezentacii, dokumenti, izve{tai, tabelarni presmetki i sl., seto toa vo edna okolina. “^ekor ponatamu e mo`nosta da gi analizirate podatocite i da gi otkriete

skrienite trendovi, problemi ili odnosot na podatocite. Taka mo`ete polesno da gi najdete pri~inite za nastanuvawe na problemite i da gi predviduvate idnite mo`ni scenarija. Najdobrite analiti~ari se tie {to sakaat da gi razgleduvaat podatocite za da razberat zo{to biznisot funkcionira na na~inot na koj{to funkcionira. Tie mo`at da kreiraat finansiski modeli za da gi predvidat idnite prihodi ili so analizirawe na proda`nite podatoci da razberat zo{to edno proda`no mesto ima pogolem uspeh otkolku nekoe drugo”, objasnuva Van~ev.

Vo delot na business intelligence, Sivus, najgolemata makedonska informati~ka kompanija, ja nudi alatkata CEM, Customer Experience Management, koja ima golema uloga vo kreiraweto na biznis-modelite na idnoto deluvawe na kompaniite, osobeno vo segmentot na bankarskiot i telekom-sektorot.

“Ovaa alatka pretstavuva mo}no oru`je osobeno vo delot na kompaniskiot marketing, bidej}i vo sekoj moment se ima uvid vo odnesuvaweto na klientite, nivnoto zadovolstvo od ponudenite uslugi i proizvodi, kako i predlozi za potencijalnite potrebi na klientite. Na vakov na~in, na menaxmentot, osobeno vo oddelot za marketing, se ostava mo`nost za momentalno deluvawe i kreirawe na kampawi i proda`ni politiki na kompanijata koi }e go zgolemat zadovolstvoto na nivnite klienti, kako i profitabilnosta, bidejki ponudenite proizvodi }e bidat strogo naso~eni kon odredeni celni grupi, so {to rezultatite }e bidat so visoka efikasnost na realiziranost”, objasnuva Viktor Sotirovski, menaxer za proda`ba vo Sivus.

KAKO POEFIKASNO DA GI PLANIRATE RESURSITE VO FIRMATA Duna Kompjuteri ve}e nekolku godini go nudi softversikiot paket Ultima, koj{to spa|a vo ERP (Enterprise

GERASIM VAN^EV

VIKTOR SOTIROVSKI

DIREKTOR NA SEMOS

MENAXER ZA PRODA@BA VO SIVUS

^ekor ponatamu vo business inteligence softverot e mo`nosta da gi analizirate podatocite i da gi otkriete skrienite trendovi, problemi ili odnosot na podatocite. Taka mo`ete polesno da gi najdete pri~inite za nastanuvawe na problemite i da gi predviduvate idnite mo`ni scenarija. Najdobrite analiti~ari se tie {to sakaat da gi razgleduvaat podatocite za da razberat zo{to biznisot funkcionira na na~inot na koj{to funkcionira.

Customer Experience Management pretstavuva mo}no oru`je osobeno vo delot na kompaniskiot marketing, bidej}i vo sekoj moment se ima uvid vo odnesuvaweto na klientite, nivnoto zadovolstvo od ponudenite uslugi i proizvodi, kako i predlozi za potencijalnite potrebi na klientite.

31

32 MENAXER Resource Planning) grupata softveri, odnosno alatka za planirawe na resursite vo kompanijata i nudi re{enija za materijalno i za finansisko rabotewe.

Minatata godina Duna Kompjuteri gi pretstavi ~etirite paketi na Ultima, optimizirani so licenci, poddr{ka i moduli za da odgovaraat na potrebite na korisnicite. Vo zavisnost od sektorot vo koj{to dejstvuva kompanijata, kako i finansiskite mo`nosti, ovie paketi im nudat re{enie na site vidovi kompanii.

Ultima pretstavuva makedonski proizvod, koj go koristat mnogu firmi, me|u koi ima makedonski kompanii so me|unarodni operacii, kako i stranski kompanii koi imaat pretstavni{tvo vo zemjava. Paketite sodr`at inteligentni softverski alatki koi gi spojuvaat site biznis-funkcii i procesi vo eden sistem.

Paketot softverski re{enija pretstavuva spoj na moduli za razli~ni segmenti vo raboteweto na kompanijata, kako nabavka, proda`ba, distribucija, komercijalno rabotewe, smetkovodstvo, menaxirawe na marketing-materijali i seto toa centralizirano vo edinstvena baza, koja obezbeduva efikasen pristap na site vraboteni i ovozmo`uva generirawe na izve{tai na site nivoa.

TOP 10 MOBILNI APLIKACII ZA BIZNISMENI Aplikaciite za mobilni telefoni odamna prestanaa da bidat samo zabavni i da gi koristat tinejxeri. “Menaxer� vi pretstavuva 10 popularni aplikacii za pametni telefoni koi na sekoj biznismen }e mu go olesnat sekojdnevnoto rabotewe.

Najmnogu aplikacii se kreirani za telefonite so Android, no golem izbor ima i za modelite na Nokia {to rabotat na operativniot sistem Simbian. Vo Makedonija najmalku se koristat Ajfon telefonite na Epl, pa i aplikaciite za niv se najmalku interesni za biznismenite vo zemjava, iako Ajfon nasekade pretstavuva statusen simbol.

FUZE MEETING Ovaa aplikacija sigurno e dobar izbor za delovni lu|e, bidej}i ja olesnuva sorabotkata vo biznisot. Koristeweto na ovaa aplikacija ovozmo`uva so delovnite partneri da spodeluvate informacii so kakva bilo sodr`ina od koj bilo ured i od koj bilo del na svetot. Geografijata ne pretstavuva nikakva pre~ka. Dovolno e samo da imate telefon i 3G signal ili bez`i~en Internet i delovnite dogovori

se vozmo`ni.

LINKEDIN So pomo{ na ovaa aplikacija mo`ete da ostanete povrzani na biznis-profil i da bidete vo vrska so profesionalci od va{ata i od drugi oblasti. Mo`ete da ~itate drugi profili, da ~itate ili da postavuvate statusi i da pra} ate imejlovi na svoite kontakti.

Denes vo biznis-svetot ste nikoj ako ve nema na ovaa mre`a.

BUSINESS CALENDAR Ova e kompleten kalendar {to e sinhroniziran so drugite Google kalendari, a ima i grafi~ki tekstualen prikaz, prebaruvawe, lesno prefrlawe me|u rokovite i nastanite vo mese~niot prikaz.

DROPBOX Ako vi e potreben pristap kon va`nite fajlovi {to se nao|aat vo virtuelnoto skladi{te, ova e aplikacija za vas. Osobeno ako postojat dokumenti {to mora da vi bidat dostapni vo sekoj moment, osobeno ako gi zaboravite.

MENAXER QUICK OFFICE Ova e mo}en softver koj{to i toa kako mo`e da bide alternativa na *MS Office na laptop-kompjuterot. S$ u{te ne se znae kako se snao|a so pokomplicirani *Excell formuli, no se ~ini deka e dorasnat na site voobi~aeni zada~i, {to e dovolno za osnovnite raboti vo dvi`ewe i za itni slu~ai.

TASKOS Postojat eden kup aplikacii {to vi pomagaat vo fa}aweto bele{ki, no retko koja e efikasna, izgleda dobro i se sinhronizira so Google Tasks. Vnesot na bele{kite i potsetnicite e lesen, duri mo`no e i da se koristat glasovni komandi, no samo na angliski. Osven dodavawata, menuvawata i bri{ewata, mo`ni se i povici od aplikacijata. So ovaa aplikacija delovna sekretarka re~isi ne e potrebna.

WORLDCARD Worldcard ja koristi prednosta na kamerata na va{ite smartfoni da slika ne~ija vizit-karta i avtomatski da go vpi{e tekstot direktno vo va{ata kontakt-lista.

