Navigator
KAPITAL / 17.03.2011 / ^ETVRTOK
3 FAKTI ZA...
33,9 221,8% 332,8% K
PROCENKI... SEIF AL ISLAM sin na libiskiot pretsedatel
MILIONI EVRA E OTKUPOT I PRODA@BATA NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI VO JANUARI GODINAVA
TRIPOLI JA FINANSIRA[E PREDIZBORNATA KAMPAWA NA SARKOZI Sinot na libiskiot lider Moamer Gadafi, Seif al Islam, tvrdi deka Tripoli ja finansiral kampawata na Nikola Sarkozi za pretsedatelskite izbori vo 2007 godina i insistira toj da mu gi vrati parite. “Nie ja finansiravme negovata kampawa i imame dokazi za toa. Podgotveni sme da otkrieme s$. Prvoto ne{to {to go sakame od ovoj klovn e da mu gi vrati parite na libiskiot narod. Nie mu dadovme pomo{ za da raboti za libiskiot narod, no toj n$ razo~ara”, tvrdi sinot na Gadafi. Toj precizira deka libiskata vlast raspolaga so bankarski smetki i dokumenti povrzani so finansiraweto i vetuva deka vo najskoro vreme “s$ }e bide otkrieno”.
S
PORASNAL OTKUPOT I PRODA@BATA NA ZEMJODELSKITE PROIZVODI ZA EDNA GODINA E ZGOLEMENA PRODA@BATA NA ZEMJODELSKI PROIZVODI OD SOPSTVENOTO PROIZVODSTVO NA PRETPRIJATIJATA ZA EDNA GODINA O
M
E
R
C
I
J
A
L
E
N
O
G
L
A
S
5 PREGLED VESTI NBM DADE SOGLASNOST ZA NOV SOPSTVENIK VO IK BANKA uvernerot na Narodnata banka, Petar Go{ev, izdade prethodna soglasnost na bankata Halk bankasi A[ od Turcija, so sedi{te vo Ankara (Turkiye Halk Bankasi A.S), da stekne 91,56% od vkupniot broj akcii na Izvozna i kreditna banka, Skopje. Halk bankasi ima namera da gi kupi akciite od postoe~kite akcioneri na IK, holandskata DHB banka, koja poseduva 27.869 akcii, odnosno 66,56% i Evropskata banka za obnova i razvoj, koja poseduva 10.468 akcii, odnosno 25% od vkupniot broj akcii na bankata. Halk bankasi e osnovana vo 1938 godina. Taa e prisutna na pazarite vo Turcija, Holandija, Germanija, Kipar, Bahrein i Iran. Na krajot na 2010 godina vkupnata aktiva na Halk bankasi iznesuva{e 35.408 milioni evra. Lani taa ostvarila dobivka od 976 milioni evra. Agencijata za privatizacija, koja e vo sostavot na Vladata vo Turcija, poseduva 75% od akciite na Halk bankasi, a ostanatite 25% od akciite slobodno kotiraat na berzata. Osnovnata cel na Halk bankasi kako potencijalen dominanten akcioner na IK banka e da go zgolemi nejzinoto pazarno u~estvo i da pridonese vo pro{iruvaweto i podobruvaweto na kvalitetot na finansiskite uslugi {to se nudat na pazarot vo Makedonija.
G
STAVRESKI TVRDI DEKA REDOVNO GI PLA]A OBVRSKITE ladata gi sledi sostojbite i postojano e otvorena za site predlozi, razgovori i pra{awa na biznis-zaednicata, no mora da vnimava i na ostanatite kategorii gra|ani i obvrski {to se servisiraat od buxetot, izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, vo vrska so baraweto na prevoznicite da se namalat akcizite i da se ukine danokot na dodadena vrednost za naftata. Spored nego, mali se iznosite {to mo`e da se iskoristat od stokovnite rezervi za ovaa namena i pozna~ajno ne bi mo`elo da se vlijae na pazarot. “Akcizata i DDV se prakti~no edinstvenite stabilni prihodi na finansirawe na buxetot so ogled na toa deka Vladata se otka`a od danokot na dobivka, a personalecot go svede na 10%, za razlika od drugi zemji kade {to e 20% do 30%. Na nekoj na~in ve}e gi imame sni`eno danocite do maksimalnoto mo`no nivo”, istakna Stavreski. Spored nego, poskapuvaweto na naftata e svetski problem so koj se soo~uvaat site zemji. “O~igledno e deka slu~uvawata vo svetot so nemirite na Bliskiot Istok, kade {to se proizveduva naftata, i najavite za eventualni voeni intervencii go destabiliziraa pazarot. Cenata na naftata e problem {to gi nadminuva mo`nostite na edna zemja kako Makedonija so kakvi bilo intervencii potrajno da vlijae i da go ubla`i. Taa intervencija e mnogu skapa i bi go dovela vo pra{awe redovnoto izr{uvawe na ostanatite buxetski obvrski. Re~isi nema zemji koi primenuvaat takvi politiki, za{to problemot e na drugo mesto”, objasni Stavreski.
V
SAD DONIRAA TOMOGRAF ZA URGENTEN CENTAR merikanskata ambasada vo Makedonija donira{e aparat za kompjuterska tomografija, koj v~era be{e pu{ten vo upotreba na Urgentniot centar vo Skopje. Spored ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, ova e u{te eden ~ekor napred vo modernizacijata na makedonskoto zdravstvo. “Tomografot }e ima golemo zna~ewe vo zgolemuvaweto na kapacitetite na ovoj novosozdaden trauma-centar vo ranoto dijagnosticirawe, vo soodvetnoto i navremeno lekuvawe i po~ituvawe na site protokoli koi }e spasuvaat mnogu `ivoti”, re~e toj. Amerikanskiot ambasador, Riker, pak, potencira{e deka ovaa donacija e dopolnitelen primer za nivnata posvetenost i partnerstvo. Toj najavi deka Ambasadata }e donira i edinici za ladewe vakcini i renovirawe na bolnicata za pedijatrija vo vrednost od 350.000 dolari.
A
VO 2010 VLEGLE 221,4 MILIONI EVRA STRANSKI INVESTICII kupno 221,4 milioni evra stranski investicii vlegle vo Makedonija vo 2010 godina. Sporedeno so 2009 godina, koga vo Makedonija bile investirani vkupno 145 milioni evra, ovaa godina imame 76,4 milioni evra pove}e stranski investicii. Spored podatocite od Narodnata banka na Makedonija, vo dekemvri vo dr`avata bile investirani 32,8 milioni evra, {to e za re~isi 40 milioni evra pove}e sporedeno so dekemvri minatata godina, koga saldoto na stranski investicii bilo vo minus od 6,7 milioni evra. Od vkupnite investicii vkupno 186,9 milioni evra se akcionerski kapital i reinvestirana dobivka. Vo 2009 godina, pak, od vkupniot obem na investicii 45,7 milioni evra bile presmetani kako akcionerski kapital na kompaniite. Procenkite na Vladata bea deka do krajot na godinata vo zemjava }e se investiraat 240 milioni evra.
V