Feqton
KAPITAL / 08.03.2011 / VTORNIK
NOV FEQTON VO KAPITAL: Po~ituvani ~itateli, od dene{niot broj po~nuvame so nov serijal “Najpoznatite svetski milijaderi koi{to po~naa od nula”. ]e gi doznaete neverojatnite prikazni za uspehot na lu|eto koi svojata kariera ja po~nale kako prodava~i na vesnici ili dostavuva~i na pratki, a denes “te`at” i po nekolku desetici milijardi dolari. gi poddr`uvaat republikancite, vo nacionalnite politi~ki trki toj e dare`liv i kon dvete strani. Spored va{ingtonskata Common Cause, od 1999 do 2002 godina Lindner i negovite kompanii bile donatori na 747 iljadi dolari za demokratite i pove}e od 2 milioni dolari za republikancite. Vo pretsedatelskata kampawa na Xorx Bu{, Lindner vlo`il(?) 200 iljadi dolari. Senatorot Robert Dojl, pak, od ovoj biznismen dobil duri i dvojno pove}e pari. Taka, na listata so patroni na karierata na Dojl {to ja vodi edna va{ingtonska istra`uva~ka grupa od javen interes Lindner e rangiran na sedmoto mesto. Dojl ja ima{e i taa ~est ~esto da se koristi so privatnite avioni na Lindner, pa spored Federalnata izborna komisija samo vo 1995 godina toj ostvaril 12 letovi so ovie avioni. No, seto toa ne be{e slu~ajno. Imeno, Dojl i ~lenovite na administracijata na Klinton bea tie koi sakaa da & pomognat na ^ikita brend interne{nal, edna od firmite na Lindner, vo koja toj kontrolira{e 40%, da se izbori na evropskiot otvoren pazar. So godini ^ikita odgleduva{e mnogu banani vo Latinska Amerika i be{e najgolemiot snabduva~ na Evropa. Toga{, vo 1993 godina Evropskata unija soop{ti promeni vo nejzinite trgovski regulacii koi se odnesuvaa i na kvotite od uvozot na banani. Kolumbija i Kostarika se soglasija so noviot evropski “banana plan” i bea klu~nite koi pomognaa toj da uspee. Poradi novata
21
RELIGIOZEN PODDR@UVA^ NA BIZNISOT, POLITIKATA I SPORTOT o umeren karakter i srame`liv, Lindner rutinski gi odbiva novinarskite S barawa za intervju. Imal navika da dava beli karti~ki so zlatno napi{ani dosetlivi poraki na niv. Na edna takva karti~ka pi{uvalo: “Sakam da daruvam duri sum `iv za da znam kade sum daril”. Toj e posveten baptist koj veli deka ne pu{i, ne pie i ne pcue. Vo 1990 godina predvodel bunt protiv izlo`ba na eksplicitni fotografii od Robert Mapeltor vo Sinsinati. Podocna istata godina na umetni~kiot fond koj bil odgovoren za izlo`bata odbil da mu ja dade svojata voobi~aena finansiska poddr{ka. Pokraj politi~kite kampawi, Lindner mnogu donira i za filantropijata. Presmetano e deka vo poslednive 10 godini za filantropiski celi doniral 60 milioni dolari. Negovata familija poddr`a nekolku privatni {koli vo Sinsinati, vklu~itelno i taa {to ja osnovaa samite, Hristijanskata akademija Sinsinati hils (Cincinnati Hills Christian Academy). Samiot Karl e poddr`uva~ na odredena programa {to e del od kolexot za biznis pri Univerzitetot na Sinsinati. Poradi toa, biznis-kolexot go nagradi so po~esen doktorat za ekonomski nauki. Negovata osiguritelna kompanija Grejt amerikan in{urans (Great American Insurance Co.) edna{ be{e glaven sponzor na teniskiot turnir Sinsinati masters. Edna od mnogubrojnite baptisti~ki crkvi vo SAD, Filips crkvata, so negovoto ime zakitila i edna od nejzinite religiozno-namenski prostorii.