Aplikacijata prepoznava i analizira tekst za da stvori zapis na kontaktite, a softverot na telefonot potoa gi kopira podatocite na kompjuter. So postoeweto na ovaa aplikacija rokovnicite se odamna nadminata rabota, a site neophodni kontakti se nao|aat na edno mesto, uredno sortirani.

ASTROFILE MANAGER Pomaga vo organiziraweto fotografii, muzika, videoklipovi itn. Sli~en e na Windows Explorer ili Finder na Mas i pomaga polesno da se organiziraat fajlovite. I pregledot na fotografii na ovaa aplikacija e podobar od standardniot.

Pove}e e za zabava otkolku za rabota, no organiziraweto na fajlovite e potrebno za sekoj vid biznis.

BARCODE SCANNER Gi skenira bar-kodovite na proizvodite, a potoa mo`e da se pobaraat cenite.

Na primer, mo`ete da gi skenirate cenite {to sodr`at posebni kodovi, *URL, kontakt-informacii... Ova e odli~no ako se nao|ate vo stranstvo, pa sakate da gi sporedite cenite so doma{nite.

REBTEL Ova e poprvin usluga otkolku aplikacija.

Idejata e koga ste vo stranstvo ili sakate da povikate nekogo vo stranstvo od svojot mobilen telefon *Rebtel da dodeli lokalen broj vo zamena za me|unaroden.

Potoa se napla}a po lokalni tarifi, plus pomala provizija po minuta, zavisno od zemjata.

33

foto: FILIP POPOVSKI

34 BRENDOVI I PAZARI

MAMA`S NOV BREND KOJ ]E GI OSVOJUVA STRANSKITE PAZARI

AJVAROT MAMA’S NASKORO I NA AMERIKANSKIOT PAZAR!

Naskoro brendot Mama’s }e gi izveze prvite kontejneri za amerikanskiot pazar. Okolu 100 toni ajvar }e se najde na policite na poznatite supermarketi vo stranstvo.

IVANA KOLEVA koleva@kapital.com.mk

elativno noviot brend na makedonskiot pazar, ajvarot Mama’s e me|u retkite makedonski proizvodi koi so dobro razrabotena izvozna strategija i silna marekting politika rabotat na osvojuvawe na stranskite pazari.

Sledniot mesec strumi~kiot ajvar }e se najde i vo nekoi od trgovskite sinxiri na isto~niot breg vo SAD, poto~no vo Wu Xersi, vo Ilinois, na Florida i vo Wujork. Od kompanijata Trgoprodukt, koja e proizvoditel na ajvarot, velat deka mo-

R

mentalno se vo faza na registracija na proizvodot na amerikanskiot pazar, {to e dolga i obemna procedura. Koga kompanijata }e dobie zeleno svetlo za izvoz na amerikanskiot pazar, nekolku kontejneri, ili pribli`no 100 toni od Mama’s ajvarot }e trgnat vo osvojuvawe na stranskite potro{uva~i vo SAD. Kako {to velat vo kompanijata, za SAD uvozot }e go pravi distributiven sinxir, poznat kako golem uvoznik na evropska hrana, dodeka vo Rusija, Mama’s ve} e e postaven na policite na poznatiot maloproda`en sinxir “Azbuka vkusa”.

Dvata sinxiri marketi, i vo SAD i vo Rusija, se poznati po toa {to vo niv se prodava evropska hrana. Rasporedena

BOBAN ZAEV GENERALEN MENAXERTRGOPRODUKT

Vrven proizvod ne se pravi slu~ajno. Toj bara mnogu vnimanie i posvetenost. I ne samo od proizvoditelot, tuku i od ekipata za marketing, distributerite... Koga vo na{ata fabrika se proizveduva Mama’s, toga{ i do`ivuvaweto na vrabotenite e razli~no

70%

od proizvodstvoto na *Mama’s se izvezuva vo stranstvo

na posebni polici, vo delot za t.n. etno stoka, uvezenata hrana od razli~ni zemji od Evropa e rasporedena vo specijalni oddeli ozna~eni kako balkanski, indiski itn.

Pokraj na ruskiot pazar, ajvarot na Mama’s ve}e se prodava i na kanadskiot pazar, na policite vo marketot Voli.

Dopolnitelno, toj }e bide dostapen i vo specijalizirani prodavnici vo sopstvenost na Italijanci i Kinezi, objasnuvaat od Trgoprodukt.

Generalniot direktor na strumi~kata kompanija, Boban Zaev, veli deka target na Mama’s nema da bidat samo Makedoncite ili Balkancite od dijasporata, tuku i po{irokiot krug na potro{uva~i.

Za taa cel planiraat da pravat razni degustaciski promocii za da gi zapoznaat strancite so vkusot na makedonskiot tradicionalen proizvod.

Kako {to velat od Trgoprodukt, Mama’s za mnogu kratko vreme uspea da go obezbedi svoeto prisustvo i na policite vo hrvatski Merkator, hrvatski Plodine, a naskoro }e bide ispora~an i vo hrvatskiot Narodni trgova~ki lanac, kade s$ e dogovoreno samo se ~eka na

BROJ 637

11/01/2012

BRENDOVI I PAZARI

www.kapital.mk

rokot za isporaka. Istovremeno ajvarot so originalna ambala`a uspea da se protne vo poznati malo-proda`ni marketi vo Avstralija i vo Kanada, kako i vo nekoi od germanskite diskoteki...

No, kako vsu{nost po~na prikaznata na Mama’s?

Se se slu~ilo spontano na ru~ek vo nekoj restoran, koga sopstvenikot na kompanijata za prerabotka na ovo{je i zelen~uk Trgoprodukt, Boban Zaev i negovite dolgogodi{ni prijateli od Makedonija eksport po~nale rasprava ~ija majka pravela povkusen ajvar.

Na {ega po~nale da sobiraat recepti od svoite majki i za dve godini ve}e raspolagale so preku 120 recepti. Taka se sozdala ideja za sozdavawe na makedonski brend {to brzo }e gi osvoi makedonskite, a osobeno stranskite potro{uva~i.

NIKOJ NE JA ZNAE MARIJA, AMA AJVAROT I E NAJVKUSEN Vo trkata za najvkusen ajvar, pobedil receptot na “mama Marija”, pa zatoa i nejzinoto ime stoi na sekoja proizvedena tegla Mama’s. Sopstvenikot Zaev na {ega veli deka nikoj ne ja znae Marija, no zatoa site znaat deka nejziniot ajvar e najvkusen.

“Koga re{ivme od toj recept da napravime brend, za da go zadr`ime istiot vkus, napravivme ajvar koj e ist kako doma{niot. Samo moravme da go prilagodime na uslovite vo fabrikata. Vsu{nost se e isto kako doma, samo zgolemeno za 20 pati”, veli Zaev. No, kako izgleda celiot proces na proizvodstvo?

Namesto na staro }umbe raspaleno vo dvor, kako {to tradicionalno se podgotvuva ajvar vo Makedonija, napravena e linija na proizvodstvo koja pe~e po ~etiri toni piperki vo ~as. Potoa piperkite se pu{taat vo ladna voda za da se izlupat, a potoa i ra~no se ~istat od lu{pite.

Mama’s za samo dve godini uspea da bide prisuten na polici-te vo hrvatski Plodine, hrvatski Merkator, kanadskiot sinxir Voli, vo Azbuka vkusa vo Rusija, kako i vo poznati marketi vo Avstralija, no i vo nekoi germanski diskoteki.

Meleweto e sli~no na doma{noto. Piperkite se melat vo ma{ina za melewe meso, koja vo razmer e mnogu pati pogolema, no e razli~na od ma{inata za pravewe industriski ajvar. Potoa ajvarot se pr`i vo tenxeriwa od eden ton so me{alki na struja. “Najva`en e kvalitetot i zrelosta na piperkite, na~inot na dotur na maslo i koli~inite na sostojkite, no i vremeto na pr`eweto.. Vo toa se krijat i tajnite na receptot Mama’s. Na etiketata iako gi pi{uvame site potrebni sostojki, sepak mo`e da ne go dobiete istiot vkus”, veli Zaev.

