KAPITAL / 20.12.2010 / PONEDELNIK
Kompanii / Pazari / Finansii
9
PREGLED VESTI
AKO DO NOVA GODINA SUDOT NE ODLU^I ZA BIZNIS-PLANOT
KREDITI OD PROKREDIT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST ermanskata razvojna banka KfW Entwicklungsbank i Prokredit banka potpi{aa dogovor za kreditna linija od sedum milioni evra za proekti za energetska efikasnost na mali biznisi i doma}instva. "Veruvame deka obezbedenite sredstva za makedonskite pretprijatija i poddr{kata na energetskata efikasnost vo domovite }e gi podobrat uslovite za `ivot na lu|eto vo ovaa zemja”, izjavi Olaf Cimelka, direktor na sektorot za energija i transport vo KfW Entwicklungsbank. Spored Jovanka Joleska-Popovska, direktorka na Prokredit Prokr banka, kreditite se vo soglasnost so misijata na bankata ba da go poddr`i dolgoro~niot i odr`liv razvoj. “Sredstvata “Sred od ovaa kreditna linija }e gi iskoristime za una unapreduvawe na energetskata efikasnost vo raboteweto tewet na malite i srednite pretprijatija i doma}instvata“, }instv izjavi Joleska-Popovska. Kreditnata linija ovozmo`uva obnovuvawe na zastarena Kredi oprema, oprem podobra izolacija i primena na novi metodi za za{teda za{te na energija.
G
RADEVSKI ]E SE OTKA@E OD RESTARTIRAWETO NA SVEDMILK?!
Edinstveniot zainteresiran investitor za restartirawe na Svedmilk, Svedmilk @ivko Radevski, e revoltiran od odol`uvaweto na ste~ajnata postapka i se zakanuva deka }e se otka`e od namerata da ja prezeme mlekarnicata АЛЕКSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk
dinstveniot zainteresiran investitor za Svedmilk, @ivko Radevski, koj pred polovina godina predlo`i biznis-plan za reorganizacija i restartirawe na propadnata mlekarnica, revoltiran od prolongiraweto na procesot, se zakanuva deka }e se otka`e. Toj veli deka ako do krajot na godinata doveritelite i sudot ne se izjasnat za negoviot plan za Svedmilk, }e se povle~e od namerata da ja prezeme
E
mlekarnicata. “Ne mo`am da ~ekam i ve}e planiram da se otka`am. Ako do Nova godina sudot ne donese odluka i ako prodol`i da se prolongira postapkata, }e nema nikakov efekt. Mene nikoj ne me informira za ni{to, nitu do kade e procesot, nitu zo{to se odol`uva, nitu dali vo brzo vreme }e ima nekakvo re{enie, od {to pretpostavuvam deka se kroi drug plan, vo koj jas ne sum vklu~en”, veli Radevski. Toj obvinuva deka procesot se odol`uva bidej}i nekoi od doveritelite sakaat mlekarnicata da odi vo likvidacija i taka najbrzo da si gi na-
platat pobaruvawata. No, ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski, pak, veli deka po novogodi{nite praznici kone~no }e se znae sudbinata na mlekarnicata. “Za s lednata nedela e zaka`an upravniot odbor na doveritelite, na koj tie treba da se izjasnat za biznis-planot na @ivko Radevski. Potoa, nivnata odluka treba da se dostavi do sudot. Spored zakonot, sudot treba najmnogu vo rok od 20 dena da se izjasni za biznis-planot”, objasnuva Makrevski. Toj gi demantira izjavite na Radevski i veli deka na
po~etokot na slednata godina to~no }e se znae sudbinata na mlekarnicata. Pred nepoln mesec i farmerite na koi Svedmilk im dol`i okolu ~etiri milioni evra demonstrativno zastanaa pred sudot i pobaraa pove}e da ne se odol`uva ste~ajnata postapka. Tie baraat kone~no da se zaka`e ro~i{te, na koe oficijalno }e bidat informirani dali i koga }e se restartira mlekarnicata. Svedmilk e vo ste~aj pove}e od edna godina. Mlekarnicata dol`i okolu 30 milioni evra. Najgolem doveritel e Tutunska banka, koja pobaruva re~isi 10 milioni evra.
