anakrúza
8
tramove hiše so obešali vence česna za varnost pred → vampirji in → volkodlaki; na nit nanizane stroke česna so otroci nosili okoli vratu proti glistam; kdor je nosil pri sebi čebulo, se mu ni bilo treba bati čarovnic; poganjke grenkoslada in kresnih rastlin so obešali okrog vratu živini za varovanje pred zlimi duhovi. Kot a. naj bi delovale tudi druge rastline: ovešene kresne idr. čarne rastline (šentjanževke, marjetice, praprot) za odvračanje nesreče od hiše; varovalno vlogo naj bi imela pred hišo in v cvetlične lončke zasajena sveta drevesa in na pokopališčih posajen M. K., V. M. netresk → apotropeja.
Stroki česna, obešeni okrog vratu, proti glistam, Podpeč (pri Hrastovljah), 1974
anakrúza, nepoudarjeni zlog na zač. verza, pri nekaterih obrazcih stalen (npr. / - - - -, Stojí, stojí en béli grád); v melodiji mu ustreza Z. K. predtakt. Andreáš, Míha (Bistrica v Rožu, Feistritz in Rosental, avstr. Kor., 1762–1821), tkalec, pesnik bukovnik. S samoizobraževanjem se je naučil brati in pisati slov. in nem. Skladal je napeve lastnim posvetnim in nabožnim pesmim, ki so resnobno moralistične, miselno konservativne, oblikovno kljub prozaičnosti spretne in izrazno razmeroma bogate. Najstarejša njegova pesem je M. S. znana iz 1793. andrêjevo, jándrovo (B. kr.), god sv. Andreja/ Andraža (30. 11.). Za a. je bilo v srednji Evropi v navadi dekliško vedeževanje o bodočem možu, ki se je marsikod ohranilo do zač. 20. stol. V 1. pol. 19. stol. je v v. in svz. Slov. izpričano, da so se dekleta postila, da bi v andrejevi noči v sanjah videla bodočega moža, iz 1. pol. 20. stol. so na Štaj. skromni podatki o podobnem fantovskem vedeževanju. Samo fantiči so po podatkih s konca 19. stol. v Begunjah pri Cerknici smeli na a. hoditi spodlázvat, tj. s kratko kolednico od hiše do hiše voščit srečo (→ sv. Andrej). Lit.: N. Kuret, PLS 2, Lj. 1989; Z. Kumer, Mi smo príšli nócoj k H. L. P. vam …, Lj. 1995.
Andrêjka, Rúdolf (Lj., 1880–1948), pravnik, vladni svetnik. L. 1916 je izd. zbirko prevodov umetnih in ljud. vojaških pesmi Slovenische
SEL 1-A.indd 8
Kriegs- und Soldatenlieder, v Vrtcu (1918) je obj. Narodne pripovedke iz kamniške okolice, v Etnol. (1934) članka o ljud. zdravilstvu in kmečkem inventarju iz 18. stol., v Kroniki slovenskih mest (1934–40) etnol. in zgod. prispevke o Lj., predvsem o najstarejši industriji, obrtnikih, pivovarstvu, kramarskih hišicah, zgod. lj. hiš, gostilnah in Mestnem muzeju. V potopisni obliki je v Slovencu opisal Vrazov dom (1917), Jezersko (1920), Kropo in Kamno Gorico (1924), s F. Planino je obj. samostojno publikacijo Škofja Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturM. Ra., H. L. P. nih prizadevanj (1936).
anekdóta, lit. in slovstvenofolklorni žanr. V slovstveni folklori je izhodišče za razvoj klasičnih folklornih žanrov, npr. raznih vrst povedke. Prvotno je a. vezana na resnično osebo ali dogodek, polagoma dobiva vse splošnejše poteze, ki jih pripisujejo tudi drugim osebam in spravljajo v drugačne zveze. Sčasoma se lahko prelevi v povedko ali njeni motivi preidejo v pravljico, saj dajejo dobre možnosti za → folklorizacijo in prehod motivike v slovstveno folkloro. Pisni viri kažejo, da so a. od zatona antike kot zgled uporabljali v govorih, pridigah in satirah. Pogosto je bila a. sestavina daljših pripovedi v kroniki, biografiji in dnevniku. Od renesanse je postala samostojni lit. žanr, sorodna šali, humoreski in eksemplu (priliki). Pri Slovencih jo je uporabljal Janez Svetokriški, za njim drugi pridigarji in nabožni pisci. V 19. stol. so začele nastajati a. o znamenitih domačih osebnostih (F. Prešeren, F. Levstik, A. Aškerc, I. Cankar, O. Župančič idr.). Prve slov. zbirke a.: F. Lipah, Gledališke zgodbe (1938); N. Velikonja, 3 x 88 anekdot (1943) in 888/3 anekdot (1944). Lit.: M. Dolgan in J. Kos, Anekdota, v: ES 1, Lj. 1987.
M. S.
ángel, posrednik med Bogom in človekom. Lik a. se je pojavil v predislamskem Iranu. Gr.-lat. a. ustreza hebrejsko-arabskemu malaku (sel). Tako po islamskih kot kršč. verskih predstavah ima človek a. varuha, ki ga varuje pred nesrečo. V Stari zavezi so omenjeni razl. a., npr. Kerubin, Serafin ali Nathaniel in Ariel. Najvišji na hierarhični lestvici so bili nadangeli Mihael, Rafael, Gabriel, Uriel. Po apokrifnem izročilu in okultni filoz. a. vladajo tudi osnovnim življenjskim elementom (zrak, ogenj, voda in zemlja). Tudi Lucifer oz. → Satan naj bi bil prvotno čaščen a. S krščanstvom so ljudje začeli prositi a. varuha v molitvi. A. nastopajo v številnih povedkah, legendah in pesmih kot astralna bitja, zavetniki, posredniki, pa tudi kot a. smrti ali padli a. Lit.: E. Peterson, Das Buch von den Engeln, Stellung und Bedeutung der heiligen Engel im Kultus, Leipzig 1935.
M. K.
angélika (Angelica archangelica), gojena zdravilna rastlina, začimba in dišavnica, im. tudi zdravilni gozdni koren. Liste in semena so v ljud. zdravilstvu uporabljali za čaje, korenino za kapljice (namok v žganju) ali pa so žvečili suho korenino. Pripravke so uživali pri želodčnih te-
21/11/07 1:47:00 PM