MAMA`S NE E SAMO AJVAR? Iako mnogumina go izedna~uvaat brendot Mama’s so istoimeniot ajvar, toa e vsu{nost samo prviot proizvod vo celata

paleta. Ajvarot e nose~kiot proizvod na koj otpa|a okolu 70% od celoto proizvodstvo, a ostanatite 30% gi so~inuvaat malixanoto, lutenicata, slatkoto od smokvi, a naskoro na pazarot }e bidat lansirani i slatko od kivi i me{an ajvar so sirewe.

“Sekoja sezona planirame da lansirame pove}e novi proizvodi. Makedonija e pomal pazar, pa taa na nekoj na~in e test pazar za novite proizvodi. Tuka lesno mo`eme da gi vidime reakciite na potro{uva~ite, za da znaeme kakvi izvozni aktivnosti da prezememe. No, konceptot e ajvarot da bide nose~ki proizvod, iako ako nekoj pazar preferira drug proizvod od brendot Mama’s, vo toj slu~aj }e se naso~ime kon investicii vo toj proiz-

PATUVA^KATA TEGLA TRAVELING JAR Izvoznata strategija i probivot na pazarite na Mama’s se odviva na mnogu kreativen i nekonvencionalen na~in. Mnogu ~esto Makedonija eksport, koja e zadol`ena za site promotivni aktivnosti go koristi i gerila marketingot. Prikaznata koja pokrena golem interes na socijalnite mre`i e vrzana za “patuva~kata tegla Mama’s”. Na socijalnata mre`a Fejsbuk se pokrena kampawa za Mama’s vo koja sekoj mo`e da u~estvuva. Qubitelite na “kralot na ajvarot” koi sakaat da patuvaat nosea so sebe tegla Mama’s i ja slikaa vo sekoja metropola koja ja posetile.

Golem broj na vakvi sliki se spodeluvaat sekojdnevno na Fejsbuk profilot na Mama’s, a toa pottikna bran pra{awa od lu|eto koi `iveat vo stranstvo - kade mo`at da go nabavat ovoj ajvar vo nivnite zemji.

Drug na~in na koj Mama’s se dobli`i do stranskite potro{uva~i e preku isporakata na setovi za degustacija vo pove}e zemji.

“Namesto tradicionalen {tand za promocija na Mama’s vo supermarketite, na partnerite im ispora~uvame setovi za degustacija koi sodr`at }umbe, }unci, obleka za devojkite koi ja vr{at promocijata i lista na upatstva i instrukcii kako treba ~ekor po ~ekor da se odviva sekoja promocija. Site se voodu{evuvaat od ovoj nekonvencionealen na~in na promocija. Vo Makedonija mo`ebi znaeme kako izgleda podgotovkata na ajvarot , no vo Amerika potro{uva~ite nikoga{ ne videle kako toj se podgotvuva”, veli Zaev koj sekoga{ insistira da se proba Mama’s ajvarot zatoa {to percepcijata za proizvodite sekoga{ e razli~na koga tie }e se vkusat.

35

36 BRENDOVI I PAZARI vod”, ” velat pretstavnicite od Makedonija k eksport, odgovorni za promocija, marketing i proda`ba.

Sopstvenikot Zaev pak, veli deka po ~etiri godini proizvodstvo za tu|i brendovi, sfatil deka idninata mo`e da ja vidi sigurna, samo preku izdignuvawe na sopstven brend. Sega Mama’s ve}e dve godini ima 600 toni godi{no proizvodstvo na ajvar, a ve}e vo narednata godina zgolemenata pobaruva~ka se o~ekuva tri pati da go zgolemi obemot na proizvodstvo.

“Bez sopstven brend, nemate nikakva sigurnost kako proizvoditel. Ako nekoj

od nara~atelite za proizvodstvo pod Private label mo`e da obezbedi poevtin proizvoditel, toga{ rabotata dodeka da trepnete }e ja izgubite “, dodava Zaev.

Nad 70% od Mama’s proizvodstvoto se izvezuva na pazarite vo Kosovo, Crna Gora, Hrvatska, Srbija, Avstralija, Kanada, Germanija,Rusija i Avstrija, a naskoro }e bidat prateni i prvite pratki za Amerika.

Zaev e mnogu zadovolen i od doma{nata pobaruva~ka, bidej}i znae deka Makedoncite se posebno prebirlivi koga stanuva zbor za dobar ajvar.

“Na{a cel ne e Mama’s da bide prisuten

nasekade vo stranstvo, tuku samo kaj najdobrite. Preku izvozot vo Rusija vlegovme vo Azbuka vkusa supermarketot, koj visoko kotira i po cena i po kvalitet na ruskiot pazar”, veli Zaev.

Vo zemjava, Mama’s ekskluzivno se prodava samo vo Tineks marketite, kade ima i sekundarni pozicii. Negovata cena e okolu 20% povisoko pozicionirana sporedbeno so ostanatite proizvoditeli na ajvar, no sopstvenicite velat deka onoj koj prepoznava kvalitet, retko pra{uva za cenata na zadovolstvoto.

KAKO MAMA’S STANA BREND? Kompaniite znaat deka razlikata me|u brendot i obi~niot proizvod, se meri po investiciite, tro{ocite, kre ativnos ta i potro{enoto koli~estvo na energija.

Nad 12.000 {vajcarski franci potro{il Trgoprodukt za da go za{titi izgledot i imeto na brendot Mama’s, registriraj}i go kako trgovska marka vo Zavodot za intelektualna sopstvenost na Makedonija i WIPO institucijata vo @eneva. Toj veli deka najskapo e da se za{titi nekoj proizvod na teritorijata na Evropskata Unija.

Za izgledot pak na proizvodite Mama’s, odgovorna e renomiranata firma od Belgrad, Petar Grekson, koja odela do najmali detali za da sozdade sovr{en proizvod. Duri i kapa~iwata na teglite ne se vo zlatna boja, kako kaj ostanatite proizvoditeli, tuku se posebno nara~ani vo bela i crna boja za da odgovaraat na bojata na nalepnicite. Nalepnicite se {tampaat vo Skopje, a gorniot del na teglata e prekrien so improviziran ise~ok od dneven vesnik koj dava dopolnitelni informacii za proizvodot.

Niv gi nabavuvaat od pe~atnica od Strumica.

Ona {to brend menaxerot na Mama’s, Iskra Savovska go potencira e deka krajnata cel e proizvodot da se dobli`i do potro{uva~ite, bez razlika {to toa bara i pogolem napor vo planirawe i organizacija kaj izvoznikot.

“Nie bukvalno go `iveeme Mama’s filmot. Vrven proizvod ne se pravi slu~ajno. Toj bara mnogu vnimanie i posvetenost. I ne samo od proizvoditelot, tuku i od ekipata za marketing, distributerite... Koga vo na{ata fabrika se proizveduva Mama’s, toga{ i do`ivuvaweto na vrabotenite e razli~no. No, investiciite se isplatea. Sekojdnevno dobivame pozitivni kritiki od site strani i toa mnogu ni zna~i.

Ve}e prepoznatliv vkus. Duri i vo restoranite koga go slu`at na{iot ajvar, lu|eto ve}e go prepoznavaat”, veli Zaev.