OKTA ]E KUPUVA STRUJA OD ELEM TREJD?!
r`avniot trgovec so struja ELEM Trejd najverojatno }e ja snabduva OKTA so struja vo 2011 godina, doznava "Kapital" od izvori vo rafinerijata. Ottamu objasnuvaat deka od ~etirite dostaveni ponudi, ELEM Trejd dostavila najprifatliva ponuda za isporaka na okolu 73 gigavat-~asovi struja godi{no, kolku {to pobarala rafinerijata preku javen povik. Osven cenata, i stabilnosta na snabduva~ot bila zna~aen kriterium vo odlu~uvaweto koj }e ja snabduva rafinerijata so struja slednata godina, objasnuva za "Kapital" eden od rakovodnite lu|e vo OKTA. Istite izvori otkrivaat i deka iako dogovorot s$ u{te ne e potpi{an, tenderskata postapka zavr{ila i deka re~isi e izvesno koj }e ja dobie zdelkata. “Cenata po koja }e ja kupuvame strujata zasega e delovna tajna, s$ dodeka
D
dogovorot i oficijalno ne go potpi{eme so snabduva~ot”, veli za "Kapital" eden od sektorskite direktori vo OKTA. Vo otsustvo na potvrda od strana na direktorot na ELEM Trejd, Sini{a Spasov, deka najverojatno tie }e ja snabduvaat OKTA so struja dogodina, direktorot na ELEM, Vlatko ^ingoski, objasnuva deka dokolku navistina od slednata godina ELEM Trejd ja snabduva rafinerijata so elektri~na energija, toa za niv }e bide prv dogovor za snabduvawe so golem potro{uva~. ^ingoski objasnuva deka soglasno liberalizacijata na pazarot na elektri~na energija, ELEM Trejd }e se stremi da uvezuva i da im prodava struja na golemite kompanii vo Makedonija po prifatliva cena. “ELEM Trejd e kompanija koja ve}e edna godina se zanimava so trgovija so elektri~na energija. Planovite na kompanijata se ELEM Trejd da koristi del od evtinata elektri~na energija koja ja proizveduva ELEM, koja }e bide vi{ok, so odredeno
K
uskata naftena kompanija Gasprom }e ja snabduva Makedonija so priroden gas vo 2011 godina. Minatata nedela Makpetrol i Gasprom sklu~ija dogovor za isporaka na 130 milioni metri kubni priroden gas, vo koe e vklu~ena i koli~inata na gas protrebna za rabotata na gasnata central TE-TO, koja od minatiot mesec zapo~na so probna rabota. Spored soop{tenieto od naftenata kompanija, objaveno na Makedonska berza, soglasno so dogovorot Makpetrol na 16 dekemvri sklu~il dogovor so NLB Tutunska banka koja so 4,85 milioni dolari }e go garantira ispolnuvaweto na dogovorot kon Gasprom. Dogovort za kupoproda`ba na pririden gas pome|u Makpetrol i Gasprom go dogovorija minatata nedela generalniot direktor na „Gasprom eksport” Aleksandar Medvedev, i pretsedatelot na Upravniot odbor na „Makpetrol”, Andreja Josifovski koi se sretaa vo Moskva. Na ovoj sostanok kako {to toga{ prenesoa od Makpetrol, dvajcata direktori utvrdile deka makedonskiot pazar vo idnina mo`e da smeta na zna~itelno pogolemi koli~ini na priroden gas od Rusija.
