Razvedrilo
SEPTEMBER, OKTOBER 2012 | GROSUPELJSKI ODMEVI
ra burkelj Dva para jen voljen Povsem zadovol Žena: »Ljubi moj, jutri grem za teden dni k mami. Ali kaj potrebuješ za ta čas?« Mož: »Ne hvala, to bo zadostovalo.« Neprimeren za igro Zdolgočaseni dedek bi se rad zabaval v krogu vnukov, zato predlaga: »Otroci, igrajmo se Indijance!« Vnuki ga začudeno pogledajo in odvrnejo v en glas: »Dedek, kako Indijance, saj si vendar brez skalpa!« Sorodni duši »Ne zdržim več«, pove žena, spakira najnujnejše in odide k svoji mami. Toda zvečer je že nazaj. »Tako hitro«, se s pritajenim smehom začudi mož? Žena pa s kislim obrazom nazaj: »Je povsod enako. Tudi moja mama se je ujezila in odšla nazaj k svoji mami.« Vse je za nekaj dobro Znanki se srečata na cesti: »Zadnjič sem videla tvojega moža - krasen človek. Le kako si ga spoznala?« Zelo enostavno. S prvim možem pešačiva po cesti, kar pripelje mimo sedanji mož in ga po nesreči povozi. In tedaj se je začela moja nova velika ljubezen.
Kdor kaj zna - ta velja (KVIZ, KI SKUŠA BITI ŠALJIV) 1. Katera vas nas spominja na deževno vreme? a) Gradišče b) Šmarje c) Blato 2. Kdaj so naši predniki plačevali s krajcarji? a) v Napoleonovi Franciji b) v Habsburški Avstriji c) v Karađorđevićevi Jugoslaviji 3. Hitrost upodobljenega vozila merimo? a) z vrvmi b) z vozli c) z zankami 4. Koliko prstov so imeli Rimljani v času Rimskega imperija? 5. V katerem poklicu si najmanj bel? a) v mlinarskem b) v dimnikarskem c) v zdravniškem d) krojaškem
Kako je mojster Feliks delavce pri čuječnosti ohranjal Mojstri stare šole so bili strah in trepet vajencev, pomočnikov in sploh vseh podrejenih. Tak je bil tudi Feliks, ki pa se je v nečem le razlikoval od njih – bil je milejšega srca, zato ni delil ostrih opominov in klofut nerodnežem in prestopnikom. Kadar je videl, da kateri od delavcev v nočni izmeni dremlje, nagnjen na delovni pult ob stružnici, je stopil zraven, prestopnika opomnil in je zaleglo. Toda učinek je bil kratkotrajen, ker so podrejeni kmalu začeli izkoriščati njegovo dobrosrčnost in malo je manjkalo, da bi si pri direktorju zapravil ves ugled in zaupanje. Dolgo je tuhtal, kaj naj napravi, da bo volk sit in koza cela, a se ni nič pametnega domislil. Potem pa mu je prišel v roke star indukcijski telefon, tak na vrtljivo ročico. Ko je ročico zavrtel in prijel za žico, ga je pošteno sunilo. Ob električni iskri se je Feliksu posvetilo tudi v glavi. Že prvo nedeljo je odšel v obrat, v svoji sobici instaliral indukcijski telefon in žice skrivoma povezal z delovnimi pulti. Naslednje mesece je skrbno škilil skozi nadzorno okence. Ko je zapazil kakega kinkajočega »garača« je njegovo mizo povezal s svojo »elektrarno« in spustil nekaj kratkih sunkov. Da bi videli, kako je sleherni poskočil in odhitel skrbno nadzorovat delovni stroj. Ob novem letu so pri obračunu ugotovili, da je Feliksov oddelek opazno presegel normo, zato so delavci dobili teden dni nagradnega dopusta, mojster pa še enkrat toliko. No, pa recite, če mojster Feliks ni bil dobra duša – in pameten, nič kako pameten. Leopold Sever
49
Odgovori: 1. c, 2. b, 3. b, 4. dvajset, 5. b.