BROJ 623

07/10/2011

PRETPRIEMNI[TVO

www.kapital.mk

ANGELI-INVESTITORI I PRETPRIEMA^I

DALI E TOA PAR SPOEN NA „NEBOTO”? igurno deka ako imate biznis-angel entuzijast vo bordot, koj e `elen da obezbedi navremeno finansisko vbrizguvawe za da go osigura uspehot, treba da zna~i deka stapkite na neuspeh, t.e. onie koi }e go ostavat biznis-angelot bez pari, doa|aat do fazata na izlez i treba statisti~ki da bidat na podobrata strana. Sepak, ova o~igledno ne e taka. Vo idealen svet pretpriema~ite i biznis-angelite se sozdadeni edni za drugi, vistinsko povrzuvawe napraveno vo „rajot”. Ednostavno ka`ano, naj~esto start ap kompaniite imaat potreba od pari i ako izgleda kako dobra ideja, pove}eto angeliinvestitori vo potraga po novi mo`nosti se `elni da gi snabdat i da napravat pristoen povrat za pet godini ili mo`ebi pomalku.

Idealno, pretpriema~ot gi dobiva svoite pari, osnova odr`liv biznis i angel-investitorot java kon profitot – zajdisonceto, spremen da go finansira sledniot potfat.

No, `ivotot ne e taka ednostaven. Dobrite odnosi se od su{tinsko zna~ewe za stabilnosta i uspehot na biznisot. Odnosite ne mora da bidat celo vreme srde~ni, debatite i alternativnite gledni to~ki se zdravi i mo`at da bidat produktivni, no kako i vo site odnosi vo `ivotot, odredeni elementi mora da bidat na mesto so cel da se osigura deka odnosite nema da se raspletkaat i deka nema da stanat destruktivni.

Dodeka nekoi biznis-angeli }e gledaat pove} e na strukturite na biznisot i ideite i inovaciite {to tie biznisi gi nosat na pazarot, bi bilo gre{ka da se ignorira va`nosta na poedincite koi go vodat biznisot – menaxment-timot i liceto/li~nostite {to gi predvodi/predvodat niv.

Najuspe{nite investitori treba da platat prili~no golemi iznosi vo dva ili tri

S

biznisi za koi{to znaat ne{to i ~ij menaxment e doverliv, barem toa e ona {to bi go prepora~ale najostroumnite investitori.

NE SITE ANGELI-INVESTITORI SE PRETPRIEMA^I Ne e lesno da se doznae dali menaxerite na biznisot vo koj investirate se doverlivi.

Prvo mora da se vospostavat odnosi. Чesto zboruvame za odnosi kako postoewe pravilna hemija i toa e od su{tinsko zna~ewe za angel-investitorot da ja po~uvstvuva taa hemija koga }e se sretne so pretpriema~ot kade {to saka da investira vo narednite ~etiri, pet ili mo`ebi pove}e godini.

Toa ne e lesna zada~a. Ne site angeliinvestitori se pretpriema~i i mnogu pretpriema~i gi nemaat pravilnite instinkti ili idei za da go napravat nivniot biznis uspe{en duri i so pomo{ na investicii. Sekoga{ mo`at da postojat jazovi vo godinite i iskustvoto me|u biznis-angelot i pretpriema~ot. Na primer, ambiciozna 18-godi{na li~nost {totuku izlezena od u~ili{te, polna so idei i entuzijazam.

Biznis-angelot koj investira vo biznisot mo`e ima bogato iskustvo koe }e go ponudi, no dali toj/taa }e bide sposoben/na da go prenese toa znaewe, kako i pari, za da se obezbedi uspe{na idnina? Mo`e da ima jazovi vo godinite i razbiraweto, kako i vo iskustvoto.

Dokolku i angel-investitorot i pretpriema~ot imaat nedostig od potrebnoto iskustvo za po~nuvawe i razvoj na biznis, odnosite mo`e za dvete strani da se pretvorat vo dolgo pronao|a~ko patuvawe, koe potoa mo`e turbulentno da se zapletka. Bez razlika kolku pari se investirani, barem ednata strana treba da znae kako najdobro da gi upotrebi, a i dvajcata, investitorot i pretpriema~ot, treba da bidat sposobni

Pove}e od polovina od investiciite na biznisangelite ne uspevaat, no zo{to? Kolku od toa mo`e da se prepi{e na vrodenata ranlivost na start ap biznisite? da rabotat zaedno i da imaat usoglaseni interesi so cel da se postigne uspeh i pozitiven povrat na investiciite.

Investiraweto premnogu pari prerano mo`e da bide pogubno za start ap biznisot, osobeno koga na pretpriema~ot mo`e da mu nedostiga fokus ili koga e sklon kon prezemawe rizici so va{ite pari. Ova n$ vra} a nazad na temata za odnosite, ednostavno ka`ano, ulogata na biznis-angelot ne e samo da investira pari, tuku i da dodade vrednost. Spored toa, za da uspeat odnosite, pretpriema~ot mora da bide fleksibilen, da saka da raboti pod mentorstvo, da raboti kako del od tim i da bide {tedliv so parite koi mu/& se na raspolagawe.

Raboteweto spored ovie soveti treba da obezbedi deka barem (kolku {to dozvoluvaat pazarnite sili) biznisot }e bide toj {to ne uspeva, a ne biznis-odnosite.

Poddr`ano od I2BAN, prvata mre`a na biznisangeli vo Makedonija

37

38 STRATEGII CASE STUDY: PARADOKSOT NA PODEMOT NA SAMSUNG (1)

KAKO KOREJSKIOT SAMSUNG STANA POSILEN OD PETTE JAPONSKI GIGANTI ZAEDNO

Ve}e dve decenii Samsung gi kalemi zapadnite biznispraktiki na svojot, vo osnova, japonski sistem, kombiniraj}i go svoeto tradicionalno evtino proizvodstvo so sposobnosta brzo da se dostavat visokokvalitetni brendirani proizvodi na pazarot. Vo ovoj i slednite nekolku broevi na “Kapital� pro~itajte za neverojatniot podem na najgolemata ju`nokorejska kompanija LI^NA KARTA NA SAMSUNG GRUP

Osnovana: 1938 godina od Li Bjung ^ul Sedi{te: Seul, Ju`na Koreja Prihod vo 2010: 227,3 milijardi dolari Dobivka vo 2010: 21,2 milijardi dolari Vraboteni: 315 iljadi Dejnosti: potro{uva~ka elektronika, brodogradba, grade`ni{tvo, finansiski uslugi, hemija, maloproda`ba, obleka, medicinski uslugi

Samsung taun, sedi{teto na kompanijata vo Seul

HARVARD BUSINESS REVIEW

ene{nite kompaniski giganti vo podem se soo~uvaat so predizvikot za pro{iruvawe i nadvor od doma{niot pazar, no pritoa treba da u~at od iskustvoto na ju`nokorejskiot proizvoditel Samsung grup (Samsung Group), mo`ebi najuspe{niot globalen brend od prethodnata generacija.

Pred 20 godini malkumina bi predvidele deka Samsung mo`e da se preobrazi od niskobuxeten proizvoditel na oprema vo svetski lider vo oblasta na istra`uvawe i razvoj, marketing i dizajn i brend koj e povreden od Pepsi (Pepsi), Najki (Nike) ili Amerikan ekspres (American Express).

U{te pomalku bi go predvidele uspehot na patekata po koja trgnaa. Ve}e dve decenii Samsung gi kalemi zapadnite biznis-praktiki na svojot, vo osnova, japonski sistem, kombiniraj}i go svoeto tradicionalno evtino proizvodstvo so sposobnosta brzo da se dostavat visokokvalitetni brendirani proizvodi na pazarot.

D

BROJ 637

11/01/2012

STRATEGII

www.kapital.mk

Do 2004 godina Samsung elektroniks, kako del od Samsung grup ima{e neverojatni brojki na profitabilnost – 10,3 milijardi dolari profit (re~isi 19%), od 55,2 milijardi dolari prihod – so {to stana vtor najprofitabilen proizvoditel vo svetot, zad Tojota Dvata tipovi biznis-praktiki se ~inat krajno nekompatibilni. Vo organizacijata naso~ena kon postojano podobruvawe na procesot Samsung vovede fokus kon inovacijata. Vo homogenata rabotna sila Samsung vovede stranci koi ne go znaeja jazikot i ne ja poznavaa kompaniskata kultura.