Lindner stekna ime na Volstrit kako dosetliv investitor. Ima reputacija na kupuva~ na kompanii {to zapadnale vo finansiski problemi, koi gi kupuva za evtini pari, a potoa gi transformira vo profitabilni pretprijatija. Na ovoj na~in toj stigna do pretsedatelskata stolica na Amerikan fajnen{al grup, imperijata koja pretstavuva glavniot biznis {to go ostava vo nasledstvo na negovata familija
Edno vreme be{e glaven distributer na banani vo Evropa politika, za koja ^ikita smeta{e deka se naru{eni trgovskite prava, kompanijata pretrpe silen pad vo proda`bata i profitot. Taka, Lindner lobira{e ovoj “banana problem” da dojde na vrvot na nacionalnata agenda vo SAD. Sepak, dr`avata ne pokrena tu`bi kon dvete zemji (Kostarika i Kolumbija), no, sepak, vr{e{e golem pritisok vrz Evropa da go
oslobodi nivniot pazar na banani. Me|u drugoto, postoeja implikacii deka Linder vo toa vreme finansiral i teroristi~ki organizacii vo Kolumbija. Od ^ikita toj se otka`a vo 2002 godina. QUBITELOT NA BEJZBOLOT SMETA DEKA E VREME DA SE POVLE^E “Profitabilniot dopir” na Lindner doprel i do
profesionalniot bejzbol. Kako sopstvenik i izvr{en direktor na Sinsinati Reds, toj vo 2006 godina donese golem prihod za kompanijata prodavaj}i gi mno{tvoto akcii vo fran{izata za bejzbol. U{te vo 1999 godina ja akviziral ovaa fran{iza i ja isplatil za samo pet godini. Proda`bata donese 15,3 milioni dolari za negovata kompanija samo vo
Vqubenik vo bejzbolot ili oset za profit?
Edno od luksuznite “mileni~iwa” na Lindner prviot kvartal od 2006 godina. Sporedeno so prethodnata godina, koga vo istiot kvartal vkupnite prihodi iznesuvale 62,9 milioni, taa godina tie dostignale 101,5 milioni dolari. Vo napis od “Sinsinati enkvajer” od 17 maj 2005 godina pi{uva i toa deka “Linder, vaptist po veroispoved, bil najgolemiot neevrejski kupuva~ na obvrznici vo dr`avata Izrael, koja od svoja strana gi iskoristila za da sobere 25 milijardi dolari za sekakvi potrebi, od zemjodelstvo do komunikacii”. Na eden nastan vo ~est na Lindner, posveten na negoviot pridones vo programite za pomo{ na izraelskata vlada, bilo objaveno deka zaedno so negovata sopruga, Edit, Lindner doniral 5 milioni dolari. Isto taka, vo 2006 godina, toj stana vtoriot najgolem prilo`uva~ vo Fondot za ekonomska sloboda, dano~no obvrzana organizacija koja ima cel da ja educira amerikanskata populacija za pra{awa od javen in-
teres povrzani so za{tita na ekonomskata sloboda i promocija na ekonomskiot rast i prosperitet. Sepak, denes Karl e mnogu star i idninata na negovata imperija zavisi od negovite sinovi. Karl Treti ja kontrolira AFG, vo koja svoe zadol`enie ima i drugiot negov sin Kreg. I tie isto kako nivniot tatko odbivaat da davaat intervju za mediumite. “Da se anga`iraat sinovite koi se nezavisno bogati, da rabotat te{ko kako {to rabotat, e navistina zna~aen podvig”, veli porane{niot direktor na ^ikita, Milton [los, koj, sepak, mnogu podobro od mediumite ja znae sostojbata vo ova bogato semejstvo. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za uspe{nata prikazna na Lak{mi Mital, ~ovekot “te`ok” 28,7 milijardi dolari, koj{to e najgolem igra~ vo svetskata metalur{ka industrija.
