PO SLEDEH ČLOVEKA
svoji odvratni zunanjosti. Koliko je zlasti žena in deklet, ki v starosti od 35 do 45 let kar bolehajo za napačno podobo o sebi, ki so si jo ustvarile v domišljiji; čeprav bi jim vsak moški – brez pretiravanja potrdil, da so lepe in privlačne. Naša psihologija polpretekle dobe je bila preveč črnogleda. Pod vplivom psihoanalize smo vedno vrtali samo v podzavest in stikali za »potlačenimi« in »nedovoljenimi« vsebinami, ki smo se jih sramovali, ker so bile nespodobne pred družbo ali pa izraz napadalnosti, sovražnosti in krivde; tako je človek dobival o sebi vedno mračnejšo in temnejšo podobo, ob kateri je postajal malodušen in zagrenjen. Gre za lepo, dostojanstveno podobo človeka o samem sebi; in to podobo mora zavestno v sebi oživiti, da mu postane vzorec, po katerem bo uravnaval svoje obnašanje in izbiral sredstva v doseganju življenjskih ciljev. Človek mora doživljati vrednoto, lepoto in dostojanstvo svoje podobe, samega sebe. Le tako more z novo jasnostjo in novim poletom gledati nase in na življenje okrog sebe. Psihologija »lastne podobe« tedaj ni morebiti nasprotje kakršnekoli psihoanalize, marveč je njeno dopolnilo, ki pa je nujno potrebno, če nočemo ostati na sredi poti in brez zanesljivih uspehov.
V MOČI DOMIŠLJIJE Človek čuti in se vede vedno v skladu s svojimi predstavami in mislimi, ki jih ima »za resnične« glede na sebe in na svojo okolico. Zato lahko spremeni svojo lastno podobo in mnenje o samem sebi, s tem pa tudi svoje vedenje in način življenja. »Svet kot volja in predstava«, ta stavek znanega modroslovca Arthurja Schopenhauerja se zdi marsikomu pošastno pretiran, ima pa vendar prav v tej luči globoko jedro resnice. »Predstave vladajo svetu«, tako bi morali dopolniti in popraviti znani stavek: »Denar je sveta vladar.« Odločilnejša ko denar je človekova domišljija: kaj si ob denarju predstavlja, v kakšno zvezo ga spravlja s svojim
68
PO SLEDEH CLOVEKA-prelom.indd 68
7/28/10 7:42 AM