Vo konfu~ijanskata tradicija na dlaboka po~it kon postarite Samsung vovede plata i napredok spored zaslugite, stavaj}i mladi lu|e da im bidat {efovi na postarite. Toa be{e pat koj istovremeno se odlikuva{e so dezorientira~ka neramnote`a i intenzivna radost.

Ba{ kako i Sams ung i dene{nite brzoraste~ki giganti – Haier (Haier) vo Kina, Infosis (Infosys) vo Indija i Ko~ (Koç) vo Turcija, na primer – se soo~uvaat so paradoks: nivniot postojan uspeh bara da se otka`at od toa {to gi napravi uspe{ni. Cvrsto integriranite biznissistemi koi funkcionirale na nivnite doma{ni pazari te{ko deka }e ja osiguraat nivnata idnina na globalnite pazari. Za da preminat na narednoto nivo i tie }e mora da se reformiraat na na~ini koi mo`ebi }e se ~inat kontradiktorni. A koga }e dostignat novi nivoa, }e mora povtorno da go storat toa.

Vo tekot na sedum godini go sledevme napredokot na Samsung, koj stabilno upravuva{e so ovoj paradoks za da go nadmine svojot po~eten uspeh na doma{niot pazar i da premine na svetskata scena. Ova e prikazna koja smetame deka sodr`i golem broj va`ni lekcii za sega{nite generacii na brzoraste~ki giganti koi se trudat da go storat istoto.

JAPONCITE SE KOLEBAA ZA DIGITALNATA TEHNOLOGIJA, SAMSUNG ZAGRIZA Samsung grup e osnovana vo 1938 godina i pretstavuva najgolem korporativen entitet vo Ju`na Koreja, koj vo 2010 godina ostvari prihodi vo visina od 227,3 milijardi dolari i okolu 315.000 vraboteni {irum svetot. Iako e najpoznata po svojot predvodnik, Samsung elektroniks (Samsung Electronics (SEC)) - proizvoditel na poluprovodnici, mobilni telefoni, televizori i LCD ekrani – grupacijata opfa}a mnogu raznovidni biznisi vo golem broj industrii, me|u koi se i finansiski uslugi, informati~ko-tehnolo{ki uslugi, ma{ini,

Poslednive sedum godini profitot na Samsung elektroniks e pogolem od profitot na pette najgolemi japonski kompanii za elektronika zaedno - Soni, Panasonik, To{iba, Hita~i i [arp

brodogradba i hemikalii.

Vo 1987 godina, koga Li Kun-Hi go nasledi svojot tatko i stana vtoriot pretsedatel vo istorijata na kompanijata, Samsung be{e lider na najgolemiot del od korejskiot pazar. No, nejzinite pozicii vo stranstvo kako evtin proizvoditel po~naa da slabeat poradi s$ posilnata konkurencija od japonskite proizvoditeli na elektronika, koi gradea fabriki za proizvodstvo vo Jugoisto~na Azija i gi zgolemuvaa doma{nnite plati vo {totuku liberaliziranata ekonomija na Ju`na Koreja.

Vo ranite 90-ti godini Li vide {ansa vo kolebaweto na japonskite kompanii – liderite na analogniot pazar – da ja usvojat digitalnata tehnologija, kon koja se naso~uvaa potro{uva~ite, vo ramkite na kamerite, audioopremata i drugi elektronski produkti. Ova mu ja otvori vratata na Samsung da gi nadmine svoite rivali, pod uslov da razvie agilnost, inovativnost i kreativnost za da uspee na noviot digitalen pazar.

“NOV MENAXMENT” STRATEGIJA ZA USPEH Ovie kvaliteti Li gi pobara na Zapad. Vo 1993 godina toj ja promovira{e inicijativata New Management (Nov menaxment), so koja gi vovede najdobrite zapadni praktiki povrzani so formulirawe strategii, menaxment na talenti i kompenzacii vo ramkite na postoe~kiot biznis-model na Samsung.

Celta be{e da se podobrat marketingot, sektorot za istra`uvawe i razvoj i dizajnot, a da se zadr`at osnovnite kvaliteti vo proizvodstvoto, postojanoto podobruvawe i fabri~kite operacii. Sproveduvaweto na ovaa izme{ana strategija te~e{e preku tri po{iroki formi: Formalen proces za prepoznavawe, prilagoduvawe i implementacija na najsoodvetnite zapadni praktiki; Postojani napori kulturata na Samsung da bide pootvorena kon promeni,

LI KUN-HI vtoriot pretsedatel vo istorijata na Samsung, ~ovekot {to go donese neverojatniot rast na kompanijata

so nosewe stranci vo kompanijata i ispra}awe doma{ni vraboteni vo stranstvo; Intervencii na Li za da gi za{titi dolgoro~nite investicii od kratkoro~niot finansiski pritisok.

Na ovoj na~in, poleka i sigurno, iako ne sekoga{ bez problemi, Samsung go izgradi svojot hibriden sistem na menaxment preku serija eksperimenti, najprvin vo SEC, a potoa i vo celata Samsung grup.

Rezultatite bea impresivni: do 2004 godina SEC ima{e neverojatni brojki na profitabilnost – 10,3 milijardi dolari profit (re~isi 19%) od 55,2 milijardi dolari prihod – so {to stana vtor najprofitabilen proizvoditel vo svetot, zad Tojota (Toyota). Ottoga{, duri i na po~etokot od neodamne{nata globalna ekonomska kriza, profitot na SEC e pogolem od profitot na pette najgolemi japonski kompanii za elektronika zaedno (Soni (Sony), Panasonik (Panasonic), To{iba (Toshiba), Hita~i (Hitachi) i [arp (Sharp)). Kompanijata dostigna rekorden profit od okolu 14,4 milijardi dolari i prihod od 138 milijardi dolari vo 2010 godina, sporedeno so profitot od 11,7 milijardi dolari za Intel (Intel), 0,86 milijardi dolari za Panasonik i netozagubata od 3,2 milijardi dolari za Soni.

Od relativno nepoznat brend vo 90-tite godini, Samsung se izdigna do 19-toto mesto na globalnata lista na Interbrend (Interbrand) za 2010 godina, so vrednost od 19,4 milijardi dolari. No, ne be{e lesno.

(PRODOL@UVA)

Vo sledniot broj }e ~itate za toa kako Samsung so “kopirawe preku inovirawe” gi iskoristi japonskite modeli na razvoj

39

40 LIFESTYLE

ZORAN POPOVSKI ME\UNARODEN TENISKI SUDIJA

SPORTOT MI E VO PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

leguvaweto vo svetot na najgolemite teniski imiwa na dene{nicata za Zoran Popovski, me|unaroden teniski sudija, eden od dvajcata Makedonci koi stignale do taa pozicija, kako {to veli, bilo kako od masa so ajvar odedna{ da se najde{ na masa so su{i. Za 15 godini uspeal da bide sudija na site gren-slem turniri, osven Rolan Garos. Prvoto iskustvo so najpresti`nite turniri go imal na otvorenoto prvenstvo na SAD. “Se ~uvstvuvam kako da ne sum ni na nebo, ni na zemja. Za razlika od prethodnite turniri, pritisokot be{e pogolem, a golemiot pari~en fond zna~i i pogolema mediumska pokrienost na nastanot. Da ne ja zaboravime i publikata, koja e dojdena da gleda dobri me~evi i o~ekuva dobra organizacija i sekako, fer sudewe”, raska`uva Popovski.

Popovski otsekoga{ bil golem fan na sportot. Vo tenisot vlegol sosema slu~ajno.