OV PAZAR! [TO SLEDUVA PONATAMU? Spored istoriskite standardi, toa zna~i deka finansiskite firmi i trgovcite koi bea me|u najgolemite pobednici na momentalniot bikov pazar mo`at da izgubat del od nivniot sjaj. “Finansiskite kompanii stradaa so najgolema bolka za vreme na recesijata, a izlegoa od nea kako sektor so najdobri performansi, bidej}i Vladata nastapi so golema poddr{ka”, objasnuva Kristijan Hvid, glaven pazaren strateg vo Genworth Financial Asset Management. Tuka se vklu~eni i American International Group (AIG), koi za malku }e bankrotiraa vo septemvri 2008 godina pred Vladata da
im pomogne so 182 milijardi dolari. Akciite na ovoj osiguritelen gigant porasnaa za 430% otkako go dostignaa dnoto i isto taka se me|u tie so najdobri performansi vo S&P 500 poslednive dve godini. Iako tie mo`ebi nema da sjaat tolku mnogu i vo idnina, Hvid smeta deka akciite na finansiskite kompanii }e prodol`at da nosat solidni dohodi. “Finansiskiot sektor s$ u{te ne e mnogu posakuvan, pa toa mo`e da bide dobar potencijal”, veli toj, dodavaj}i deka “akciite na bankite s$ u{te se mnogu evtini”. Vo me|uvreme, maloproda`niot sektor, koj jurna za pribli`no 150%
od to~kata na koja be{e pred dve godini, nema da prodol`i so svojot yvezden rast, tvrdi ovoj analiti~ar. Toj smeta deka profitnite margini }e bidat staveni pod pritisok od strana na raste~kite ceni na surovinite. Akciite na tehnolo{kite kompanii isto taka se voobi~aeno silni igra~i vo raniot period od bikoviot pazar, no poradi toa {to potro{uva~kata na tehnologija od strana na fizi~kite lica i kompaniite bavno se poka~uva sektorot odvaj go nadmina prosekot na pazarot. Sepak, kako {to potro{uva~ite i korporaciite s$ pove}e po~nuvaat da gi odvrzuvaat
svoite }esiwa, ekspertite velat deka akciite na tehnolo{kite kompanii }e prodol`at da rastat. Kako {to bikoviot pazar prodol`uva so svojot kurs, se ~ini deka akciite na energetskite kompanii koi dosega potfrlija na berzata doprva go zazemaat centarot na vnimanieto. “Investitorskite o~i ve} e se naso~eni kon energetskiot sektor poradi poka~enite ceni na naftata, no sektorot }e prodol`i na dobar pat i pokraj nemirite na Sredniot Istok”, veli Hvid. Spored nego, atraktivnosta na energetskiot sektor e bazirana na rastot na globalnite perspektivi, na {to posebno uka`uva
i rastot na energetskata porto{uva~ka vo pazarite od zemjite vo razvoj. Akciite na materijalite, industriskite i telekomunikaciskite akcii, isto taka se spokojni so solidnata dobivka, tvrdi Stak od InvesTech Research. Dodeka zdravstveniot sektor voobi~aeno e defenzivniot “pik” za vreme na opa|a~kiot pazar, sepak, ovojpat toj mo`e da gi iznenadi investitorite malku porano. “Akciite od zdravstvoto nemaa dobra 2010 godina, no, sepak, gi pominavme posledicite od reformata vo zdravstvoto”, veli Xo Milano, portfolio-menaxer vo T.Rowe Price New America Growth Fund. Inaku, kompaniite
od oblasta na zdravstvoto, vklu~itelno Covance i WellPoint, pretstavuvaat okolu 10% od holdingot na negoviot fond. Dopolnitelno, iako vo golema mera ekspertite se soglasuvaat deka po{irokiot pazar doprva treba da go dostigne svojot vrv, nikoga{ ne e rano da se igra malku pobezbedno. “Gi imame site potrebni raboti za bikoviot pazar da prodol`i”, veli Stak. “No, znaeme deka toj nema da trae ve~no i deka e podobro postepeno da dodademe malku odbranbena pozicija otkolku da napravime dramati~ni ~ekori po site predupreduva~ki znamiwa koi izleguvaat”, dodava toj.