14
Feqton
KAPITAL / 27.07.2011 / SREDA
UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i Lavot od Heroneja, monument podignat od tebancite vo ~est na nivnite zaginati vo bitkata kaj Heroneja
KAKO HONDA I WAL-MART JA ISKORISTIJA HERONEJA
a se v r a t i m e v o 338-ta godina pred H Hristos. Iako I k TTeba b i At ina nema le sistem za sobirawe razuznava~ki podatoci, tie vospostavile sistem za prenos na informacii, od bojnoto pole do gradovite-dr`avi. Tie gi nadgleduvale nivnite pozicii kaj Heroneja, od ~ija ju`na strana imalo planini, i gi obezbedile planinskite premini - ne samo poradi povlekuvawe, ako toa bilo neophodno, tuku i za da vospostavat nepre~ena komunikacija so nivnite mati~ni polisi. Me|u frontovskata linija i dvata gradovi-dr`avi funkcionirala kurirska slu`ba, sostavena od java~i vo ovie premini. Ovoj sistem za prenos na informacii se sostoel od java~i koi se menuvale na opredeleno rastojanie. Tie mo`ele da javaat i da prenesuvaat poraki za ishodot od bitkata so brzina od okolu 240 kilometri na den. Toa zna~elo deka dvata gradovi-dr`avi mo`ele za pomalku od dva ~asa da go doznaat
D
razvojot na nastanite kaj Heroneja. Na istok i na zapad od nivnite pozicii se nao|ale neproodni | planinski sinxiri. Makedoncite mo`ele da pristapat samo od sever, kade {to dvata sojuznika gi napu{tile preminite, so cel da se slu~i tokmu toa. Atina i Teba gi zape~atile site drugi premini, taka {to ne postoela mo`nost Makedoncite da ja zaobikolat ramninata i direktno da pojdat kon ovie gradovi-dr`avi. Atina i Teba gi postavile vojskite me|u edna tvrdina od nivnata leva strana, kade {to gi skladirale nivnite zalihi i oprema, i rekata Kefisus, koja{to se protegala od nivnata desna strana, vedna{ do planinskite sinxiri. Tie skladirale zalihi dovolni za nekolku meseci. Terenot kon jug se izvi{uval vo vid na nizok greben. Na toj greben, zapovednicite na Atina i na Teba pozicionirale najgolem mo`en broj vojnici - za da im dadat pottik pri juri{ot kon Makedoncite. Teba, so 12.000 pe{adijci i 800 kowanici, se postavila na desnoto
krilo; Atina, so 10.000 pe{adijci i 600 kowanici, se pozicionirala na levoto krilo. Me|u k M | niv, imalo u{te 14.000 pe{adijci i 600 kowanici, koi do{le od pomali gradovi-dr`avi i od provincii prijatelski raspolo`eni kon dvete mo}ni polisi. Na stranata na Atina i na Teba sevkupno imalo 36.000 pe{adijci i 2.000 kowanici. MOTORCIKLI, VOZILA ZA ^ISTEWE SNEG I AVTOMOBILI Heroneja bila eden od prvite primeri za vojski koi{to donele strategiska odluka za toa kade sakaat da se vodi bitkata so protivnikot. Denes odlukata za “mestoto na natprevarot” e del od jadrenata strategija na stopanskite, voenite i politi~kite organizacii. Sojuzni~kata invazija na Normandija, izvedena na 6 juni 1944 godina, e edna od najdobrite manifestacii za nosewe na odluka za mestoto na natprevaruvaweto. Edinicite na Hitler potro{ile pove}e od ~etiri godini vo postavuvawe mini i bodlikavi `ici vo
plitkite vodi na kanalot Laman{. Germancite veruvale deka sekakva invazija odbiena j mo`ela da bide b b so pomo{ na masivnite betonsko~eli~ni bunkeri i fortifikacii, izgradeni dol` atlantskiot breg. Toa nalikuvalo na golemiot Kineski yid. Atlantskiot yid, cenele Germancite, bil neproboen - toj trebalo da ja vrati nazad vo Laman{ sekoja invaziona armija. Spektakularniot Sojuzni~ki desant na ~etiri brega vo Normandija i postavuvaweto mostobrani (prostorot {to nekoja vojska go zaposednuva ili brani od neprijatelot po premin na reka, ili po izvr{en pomorski ili zra~en desant) koi bile osnova za invazijata na Francija i posledovatelniot poraz na Hitler, sega e del od dobro poznatata istorija. Padobranskiot desant trael cela no}. Germanskite pozicii bile bombardirani. Minolovcite im go probivale patot na re~isi beskrajnite branovi na voeni brodovi. Vo prviot den od invazijata, iljadnici juri{ni ~amci i tovarni brodovi uspe{no
prenele re~isi 175.000 Sojuzni~ki vojnici. Takov potfat prethodno im uspeal samo na Julij Cezar i na J j C Vilijam Osvojuva~ot, koga izvr{ile invazija vrz Britanija pred okolu 2.000, odnosno pred 1.000 godini. “Mostobranot” na Honda na pazarot za motorcikli vo SAD, e edna od najdobrite ilustracii za firma koja donesuva odluka za mestoto na natprevarot. Obezbeduvaweto mostobran ~esto e prviot ~ekor vo izborot za mestoto na natprevarot. Vo 1959-tata godina, Soi~iro Honda, 52-godi{en porane{en avtomehani~ar, zaedno so dvanaeset pomladi kolegi otvori mala prodavnica vo Los Anxeles, na Bulevarot Piko, 4077. Honda i negoviot partner vo biznisot, Takeo Fuxisava, blizu 11 godini predvodea poletna japonska proizvodstvena kompanija za motorcikli i za mopedi. No, tie nemaa iskustvo ili prisustvo na me|unarodnite pazari. Edna toga{na studija na japonskoto Ministerstvo za me|unarodnata trgovija i industrija (MITI) poso~i deka me|unarodniot
Spektakularniot Sojuzni~ki desant na ~etiri brega vo Normandija i postavuvaweto mostobrani koi bile osnova za invazijata na Francija i posledovatelniot poraz na Hitler, sega e del od dobropoznatata istorija. Invazijata na Normandija