Roden e vo Saraevo, a za vreme na sredno{kolskite i na studentskite denovi profesionalno se zanimava so ko{arka i so plivawe, a rekrativno so tenis i so ping-pong.

Iako od nego se o~ekuvalo da prodol`i vo sportskite vodi, toj se re{il obrazovanieto namesto na fakultet za fizi~ka kultura, da go prodol`i na elektrotehni~ki fakultet i

V Popovski otsekoga{ bil golem fan na sportot.

Vo tenisot vlegol sosema slu~ajno. Nikoga{ ne ni sonuval deka eden den }e sudi kako me|unaroden teniski sudija na me~evi na koi igraat Nole ili Nadal. Profesijata koja porano mu bila hobi mu donela mnogu patuvawa i interesni iskustva

da stane elektroin`ener.

“Moite roditeli nemaat nikakva vrska so sportot. Tatko mi e voeno lice, a majka mi lekar. Pa i od mene se o~ekuva{e nekakvo naso~uvawe.”

Na fakultet na po~etokot od devedesettite godini, vo vremeto koga se formira Makedonskata teniska federacija, Popovski po~nuva da se interesira za sudeweto.

Zaedno so nekolku studenti se odlu~uva da se prijavi na kursot za teniski sudija za nivo 1, koj go organizira Me|unarodnata teniska federacija, ITF. “Sakav da go zavr{avam fakultetot i na po~etokot na ovie slu~uvawa gledav kako na hobi. Posebno mi zna~e{e {to na{ata teniska federacija, a i nie „sve`ite” sudii imavme golema poddr{ka od site federacii od biv{a Jugoslavija. Vo toj period s$ u{te mislev deka }e se vrabotam vo ESM (dene{no EVN).”

Vo 1996 godina vo Istanbul go zavr{uva i kursot za nivo 2, so {to dobiva mo`nost da sudi i na pogolemi me|unarodni turniri i se steknuva so licenca za me|unaroden teniski sudija. Slednata godina diplomiral.

Steknal rabotno iskustvo vo nekolku mali kompanii kako elektroin`ener, no sudeweto, poradi golemite mo`nosti koi gi nosi, s$ pove}e po~nuva da go interesira.

“Otsekoga{ sakav mnogu da patuvam, a sudeweto po razni turniri mi go ovozmo`i toa zadovolstvo i stignav do zemji koi nikoga{ ne mi bilo na pamet deka }e gi

BROJ 637

11/01/2012

LIFESTYLE

www.kapital.mk

ME POME[AA SO IVANI[EVI] Prisustvoto na golemite me~evi pridonelo Popovski da se najde vo razli~ni situacii.

Izvesen period dodeka nosel brada, go pome{ale so hrvatskiot teniser Goran Ivani{evi}, pa mu barale avtogrami.

“Ete, i toa mi se slu~i, da delam avtogrami”, raska`uva Popovski.

NOLE E NAJDOBAR ZA[TO RABOTI MNOGU

O KRVTA posetam. Se se}avam koga prv pat otidov vo Wujork, ne spiev tri dena od vozbuda.

Adrenalinot mi go digna u~estvoto na gremslem, no i gradot Wujork, taka {to preku den rabotev, a nave~er {etav niz gradot.”

Vo 1998 godina eden mesec prestojuva vo Izrael, kade {to sudi na nekolku natprevari.

“Toga{ go imav, kako {to velat „vatrenoto kr{tevawe”. Nau~iv mnogu raboti i bev podgotven da se pojavam na golem natprevar”, raska`uva Popovski.

Istata godina sudi kako liniski sudija na golem turnir od masters-serija vo Hamburg, Germanija. Iskustvoto od toj turnir koe nema nikoga{ da go zaboravi e sudeweto na me~ vo koj igra poznatiot germanski teniser Boris Beker.

“Vo eden moment sudam aut i ja dr`am rakata ispraveno, poka`uvaj}i nadvor od terenot. Publikata sviri glasno, a Beker bara da se proveri mojata odluka. Se simnuva i glavniot sudija. Otkako sudijata ja potvrduva mojata odluka, mi veli: “Dobro, spu{ti ja rakata”. Od pregolema vozbuda zaboraviv da ja spu{tam rakata.”

Poradi maliot procent gre{ki i preporakata na glavniot sudija, Popovski stignuva i na finaleto na ovoj turnir, pa poleka go trasira patot do mnogu me|unarodni turniri.

Vo trasiraweto na negoviot pat kon uspehot u{te pove}e mu pomaga internoto rangirawe na Amerikanskata teniska federacija, koja vo slednite godini go rangira na listata

Popovski e fasciniran i gi po~ituva site aktuelni svetski teniski yvezdi.

“I tie se lu|e od krv i meso i se mnogu normalni. Interesno e deka pove}eto od niv ja pametat sekoja gre{ka na sudijata. Kako sudii, gi sledime nasekade dodeka trae me~ot, duri i do soblekuvalna, pa ~esto ja ~uvstvuvame nivnata nervoza. Po nivnoto di{ewe prepostavuvame vo kakva forma i raspolo`enie se.”

Za Novak \okovi} veli deka ja zaslu`uva titulata najdobar teniser na svetot, bidej}i poseduva golem talent i mnogu raboti. Za golemiot uspeh vo 2011 godina, osven rabotata, spored Popovski, na Nole mu pomognal i posebniot re`im na ishrana. “Nole ima golemo srce i e mnogu zabaven.” Za Rafael Nadal veli deka go obo`avaat site, a posebno se voshituva na uspehot na Ro`e Federer, koj od sobira~ na topki na teniskite tereni stignal do grupata najgolemite teniseri na dene{nicata. Za najnaporen igra~ ja smeta Serena Vilijams, a za nejzinata sestra Venus ima samo ubavi zborovi, kako i za srpskata teniserka Ana Ivanovi}. so najdobri pet me|unarodni teniski sudii. “Sudija mo`e da bide{ i so o~ila za vid.

Sleduvaat u~estva na turniri vo Berlin, Dozvoleni se korekcii na vidot. Istoto va`i i za teniserite. Eve, Novak \okovi} Rim...

“Sre}a vo nesre}a, ako mo`e da se ka`e nosi le}i. Najva`noto za eden sudija e taka, e {to sum Makedonec, pa karierata mi sepak, koncentracijata. Pote{ko e da se koncentrira{ koga si glaven se razviva{e polesno. Za `al, sudija. Koga si liniski, fokunemav pritisok da sudam na sot ti e na linijata za koja si me|unarodni me~evi kade {to zadol`en.” igraat makedonski teniseri, Listata so me~evi na koja suod prosta pri~ina {to nas n$ evra e maksimumot za del Popovski e golema. Osven nema na tie turniri.” dnevnica za sudewe na golemite gren-slem turniri, Proveruvaweto na sudiskite na eden teniski me~. nekolku pati sudel i na mastersodluki od pred nekolku godini Cenata varira zae zasileno i so elektronski visno od goleminata na turniri vo Hjuston i vo London, turnirot na koi igraat najdobrite osum sistem so kameri, so {to, kako teniseri. Sudel i na Letnata {to veli Popovski, e podoolimpijada vo Atina vo 2004 breno nivoto na igrata. godina, a }e bide sudija i na “Nie ne sme Supermen. Mo`eme godini e vozrasniot slednite Letni olimpiski igri da zgre{ime. Za voveduvaweto limit za nekoj da vo London slednata godina. Od na sistemot ima{e debati i raboti kako tenisvetskite destinacii, broj eden me|u sudiite, no mislam deka ski sudija, normalno, mu e Melburn, a za Avstralijanpote{ko go prifatija teniser- dokolku e zdravstveno sposoben cite veli deka se najopu{teniot ite. Ro`e Federer mnogu se narod. buntuva{e na taa odluka.”