R
Od rafinerijata otkrivaat deka dogovorot za snabduvawe so okolu 73 gigavati struja s$ u{te ne e potpi{an, no snabduva~ot e re~isi izvesen poposka@kapital.com.mk
reditnata linija za finansirawe odr`liva energija WeBSEFF }e bide dostapna i za makedonskite kompanii. Ovozmo`ena e od Evropskata banka za obnova i razvoj i od Evropskata komisija, so cel obezbeduvawe krediti do dva milioni evra za firmite od Zapaden Balkan. Spored regionalniot direktor na programata za WeBSEFF, Edvard T. la Farge, pridobivkite od ovoj kredit }e bidat golemi. “Sekoja kompanija mo`e da gi za{tedi tro{ocite za energija i da gi investira vo zgolemuvawe na konkurentnosta na proizvodstvoto, a preku toa da se podgotvi za nastap na evropskite pazari. Tuku{to po~navme so promocija na kreditnata linija i ~ekame na potpi{uvawe na prviot proekt. Veruvam deka makedonskite kompanii dosega ne bile sposobni da go prepoznaat vakviot potencijal, no se nadevam deka kreditnata linija }e im ja zgolemi konkurentnosta, a Makedonija }e se iska~i nekoe mesto pogore spored globalniot indeks za konkurentnost, spored koj momentalno e na 79 mesto”, veli Farge. Kreditnata linija WeBSEFF postoi od juli 2009 godina. Dosega ima plasirano 20 milioni evra vo Srbija i vo BiH, a za{tedite vo konkretni proekti se dvi`at od 20%-30%. Konstantin Dimitrov od Centarot za energetska efikasnost na Makedonija veli deka ovoj kredit e mnogu povolen. “Tro{ocite za energija u~estvuvaat so 4% do 70% vo krajniot proizvod. Ako vo edna golema kompanija se namalat i za 1%, }e ostane ~ist profit za firmata”, veli toj.
MAKPETROL I GASPROM SKLU^IJA DOGOVOR ZA ISPORAKA NA PRIRODEN GAS
VO TRKA PO NAJPOVOLEN PONUDUVA^
KATERINA POPOSKA
WEBSEFF KREDITNA LINIJA ZA ZA[TEDA NA ENERGIJA VO FIRMITE
ROYAL CARIBBEAN INTERNATIONAL SE PRETSTAVI NA MAKEDONSKIOT PAZAR
koli~estvo na energija od uvoz da napravi takov miks koj }e bide najprifatliv za kompaniite vo Makedonija. Vizijata na ELEM Trejd e preku uvozot i preku iskoristuvaweto na doma{nite vi{oci elektri~na energija da se sozdade ekonomski najprifaliva dolgoro~na cena na ovoj va`en resurs. Toa e celta koja sakame da ja postigneme vo perspektiva, so liberalizacijata na pazarot na energija”, objasnuva ^in-
goski, direktor na dr`avnite elektrani. ELEM Trejd od po~etokot na 2010 godina stana snabduva~ so elektri~na energija, otkako Evropskata komisija ostro se sprotivstvi na zakonskata mo`nost dr`avnata kompanija ELEM i da proizveduva i da prodava elektri~na energija na reguliraniot pazar. Dosega ELEM Trejd uvezuva{e struja za da se pokrie deficitarnoto doma{no proizvodstvo.
ajgolemata kompanija za brodski turizam Royal Caribbean International za prvpat se pretstavi na makedonskiot pazar so svojata flota od 34 brodovi, koi nudat krstosuvawe od Karibite do Avstralija i od Aljaska do Ju`na Afrika. Ovoj operator gi poseduva trite brendovi Royal Caribbean International, Celebrity Cruises i Azamara Club Cruises. Ovaa kompanija preku makedonskite turisti~ki agencii }e nudi programi za krstosuvawa i direktni konekcii so pristani{tata. Ponudata vklu~uva nedelni patuvawa i podolgi aran`mani. Royal Caribbean International e svetski brend vo krstosuvaweto so 22 brodovi, od koi sekoj e so kapacitet za smestuvawe na 2.000 do 4.500 patnici i unikatni uslugi za gostite. Celebrity Cruises poseduva flota od 10 brodovi so kapacitet od 1.300 do 2.300 patnici. Azamara Club Cruises ima samo dva broda so kapacitet od 710 i 694 patnici, no nudi luksuzni krstosuvawa za egzoti~nite destinacii.
N