“Denes rabotata koja nekoga{ Osven {to denes elektronikata gi proveruva odlukite na sudiite, na sekoi mi be{e hobi mi e rutina. Se ~uvstvuvam dve godini tie se podlo`eni i na zdravst- mnogu relaksirano i ne sum pod golem stres kako na po~etokot na karierata.” veni kontroli.

200 70

41

42 TEHNOLOGII I BIZNIS Tesnite gradski uli~ki na centarot na Fridrihshafen, so arhitektura i smirenost na `itelite koi potsetuvaat na Cirih, mo`at da se prope{a~at za samo desetina minuti

FRIDRIHSHAFEN T-GRADOT NA DOJ^E TELEKOM

MALOTO GRAT^E NA IDNINATA! Fridrihshafen e grat~eto koe grupacijata Doj~e telekom vo 2007 godina go odbrala za da gi razviva novite tehnologii.

Site inovativni proekti koncentrirani vo ovaa mala op{tina so edno ime se narekuvaat T-Grad MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

ridrihshafen (Friedrichshafen), {to vo bukvalen prevod zna~i pristani{teto na Fridrih, e malo grat~e vo Ju`na Germanija na bregot na Bodenskoto Ezero. Na samo dva ~asa vozewe od Cirih, odnosno od {vajcarskata granica, ova mesto za turistite e najpoznato po toa {to vo nego vo XIX vek e izmislen cepelinot. Iako za mnogumina e pomalku “atraktivnata sestra” na Konstanca, univerzitetskiot centar na Ju`na Germanija, Fridrihshafen denes e centar za razvoj na novite tehnologii na Doj~e telekom.

Telekomunikaciskiot gigant go odbral ova malo mesto so 57.000 `iteli za da gi razviva svoite inovativni proekti.

Razvojot na novite uslugi na telekomunikaciskata grupacija e koncentriran vo ovaa mala op{tina, a site proekti

F

so edno ime se narekuvaat T-Grad (T-City).

Inovativnite uslugi vo Fridrihshafen se razvivaat vo razni oblasti, vklu~uvaj}i gi medicinata, energetskata efikasnost, investiciite vo nedvi`nosti i upravuvaweto so niv, internet-televizijata i drugi.

Vo sorabotka so lokalnata vlast i privatni kompanii, Doj~e telekom vo instituciite i vo domovite na Fridrihshafen ja proektira idninata na svojot biznis.

“Doj~e telekom ima s$ pogolema konkurencija na pazarot, gubi bitka so fiksnata telefonija, a i vo mobilnite komunikacii ima s$ pogolema konkurencija. Zatoa, sega se fokusira na razvoj na novi inteligentni mre`i i proizvodi vo sorabotka so drugi kompanii koi rabotat vo specifi~nite oblasti”, veli Ferdinand Templ, direktor na proektot T-Grad vo ramkite na grupacijata Doj~e

Najgolemata turisti~ka atrakcija vo Fridrih{afen F f e cepelinot, no ne toj {to bil izmislen vo XIX vek i za koj ima muzej, tuku toj koj denes leta nad neboto na ova grat~e. Edno~asovna panorama nad ezeroto vo cepelinot ~ini okolu 250 evra za patnik, a me{tanite velat deka cepelinot naj~esto go iznajmuvaat kompanii koi gi nagraduvaat dobrite rabotnici so let nad Bodenskoto Ezero.

TEHNOLOGII I BIZNIS L Locirano na bregot na Bodenskoto Ezero na granicata so [ [vajcarija, germanskoto grat~e Fridrihshafen e na samo dva ~a ~asa vozewe od Cirih. Na prv pogled izgleda kako ni{to da ne se slu~uva vo ova nekoga{no ribarsko i trgovsko pr r pristani{te.

Sepak, i pokraj toa {to e nadvor od mete`ot na golemite germanski biznis-centri, vo nego ima s$. Pred s$, kvalitet na `ivot so koj ne mo`e da se sporedi nitu Skopje, kv a ne pak, nekoj mal provinciski grad vo Makedonija teeleko telekom.

Tipi~en Ti ipi~ primer za toa {to pravi Doj~e telekom te eleko vo ova malo grat~e na idninata na ata se uslugite za gra|anite koi gi testira te estir vo t.n. futuristi~ki semejstva.

Futuristi~koto semejstvo Ajzenprajz ima F imot vo okolinata na Fridrihshafen, im a doma}instvoto go upravuva so pomo{ na specijalni uredi koi ja merat potro{uva~kata na struja. Semejstvoto po e edno od nekolkute pilot-semejstva vo ovaa op{tina koi vo momentov gi dobivaat uslugite na Doj~e telekom do besplatno. Ponatamu, rezultatite od be nivnata upotreba se osnova za komerni cijalna proda`ba na inovativnite ci tehnologii na telekomunikaciskata te grupacija. gr TTomas ooma Ajzenprajz, tatko na dve mali deca, de eca veli deka najgolemite pridobivki toa {to se futuristi~ko semejstvo e odd to ffaktot akt {to so specijalni uredi ja optimiziraat potro{uva~kata na energija, mizi m koja ko oja e klu~na vo vkupnite tro{oci na doma}instvo kako nivnoto. Semejstvoto do oma `ivee vo golema ku}a so dvor i so `ive ` mnogu doma{ni aparati, elektri~ni mnog svetilki i s$ {to tro{i mnogu struja sveti vo eedno sovremeno doma}instvo. “So pomo{ na uslugata koja ja koristime, avtomatski so dale~insko mo`eme time da gi spu{time roletnite od sobite na gorniot kat ili pak, imame mo`nost gorn ppreku specijalna kompjuterska pprograma koja gi povrzuva specijalnite uredi, kompjuterot i mobilniot telefon da ja merime potro{uva~kata na struja vo odreden vremenski period i spored toa, da se orientirame i da {tedime�, objasnuva Ajzenprajz. Na ednostaven grafik na svojot laptop-kompjuter to toj mo`e da ja vidi krivata za potro{uva~kata na struja za izminatiot mesec, odnosno da konstatira koga se pikovite i padovite.

Ova semejstvo gi koristi i novite mo`nosti na IP televizijata koi vo Doj~e telekom se vo faza na istra`uvawe i razvoj. Stanuva zbor za razni alatki za zabava vo ramkite na IP televizijata, koi }e bidat dostapni za korisnicite na celata grupacija, a preku internet-protokol vrskata }e

gi povrzuvaat mobilnite telefoni i televizorot.

Inaku, uredite za merewe na potro{uva~kata na struja koi se instalirani vo domot na semejstvoto Ajzenprajz, grupacijata Doj~e telekom gi nudi na gra|anite na Fridrihshafen vo sorabotka so javnoto pretprijatie za elektri~na energija vo gradot. Ovie uredi se narekuvaat smartmetri, a osven potro{uva~kata na struja, tie mo`at da ja merat i potro{uva~kata na gas, voda i parno.

Spored istra`uvaweto na pazarot, 70% od gra|anite vo Fridrihshafen vo momentov ne sakaat da pla}aat za koristeweto na eden vakov ured, 12% bi platile 12 evra, a 10% - 10 evra.

Vo momentov instalacijata na smartmetar vo edno semejstvo ~ini 50 evra godi{no. Istovremeno, ovie uredi, osven so kompjuterot, preku specijalni mobilni aplikacii se povrzuvaat i so pametnite telefoni, od kade {to korisnikot, na primer, mo`e da dade naredba da se vklu~i greeweto vo negoviot dom.

Pokraj naso~enosta kon proektite na energetska efikasnost i uslugite koi im gi prodava na kompanii i javnite pretprijatija vo ovie ramki, Doj~e telekom vo Fridrihshafen raboti i na drugi interesni proekti.

Del od niv se povrzani so investiciite na grade`na kompanija koja preku specijalen portal nudi doma{ni uslugi za `itelite na edna zgrada koi od razli~ni pri~ini se nepodvi`ni. Preku ednostavniot portal kreiran tokmu za stari lu|e ili invalidizirani lica, kompanijata nudi uslugi ~ija pora~ka funkcionira kako vo e-prodavnicite.

Drug interesen proekt na koj grupacijata Doj~e telekom sorabotuva so privatna kompanija se specijalnite uslugi i aparati za merewe razni parametri kaj lu|eto, kako na primer, {e}er vo krvta za bolnite od dijabetes. Grupacijata sorabotuva i so firma koja ja razviva inovativnata usluga car pooling, kako i so firma koja vodi evidencija za slobodnite mesta vo detskite gradinki vo op{tinata i nejzinata okolina na baza na specijalna softverska aplikacija.

43

44 TEHNOLOGII I BIZNIS

GOLEMITE LU\E NE TIE SE SOZDAVAAT

ekoj umen nekoga{ rekol deka lesno e da napravi{ dete, te{ko e od nego da napravi{ ~ovek. Ako se nadovrzeme na toa toga{ }e ka`eme deka u{te pote{ko e da napravi{ golem i uspe{en ~ovek, ~ovek koj zad sebe }e ostavi beleg na svoeto postoewe. Iako, nikoj ne mo`e da ja ospori ulogata na roditelite vo ovoj proces, sepak postoi ne{to {to porano se cenelo mnogu pove}e otkolku denes, a toa e edukacijata i obrazovanieto. Profesijata koja porano se smeta{e za blagorodna, a nejzinite ~initeli bea najdobrite me|u nas, vo posledno vreme kako da izgubi od svojot sjaj. Se smeni sistemot na vrednosti vo celiot `ivot, denes drugi raboti se va`ni, denes u~itelite ne se cenat dovolno za rabotata koja ja rabotat. Sepak ne e se taka crno, me|u site niv ima u{te posveteni nastavnici i u~iteli, lu|e koi si ja sakaat profesijata i koi {to znaat na site deca da im obrnat vnimanie i me|u niv da gi zabele`at najdobrite

N

i od niv da napravat golemi lu|e.

Za toa pokraj talentot i qubovta kon rabotata, potrebni se dopolnitelni alatki i resursi koi {to }e mo`e lesno da se spodelat i iskoristat i od nastavnicite no i od u~enicite.

Seto ova kombinirano so najnovata tehnologija go dava „receptot za uspeh”

koj {to go pronajde Mikrosoft, no ne go ~uva tajno kako drugite recepti tuku go spodeluva besplatno so site zainteresirani i toa preku portalot „Alatki za inovativni nastavnici” do koj mo`ete da stignete preku http://www.innovativeteachertoolkit.com NA PO^ETNATA STRANA Samiot portal e mnogu ednostaven i vizuelno i sodr`inski intuitivno e podelen. So po eden do dva klika se stignuva do sekade, a sekoja kategorija e jasno obele`ana kako preku naslovot taka i preku kratkiot opis. Na po~etnata strana za dobredojde se trite glavni linkovi i toa do dokumentot kade {to se opi{ani site mo`nosti i {to se sodr`i ovoj portal, potoa link do Mre`ata za inovativni nastavnici i link do dopolnitelni resursi obezbedeni

BROJ 637 11/01/2012

TEHNOLOGII I BIZNIS

www.kapital.mk

E SE RA\AAT, AT

od Mikrosoft, a nameneti za nastavnicite od cel svet. Bidej}i se raboti za portal vo koj se nao|aat materijali i najdobri praktiki od cel svet so koj se sozdavaat idni golemi lu|e logi~no e sledna destinacija da se t.n ve{tini na 21 vek.

VO 21 VEK TREBA DA ZNAETE...

Ovde za ve{tinite kako {to se: kolaboracija, kreativnost, kriti~ko razmisluvawe i rasuduvawe i organizacija e predvideno po edna sekcija so kratok opis i link kon materijali koi {to }e vi pomognat vam nastavnicite da gi prepoznaete razviete i nadgradite ovie ve{tini kaj u~enicite.

So toa }e im go olesnite patot kon uspehot i polesno }e mo`at da se snajdat vo svetot kade {to seto ovie ve{tini se na cena. Prodol`uvame ponatamu niz „buri~kaweto” vo ovaa torba so alati. Bidej}i se raboti za nastavnici i edukatori, sekako deka koga-toga{ }e naletame na ne{to {to se vika lekcii, a tokmu tie se slednata glavna sekcija.

LEKCII ZA U^ENICI, NO I ZA NASTAVNICI I taa podelena na nekolku segmenti, niz lekcii, ve`bi i proekti koi mo`e da se modifikuvaat i prilagodat na sopstvenite potrebi, } e vi pomogne da gi nau~ite i da gi vklu~ite u~enicite vo najva`nite temi od na{eto `iveewe kako {to se na primer: `ivotnata okolina, zdravjeto, ~ovekovite prava, mediumite, va`nosta na kulturnite razli~nosti, vselenata, naukata i lu|eto koi ostavile traga vo istorijata, kako i onie koi u{te se me|u nas. Ovie na prv pogled te{ki i seopfatni temi mo`at relativno ednostavno da bidat preneseni i razraboteni blagodarenie na prethodno

osmislenite planovi, dopolnitelni materijali i resursi za vospostavuvawe interakcija so u~enicite, kako i evaluacija na srabotenoto, koi se spakuvani vo paketi vo zavisnost od vozrasta na u~enicite i se slobodni za prezemawe. Vo poslednata sekcija se nao|a seto ona {to Mikrosoft, kako kompanija koja godi{no vlo`uva milijardi dolari vo podobruvawe na edukativniot proces nasekade niz svetot, go ovozmo`uva i toa besplatno za site nastavnici.

POSLEDNI NO NIKAKO POMALKU VA@NI RESURSI ZA SITE Od tuka slobodno mo`ete da gi pregledate i prezemete site aplikacii i da gi koristite site servisi koi kompanijata gi ima podgotveno za ~initelite na edukativniot proces. Dokolku ne{to ne vi e jasno kako se koristi tuka se i prira~nicite site nasloveni so „Kako da .. “, a sekoj od niv se odnesuva za razli~na alatka. Istite se na angliski, no Mikrosoft Makedonija i nejzinata programa „Partneri vo u~eweto” koi se aktivni ve}e nekolku godini i se trudat da ja vmetnat promenata i makedonskite nastavnici da gi po~uvstvuvaat pridobivkite gi prevedoa site ovie upatstva i istite se nao|aat na SkyDrive (veb servis koj mo`e da vi slu`i kako on-lajn magacin za va{ite dokumenti, fotografii i sli~no) na oficijalnata strana na „Partneri vo u~eweto”.

Do tamu }e stignete preku linkot „SkyDrive na partneri vo u~eweto” koj e smesten na desnata strana na oficijalniot blog na programata - http:// pilmacedonia.wordpress.com/. Ovde me|u site drugi korisni dokumenti se nao|a i „How to guides” vo koj vo PDF format ima makedonska i albanska verzija na site prira~nici spoeni vo eden golem dokument. Za da gi koristite ovie materijali od vas se bara samo da se za~lenite vo mre`ata i toa povtorno preku blogot.

Za~lenuvaweto e besplatno, a se sveduva na vnesuvawe na va{ata email adresa vo modulot lociran desno i nasloven kako „Za~lenete se vo mre`ata”. Sledno, vo va{eto sanda~e za elektronska po{ta }e dobiete potvrdna poraka za uspe{noto za~lenuvawe i link koj treba da go kliknete za da go aktivirate ~lenstvoto i toa e toa. Taa email adresa }e se koristi samo za izvestuvawa povrzani so rabotata na programata „Partneri vo u~eweto”, a kako ~len avtomatski }e gi dobivate site novosti, izvestuvawa i soop{tenija vo momentot koga }e bidat objaveni na oficijalniot blog.

45